narodskih Odgovorni vrednik MMr. «Jtottee JBPieitcei«. Tečaj VIII. V sredo 17. maliga serpana (julija) 1850 List 29 Izredni obcni zbor krajnske kmetijske in obertnijske družbe v Ljubljani. (Konec.) i ' WU" jk jt . JT ; > ^ Vit 1 TH® t~T; mff iBttl • «m * " ^ B ^LjHL^JBfl^l Br £9f Po tem so prišli predlogi posamesnih podružnie in udov na versto. Tajnik družbe, Dr. Bleiweis je nar poprej g. nadvojvoda vprašal, ali dopusti: de bi se pri-tožba Novom eške podružnice zoper družbi ne postave zboru brala? Svitli nadvojvoda so odgovorili : Tudi na me je poslala Novomeška podružnica en ministerstvu in eniga dežel- sim tudi v „Gracarci" 7) spis tište pritožbe nimu poglavarju eniga po vèrh tega najdel danes zjutraj to reč ocitno v časopisu razglaseno, ktera se mora tedaj ocitno »razsoditi. Narpoprej moram le vprašati: čmu je podružnica tako reč, kile družbo za-deva, na 4 kraje poslala? čmu jo je še verh tega v časopisu razglasila? Casnikarji vzamejo, se vé de kar se jim pošlje, de imajo le s čim svoje dolge vse liste napolniti, pa ne pomislijo, de s takimi natisi dostikrat raz part i je vžigajo in e dino st sp odko p uj ej o. Kogá če ministerstvo s to vlogo storiti ? kogá deželni poglavar? Na družbo se mora verniti. Jez pravim T) Bratovsko in zložno ravnajmo!" Ta pritožba pa pravi: Mi ne zaupamo svojim bratam." Ali zaupanja in edi- nosti je potreba, ako hoćemo kaj In čmu taki ovinki? Cmu dobriga dopernesti. razglasovanja po časopisih? To omadežuje družbo. Pošteni, odkritosercni in zvěsti hočemo v vsim biti, kakor so Krajnci vedno bili in so še! Vi pa, gospodje iz sredniškiga odbora pojte brez enostranosti svojo pot in pošlite to „pritož bo" ? 1 vsim podruznicam v razsodbo. So prišli njih vori nazaj, potem se posvetujte in sklenite to reč. odgo u Komaj so svitli nadvojvoda ta govor koncali j Je zadonelo tako glasno v • „Z1V1J0 u in je donelo tako zado voljno ploskanje z rokami, de seje zbornica tresla. Nadvojvoda so svojo odkritoserčno besedo, de le v edinosti, zložnosti in poštenosti je moč ? takó 15 loboko v serca pričijočih ségli, tem krepkim govoru morodec po de je vsaki pravi do včs nadušen bil. Potem je Dr. Bleiweis pisrno slavniga prof. Dr. Hlubeka bral, ki ga je zboru pisal in ki 3 važne řeči obseže. Pervič svetje : ktere reci naj bi kmetijska družba v veliko obertnijsko razetavo vLon don poslala;*) drugič prosi družbo, de naj bi poduk za murvino rejoin za rejo je on ravno zdej sviloprejk (zidnih gosenc), ki prav po domaće spisal, v slovenskim jeziku natisniti dala in dobe. g» po deželi prav po ceni prodajala. Štiri po v razjašnjenje tega poduka ? je gosp Dr. HI ub ek brez placila v toliko iztisih družbi ponudil, kolikor jih potřebuje. Treťja prcdloga g. Hlubeka je bila, de -v Te po gosp. dohtarju nasvetovane reci bomo posebnim popisu na znanje dali. drugo pot v Yred naj kmetijska družba vnovič za ponižanje soli prosi. Vsi predlogi gosp dohtarja so bili enoglasno poterjeni in s sosebno zahvalo je sprejel zbor hvale vredno po nudbo. družbi g or imenovane podobě brez placila podariti. Le zastran Oberfelderja, žlahniga Vipav-skiga vina, je gosp. Vertovc opomnil, de se ga premalo přiděla (kakih 10 veder), de bi tedej Angležam veliko kupiti hotli. ne mogli vstreči, če bi Potem je o* » predsednik Terpinc naznanil zboru 7 de je visoko ministerstvo pred nekimi mesci družbi bukvice poslalo, ktere priporočujejo pridelovanje jagod tistiga germovja, ki se psikovna ali pasje ternje (Kreuzdorn) imenuje in iz kterih jagod y če so bolj žlahniga pleména se draga rumena farba napravi Kmalo potem je přejela kmetijska družba iz Vipave ne- 8 prošnjo, naj bi se poskusile: jagod koliko psikovnih ali dajo lepo farbo. Gosp. predsednik je nekoliko téh jagod poslal berž za poskušnjo na Dunaj, od kodar je neke dni pred zboram veselo poterjenje prejel, de po-skušene jagode ske ? dajo veliko veliko lepši farbo od Oger de bi se tedaj za rejo in pridno obdelovanje ime novaniga germovja dobro splačevalo. To naznanilo so nadvojvoda in zbor z veseljem zaslišali. *) Gosp. Ferd. Smidt, odbornik kmetijske družbe ? vinogradi za je razlozil potem dobroto, de se polje in varjejo (asekurirajo) škode po toči, inje prosil vse ude, de naj bi priporočevali Teržaško točno gorece asekuracijo, ki je toliko koristna. Po tem priporočilu je gosp. Smidt razodel sedanji Krajnskim, ki je že na v stan obertnijske družbe zmiraj v bratovski zavezi s Stajarsko. Zalostno je le, de ta družba, ktera je sosebno za podúk mladih rokodelcovv risanju in po tem v napeljevanju k u m e t n i m u r o k o d e 1 e t v u toliko koristna, ni ma veliko več podpornikov. Sedanje število udov znêse le 86. Gosp. Joahim Oblak, pridni učenik v ti risarski soli, je pokazal svitlimu nadvojvodu nektere delà svojih učen-cov, ktere so zlo pohvalili. Po tem ko so ar i» nadvojvoda čudovito izverženo ste bio v zbor prinešeniga biluša (šporgeljna) ogledali, so z gosp. Fleišmanam, sedanjim oskerbnikam govorili c. k. botaniškiga verta, so skerbno poprašali, kakó de zdej s tem vertam stojí, in so žive želje razodeíi, de bi se ta imenitni vert nikakor v nemar ne pustil. Zdej je bil sklep slovesniga zbora. Gosp. predsednik se je ponižno zahvalil za veliko čast, ki so jo svitli nadvojvoda družbi skazali, in za dobre svete, ki so jih ji dali, in Jih je povabil, de naj binas kmalo obiskati blagovolili. Gosp. nadvojvoda so prijazno za « V 43. listu »N p s i k léta 1848 se najde lep poduk zastran • «I * v\ • v » % (Kreutzdorn) pod nadpisam: »Prip • » • V • zareje koristniga germ prebrati. Priporocimo ga paz **) Drugo pot bomo přinesli obsirniši to priporo V I Vredo 120 ^otovili nečim ? de bojo radi kmalo spet prišli in med do â » - ker so hotli nadvojvoda še kmetijsko šolo in domaće kmetijstvo, obdelujte vse prav Hvala, Koniur Uvala gré pridno, in tako bo vse dobro šio!" Ze od léta 1730 stoji v Ljubljani sedanja lepa Imenitno pomembo te zdravíce so pričijoči dobro cerkev sv. Petra, ki ima spodej nad koram dve votlini vnovič razumeli in vojvodu izustili. Le těžko so se glasno r> slavo" vstavoljubimu nad- (^Nischen) , brez de bi bile one dozdaj z podobama i za Njimi i od cr nadvojvoda in vsi, ki smo bili V Z tega raj s k i oa kraja točili pa moglo je biti, namreč ktere ste vender pripravljene, olepsane. To pa se je letas zgodilo. Ti podobi aposteljnov Petra in Pavla per Moravčah izse- ? ste iz mehkiga kamna &ane, in 28. p. m. v imenovani votlini postavljene, zacasna srenjska postava srenjam izroci; postavím go Visoke ste po 7čevljev in težke po 24 do 30 cen- spodarstvo s srenjskim premoženjem, popravljanje srenj Podobar Matevž Tome iz Šent-Vi da nad skih potov, skerb za solo i. t. d. Tudi bojo Ljubljano je nju umno naredil in se tako praviga moj stra v svojim delu očitno pokazal. Kakó lepo stoji po- pest izroćevale j magale hudodelnike loviti, boj doba sv. Petra. Tù se prav vidi uni učenec, ki je bil aavoljo Gospoda vse zapustil in ga zares ljubil; novačenju (rekrutiren ï srenje po-in jih višjim obiastnijam u pri popisovanju (konskribirengi), rr to f skim gosposkam na - in v podobi sv. Pavla se berz spozna goreci apostelj ne-vernikov z resnobnim obličjem, plešasto glavo, orlovim nosam in bolj majhno postavo, kakor ga Fleury v svo- pri strani stale i. t. d. Kaj pa hoče srotle ! pri tacih re- ako postav ne pozna, in ne ve, kaj sme ceh govoriti, ? ? kaj ne sme biti Po novej vstavi ima vsaki, ki bo kaj bi bilo koristilo, kaj škodlj to izvolj in jih zgodovinah (tom. I. livre 2. tract. XXV.) popiše, poklican, pravico se vdeležiti ne samo pri postavodaja Hvala torej mojstru, kteri je pokazal, de tudi slo- nju za srenje, temuč tudi pri postavodajanju za celo venski sinovi umetaljske delà dobro storiti znajo ako deželo , ja za celo deržavo N deželnim zboru se bo ee jim le prilika da, in de torej ni ravno treba samo pogovarjalo in posvetovalo od reci, ki deželo (krono na Laškim podobarskih izdelkov iskati. Nova kmetijska podružnica na lÂrajnskim. I---------7 ------~ ... w nui.Pi- 24. dan p. m. se je vstanovila podružnica Tur ja- nih in potrebnih naredbah svetovati in razsoditi, in kot žko-Ribniška(Auersperg-Reifnitz). Za predstojni- unien in pravičen poslanec v zborih sedeti in sloveti : zadenejo, ín se bojo za kronovino postave dajale tako na deržavnim zboru za celo deržavo. Da Slove nec ne bo prisilen, poslance za deželni in deržavni zbor iz ptujega naroda voliti, in ptujce za svoje zasto-povavce in zagovornike izbirati, da bo tudi on vstanu pametno, modro in resno govoriti in sklepati, o korist ka so zbrani udje izvolili gosp .Jozefa Rudeza v Ribnici v Ribnici je treba da se vsaki Slovenec na vso moč trudi in j gosp za odbornike pa g. Matevza Logarja prizadeva r___- _ »r i i • v . __/-v __ . v . Jane za Koslerja mlajsiga v Or teneku , gosp. Jane za Z i e g 1 e r j a fajmoštra v Dole se omikati, si potrebnih znanost nabrati, se na visjo stopnjo izobraženosti vzdisrnuti. Od Slovencov i in » slovenskega naroda se je do nji Vasi, in gosp. barona Alojzija Lazarini v Co- marca 1848 malokedaj, ja clonic kej slišalo, po ustavi beljsbergu. / so vsi narodi jednakopravni. Ustava in ustavna jedno-pravnost bo pa Slovencem le tedej v prid prišla, kedar bojo Slovenci sami na svojih nogah stali, jo popolnama mika in iz ohrazen je Stovencev. vpotrebovati in vživati znali. Dokler pa bojo Slovenci bojo (Spisal S već an.) (Konec.) 2. Vsaki Slovenec je dolíen in zavezan, se omi kati in izobraževati za to, ker je deržavlj za drugimi narodi U omiki in izobrazenosti zaostajali ? ptuji bolj učeni narodi tudi za nje politiko delali y njimi gospodarili Slovenci pa bojo kakor doslej hlapci in siižni ostali. Vse nase nove se tako potrebne in koristne na beti Clovek je tudi dolžen za svoj časno srečo sker- prave in postave, cela naša ustava ne bo nič pomagala, i čas pa hiti, svet hitro napreduje; kdor toraj svojo omiko zanemari, tisti zaostaja in pride u škodo in ne srećo. Poglejmo na kmetijstv rokodelstvo terg ako vsi derzavljani Avstrijanske carevine, ako kmeti in gradjani, vsi nižji prosti ljudje ne bojo u znanostih napredovali: ustavna deržava potřebuje tudi iz- Koliko novih reci, od kterih naši obraženih deržavljanov. „Dajte cesarju, kar je 7 • // __ -m m • m m m m V * ktere stvo , in obertnijštvo ! predstariši še senjali niso; koliko čudnih naprav, se marsikomu nemogoče zdejo! Stevilo ljudi na svetu silno hitro raste, zemlja pa noče bolj velika in široka in bolj rodovitna postati. Ako toraj hoče kmet na malem, tesnem prostoru toliko i ustavnega cesarja kolikor za svoj živež i za davke in druge reci po cesarjeviga!" Vsaki je toraj dolžen, in njegovo ustavno vlado podpirati, kar je pa brez omike in izobraženja nemogoče; le omikan in izobražen clovek je u stanu, biti ustaven srenjčan , ustaven de želán, ustaven deržavljan. Za to je vsaki Slovenec žeti, trebuje, mora on u kmetijstvu napredovati da emlj prisili, več in obilnejš sadj roditi. Ravno taka je dolžan in zavezan se omikati in izobraževati, ker je d erža v lj an. 3. Vsaki Slovenec je dolžan in zavezan, se omi tudi drugod Rokodelci, kupčeva ? in obertniki se den na den množijo, továrně (fabrike) se stavijo, stroji ^mašine") se iznajdejo, da se mnogo lepe in čedne robe za dober kup naděla. Ce hočejo toraj ljudje kaj delà kati, za to, ker je Slav j an. Ze u naj starejših časih je bil slavenski narod ve lik, izobražen in slaven. U dogodivščini slavenskesra to jezika in slovstva pravi slavni Šafarik: „Vidili smo iz imeti, se od njega živiti, in svojim drugim potřebám kratkega zgodopisa navad in se^ starih Slavenov ? da postreči, je očevidno treba, da oni u teh znanostih na- so od nekadaj ^že u nepomnjivih predujejo. |HBH|HHH časih), že dolg o prej Kdor noce ubožati. mora prebirati, da vidi v • kako drugi ljudj vnji; polj in časopise obdeljujejo ko so se kersanske vere poprijeli, mile zveze gradjan stva, vojsko, kmetijstvo, tergovstvo in obertništvo po znali, in imeli vasi in mesta, svoje bogove in božje ? živino ] delstvu edij i in sadje požlahtnujejo, kako si u roko > kup čiji i in obertniji naprej pomagajo i in se ži VIJO to se pravi: Slovenec se mora učiti kati veže, u kterih so se zavolj žertvovanja, zavolj sodb da so sicer i in zavolj občnega posvetovanja snidovali; N nova vlada (ustava ali konstitucija) je vsim malikovavci bili, pa nikakor taki okrotniki alj divjaki novih in lepih pi Avstrijancam mnogo ustava je gospoda in kmeta, plemenitneža in prostaka bogatega posestnika in bornega gostača (oferja) zastran deržavnih in srenjskih pravic enake storila : vsi deržav- podelila; kteri bi nič ne bili vedili od jednega naj viksega Bo ga, nič od neumerjočnosti duše; da so vsi s pripomočjo svojega vsim kolenom znanega jezika u neraztergljivo versto zedinjenih deržav združeni bili. Na tako vizo so pred postavo jednakopravni fgleichberechti rr so morali že tačas Slaveni svoie slovstvo in že zadosti Dalej je ustava vsakemu deržavlj dala pravico in izobražen, očišćen in na stopnjo popolnosti vzdignjen svobodo; da smemo u svojej srenji (soseščini), kakor tudi jezik imeti." r Tako so naši predstariši, slavni Slavjani y še dolgo pred rojstvam našega zvelicarja v deželnem in deržavnem zboru, če je u nja izvolj brez straha odkritoserčno svoje misli razodeti, in za to omikani in veliki narod. Od Tater do sloveli kot jadranskega, in pregovoriti Prav imenitne pravice naša od Tiroljskih planin do černega morja so imeli svoje i 22 «tanovitne sedeže, niso le samo od pastirstva, lovitve vih sodništev natanj 9 neoskrunjeno dopolnovanje njih zverin in ribštva živeli, temuč so poznali umetnosti iz- dolznosti ? se zahvalil pričijočim, za toliko prijazni obraženih narodov, obertnijo in kupčijo, so obdelovali sprejém, in podbudil vse k zauplj polje in vinograde 9 9 pripomoći v cast in redili živino tedaj zkej in korist naše avstrijanske domovine stopnji omike in izobrazenosti stali. Cio visoko učeni Rimljani so Slavjane zlo štimali, so iz med njih si bili Po gosp. predsedniku je nastopil. cesarski pravdnik izbirali naj hrabrejše in krepkejše vojšake in boj tudi vladike in vojvode, in Slavj cesarskem prestolu u Carigradu. 9 gosp ziku Dr L z nagovoram v našim domaćim je-kar se je toliko bolj prilêglo, ker je bil ravno najdemo tudi na teržni dan in zató velik shod od vsih straní novomeěke 9 okolice, in ker se je bilo v zadnjih časih tudi neko po Pa Rimljani so Slavj podjarmili, njim svoj la- zeljenje, samoblastno sebi pravico storiti, med ljudsťvam tinski jezik 9 jih polatinčili. Od tih mal so slav- pokazalo. Nasloneči se na besede gosp. predsednika je janské modrice utihnile in drugam pobegnile. Slavj gosp cesarski pravdnik tudi visoke pomembe dneva so zgubili svoj jezik in svoje slovstvo, in so u omiki opomnil, ter tako naprej govoril: in u znanostih za drugimi narodi zaostali, in le to je sodnih oblast, gospodje moji » Je Vpeljanje pa novih dolgo zaželjeni sad 79 sila čuda božja , da slavenski narod u tih brezstevilnih sedanjiga mirniga stanu avstrijanskiga cesarstva. Vsim ki so ga sto in sto let žulile in vam je znano kako so se od predlanjskiga léta zbirali sin pa strašni viharji in grozovite vremena nad Avstrije ob «tiskah in nadiogah tlačile 9 ni pog konca storil. Vsaki dober i starišev ceni in varje njih nam Sloven- 9 blago in premožerije svojih čest in slavo chraniti in povišati želi; cem bi pa ne imelo mar biti za nekdanjo čest in slavo našiga naroda, mi Slovenci bi nebju. Zunanji in znotranji nje sovražniki so si bili v roke segli, de hočejo podkopati in razdjati mogočno mogli biti tak nehvalez 7 dřevo, ukoreninjeno že od sto in sto lét. — Tode na po miglej Vsigamogočniga so se razsuli vsi ti černi oblaki nega, černega serca? Pa le prosvitlen , omikan , in iz- spet je zasijalo solnce veselja; in kakor ogenj zlató obražen narod bode srečen in slaven; na omiko in iz- žlindre čisti, ravno tako se je vzdignila Avstrija iz ne- obraženost se upira vsacega naroda sreča in slava; le tako bojo tudi Slavjani svojo nekdajno slavno ime zad Slovenec dolžen in za- v • v srece moírocna. ocisena » 9 9 prerojena « Drusrači pa tudi ni moglo priti po poti vecne pre dobili Za tega voljo je vsaki vidnosti 9 saj je nazadnje vender še vselej obveljala vezan, u znanostih napredovati in se omikati, ker je dra vična reč; in na pravico je pa ravno zidano in velike Slavij sin 9 ker je Sla vj vterjeno prekrasno poslopje avstrijanskiga cesarstva. Ze ranjcimu Cesarju Franců neumerjočiga spomina je bil izvoljivni prigovor leta: Justitia regnorum fundamen Zlate buhve tum ♦ 9 to je: poglavitni steber kraljestev je pravica." „In komaj so bili enrnalo potihnili predrečeni hudi Odprite se, in dajte zapisat z velicimi čerkami viharji, so že tudi naš Cesar Franc Jožef spoznali iména verlih učenikov Ka m ni šk i h šol, ki napeljujejo eno nar pervih potřebnosti : vstanoviti in vpeljati nove mladost k soznanjenju z m a terni m jezikam, de ga postave in nove sodne oblasti. Ampak grozno težko beró in pisejo z veseljem in tako jih na pot napelju- in ostrasljivo je jejo, hihhhmhhhi^^^^h bilo to delo. Tode z veseljem in se na duši in telesu omikati ; kar je vsakterimu sercnostjo so se ga stri in drugi visoko zasluženi poprijeli Njegovi neutrudeni mini možje; in glejte dopolnje v sedanjih casih neogibljivo potrebno, kdor želi srecno živeti. Lepi sad teh verlih in rodoljubih učenikov se na je volja Cesarja, doveršene so lepe naprave v sod razodeva v celim pocetju Kamenčenov. Ljubezen do nih rečeh." delà pokojnosti, šparovnosti in brez stisnenstva 9 pobož 9 od Od današnjiga dneva so začete in vpeljane nove sodne oblasti, pri kterih bo zanaprej imel vsaki svojo 99 nost brez hinavstva, poštenost, lepa soseskina sprava kritoserčnost in zadovoljnost so čednosti, ktere sploh pravico iskati. Bodi bogatin, bodi revež 9 bodi visociga, bodi niskiga stanu: vsacimu se bo delila le ena sama Kamenčanje kinčijo. To je neprecenljivi sad, ki izvira iz semena vsejaniga v mehke serčica Kamniške mlado- gola, čista pravica. Zatorej pa naj bo vsakteri ojstro sti po rodoljubih in pobožnih gospodih reda sv. Fran- svarjen, ne sam sebi pravice jemati, naj bo že za kar čiska brez vse nade ali lakomnosti drugiga plačila, koli hoće. zvunaj veselja bližnje oblagovati. 1 delstva ali Ako kdo eniga druziga kakšoiga hudo prestopka kriviga misli 9 naj ga naznani in Kamničanje! častite jih in bodite jim pri vsaki pri- izroči postavnim gosposkam. Sej gre vsaki sodni ob loznosti hvalezni. Dr. Orel. lasti 9 in tako tudi meni kakor cesarskimu pravdniku in mojim namestnikam posebna dolžnost in pravica 9 hu dodelnike kakor hitro je mogoce dati prijeti, obsoditi jtfovif/a mesta. in zasluženi kazni ali štrafingi podvreči. De se te Kakor v drugih krajih naše dežele, so bile tudi v Novim mestu v ponedeljik 1. mal. serp. nove sodne go-sposke z ocitni m in ustnim ravnanjem vpeljane. daj nobedin ne prederzne segati cesarskih oblasti, zakaj tezko in naglo samolastno v opravila bo padla roka pravice na vsaciga, kdor jo žali. ÍC » Vender gospodje moji! danes vpeljane sodne go v Prav veselo in slovesno'je bil zató ta dan obhajan. sposke niso samo za strah hudobnimu Castitljiva duhovšina, vojaški in uradni nadstojniki s 9 one so 7 tudi močna podpora vsim pravičnim in pošte svojimi podložními, meščanska straža prav lepiga ju- nim ljudem, so zavetje zapušenim vdovám obnašanja, sploh vsi meščanje so se praznova- so pri bež a liše revnim sirotám, katerim očete dneva z pravo prijaznosfjo vdelcžili. Pri slo- namestujejo. Upamo tedaj z božjo pomočjo, de bodo ^ • 1 « I 1 * • « mm. m. m m -m V « « — %/ « ^ . • — « « _ In naskiga nja tega vesni sv. masi v kapiteljski cerkvi se je bila sosla ve- lete nove sodne naprave deželi dober sad prinesle. lika množica ljudi vsaciga stanů, in vidilo se je iz vsih zató pa tudi mislim, de se spodobi skazati gorečo hva pobožnosti, de je vsak dober dar le od zgoraj pričakovati. ležnost našimu skerbnimu in milostljivimu Cesarju Fran Po končani službi božji so se c. k. uradniki eprem- cu Jožefu. S čem pa hoćemo skazati leto našo hva ljeni od mnozice podali v poslopje nove deželne sodnije, ležnost drugači kakor z nepremakljivo, skalnato zve ker je gosp. predsednik žl. S ch e u ch en st u el v ocitnim stobo proti Njemu in celi Njegovi veličastni hiši. Sej velikim zbirališu s krepko, prijetno besedo razložil visoko vsaki med nami nosi v svojim sercu z zlatimi čerkami pomenljivost dneva spolnjenja cesarske obljube, storje- zapisane une prežlahtne besede, ktere so naš sedanji ne v §. 103 deržavne vstave; je priporočil uradnik:tm no- svitli Cesar pred dvema mescama na krajnski meji iz- govorili Í2S govorili rekoč: „Serčno me veselí stopiti v listo deželo, se ne sine nihče oženiti, ki ni na odloeenim prostoru ------- Ti----------- ----------r y v ktere zvestoba se ni omajala tudi v naj hujših casih." 100 d n i h d zasadil; za tó se pa vidijo tam „In letó, gospodje moji! bo veljalo tudi zanaprej tudi celi gojzdi sadnih drevé in zavselej od cele nase krajnske dezele, in sosebno od te prijazne dolenske straní. Gotovo tedaj zadenem med nami, če zdaj svoj v sa ciga nar serčnejsi misli glas povzdignem in iz globočine serca zakličem: Naj še dolgo ohrani našiga milostljiviga Cesarja; » nam Bog naj V se dolsro Vovicar iz mnogih hra jev. imenitniši prigodbi pretečeniga tedna Dve kteri © Franc Jožef!" -----------— 0 ---------j---<31 ----- */ ; ' v AinvintuiKJi JJI J^VUUI JJI ILVU1» « l\tV in srečno živijo naš dobrotljiv oče, greste od ust do ust ste bile: pervič, de so milostlj y Na te besede je zadonelo sereno „Živijo # m V 1 • li 1 • V « 1 • u, od cesar 9. dan t. m. ukazali, de naj se 109 óseb dežel ski in duhovski vsih straní, in razšlo se je zbirališe,polno veseliga za-upanja v srečno příhodnost naprav blagoserčnosti našiga ju uuim»BAiéa stanů, ki so se Ogerskig« pi vdeležili in ki so bili od 1 do 10 lét v ječo obsoj punta j milostiiviga Cesarja. R • 4 ♦ • « iz je sploh pusti. Kakšno veselje je ta milostní ukaz obudil, se clo ne da popisati. Druga novica ktere pa nihče ni pričakoval, je, de so cesar na svèt 9 Iz Vipave 9. / ulij a íSS / svojih ministrov feldcajgmajstra Hay a 9 ki je bil Kakor drugod smo tudi tukej 1. dan t. m. slovesno obhajali vpeljanje nove sodnije. Vedno bo ta slovesní dan vsim pričijočim v spominu ostal! „Novice" so že tudi naznanile vstanovitev Vipavske srenje 11a vstavni podlagi osnovane, in zares tudi ta dan je bil slovesno dosihmal od cesarja postavljeni samooblastnik na skim, nanaglama in popolnama njegove služ stavi dati. Oger be od in mu ukazali, de se ima v pokojni stan po Vsi Dunajski časopisi so v tem edinih misel 9 de je cesarja k tem ukazu pok v • skovodja prisilila 9 ki imenitniga voj 9 brez de bi bil peslednji čas na obhajan. Po dokončanih opravilih je bilo gostovanje pri tukajšnjim okrajnim lavarju g. baronu Šmidburgu. povelja cesarjeve in ministerske porajtal, je le svojo- ravnal. Brez pokoršine pa tudi nar vikših mož glavno Danes dopoldan ob 9. uri pa smo tukaj imeli že pervo javno (očitno) ravnanje v kazenskih pravdah po novi postavi. Sodba je bila zastran pregrehe zoper telesno varnost po knji se ne da vladařstvo prav izpeljati. Hay daj stopil iz svoje visoke službe; kdo bo nje mestnik se je te v se 183. II. razdelka kazenske rr p Toženi je bil na 3 dni v jeco obsojen. To ocitno ravnanje je pričam in poslušavcam močno dopadlo, in pri razhodu po dokončani pravdi se je slisal med njimi pogovor : „To je lepo ! tako je prav ! Začetik javniga ravnanja v kazenskih pravdah je tedej storjen, in zopetsmo eno imenitno stopnjo v vstav- nih naredbah naprej stopili. - sopisi naznamjo drugi 9 v Grad na ča v pokojni stan podal ne ve. On pa se bo, kakor nektei 9 i pa pravijo, de gré na Nemško v svojo domovino Kas sel nazaj. — Zlo se govori, de se bo 80,000 voja-kam avstrijanske armade slovo dalo, kér se ni nobene vojske bati. Bog daj, de bi se ta vesela novica tudi zares spolnila, po kteri se ne bo le veliko stroškov, ki jih vojašina deržavi prizadene, prišparalo, ampak tudi kmetijstvu in obertnijstvu veliko delavne pripomoći dalo. Iver bo telegraf kmalo po celim cesarstvu napi so ze tudi na Laskim W£aj. de SO bili svitli cesar na ttrafn- postave razglašene, de kdor 9 Ogerskim telegrafní in Horvaškim drat poškodje, skim na j priser cnisi sprejeti? V serce veseliti je moglo sleherniga praviga do 9 morodca, ko je v „Ljubljanskim Časniku" bral, de iz zanesljiviga vira se vé, de so bili cesar v svojim po-potvanju v Terst nar priser čniši sprej et i na Krajn- pokonca ali vkrade, zapade v jeco od 0 meseov do 5 lét po velikosti hudobije. — Ministerstvo uka je ukazalo de naj vradíje (gospóske) dobro na to pazijo, de šol ski učeniki po deželi svoje plačilo & otovo dobé Od skim. To nam klice: ..Slovensko serce je celo! Slovenski duh še ni popačen ! Slovenec priserčno ljubi svojiga deželskiga očeta." Cemu je pa ta lepa naklonjenost Slovenca do nje goviga cesarja perpisati ? Pred vsim drugim dvema ministerstva naukazana skih postavnih buk naznanilu časopisa „Union" pride kmalo v natis. bila že lahko dokončana ha! ka prestava deržavlj fbiir Tudi Gesetzbuch) je — po večidel dokončana in lovenska prestava bi cr V ze ali od nje ni duha ne slu Ministerstvo je ukazalo ? de dokler se postave rečéma a) „Edinosti" v katoljški véri, in slovenskimu zavolj politiških tovanskih dovolit natanjko pobožnimu duhu 99 Ti réči ste tako jasni . edinosti" v slovenski narodovnosti. de ni treba dokazovanja; torej ne vravnajo, naj po deželi dovolitve tište ktere je ženin , veljavno moč imajo. k 9 iz Soseska M ni nič bolj za naprej zeleti, kakor edinosti v katoljški véri brez vsiga razdertja, in pa edinosti v slovenski narodovnosti, zvestobe samim sebi, ker kdor dorf v Estrajhu je za svoj župana svoji grunt » gospoda izvolila kér je pa rJ bila 9 in kér je tedaj cesar grajšina m gruntni eebe zaničuje, tudi druziga ne ljubi. 9 r spod bil, je cesar za župana v Man ers dorf u iz volj bil / Al po svetu. ske dežele grofu k omturni križ Poprejsnimu deželnimu poglavarju Krajn- \\ elsersheimbu so podělili cesar 9 v i g a reda zavolj F J 0 ž e f Kakó se casi spreminjajo! V létu 1769 se je neka kl njegove dolge in zveste službe Rusovski car M je poslal našimu cesarju 40 kišt m b kmetijska družba na Francozkim posvetovala: ali je do- lačíla s tem namenam, de naj se razdeli po "* j 1 • « i • i t # f j • « •ij« v r -m—r _ _ _ - _ * _ . _ _ _ ! bro čina dru de se tudi kmetj oger brati 9 pisati in rajtati uce. Ve te družbe je sklenila je zdej vsak 99 d ni dob kdor za omíko cloveski postěno m želí, de bi k kmet » Kakó rodu kih cerkvah, ktere so bile o lanjskim puntu obro- Kér na Erdeljskim in Ogerskim kobilice roko dele brati pane. hudo škodo delaj se da ta merčes je pisati in rajtati znal. naglo ze 5000 V nekterih krajih Amerike je postav 9 ne zna brati in pisati 9 ne vživa vsih prav zavljanam 9 de kdor ki der- dika ogerskih i Crnogorski zd ravni k ékli grejo moči 9 znajdel nek kolář mašino, s ktero in dobro poloviti. Dozdej so jih vaganov (mecnov) polovili. — Vlase je spet domu vernil, ker so mu de za njegovo bolezin ni nobene po- Med Dagestani, precej divjím ljudstvu v Azíi „Če je taka„ je neki rekel 79 pa hocem d 9 m umreti ?? Na Krajnskim so bili přetečeni teden K £9. listu Novic 1S50 sèm ter tjè potresi 9 pa hudi. Silno čudno je letasnje Treme: komej je en dan îepo V » A V A A 1 y ze pride vihár y dež in toča. Že se spet elisi iz nekterih krajev, de krompír ____. . t • . •» Vf, J / op i stinu JEJ. r Gracarci 'i? gnije.--IH» 1/U II «JI csc je opci iwvici« z-atc i«, — pa - - " ' * temu se ni čudili, kér je gotovo, de ta ptujka se bo za spominek rajnciga w « v « a 1 1 ____ ? ^ 1_________ _ ' _ m ^trvîr a nr aIi U î r\ Na Dunaji se je spet kolera začela, pa Vi se hvalite v 191. listu Gracarce, de pri naberi o* te* prof. Ker sni ka niste ..va