264        K vprašanju izenačenja kazenskih zakonov za celo ozemlje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
K vprašanju izenačenja kazenskih zakonov za celo ozemlje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
(Spomenica društva »Pravnika« ministrstvu pravde.)
Sestavil odbornik prof. dr. Metod Dolenc.
L
Pravno stanje, v katerem se nahaja kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev v pogledu na kazensko zakonodajstvo in pravosodstvo, ni in ne more biti zadovoljivo. Nič manj nego petero bistveno različnih kazenskih zakonikov velja istočasno v kraljevini; a eno kazensko pravo, tkzv. avstrijsko, ima dvoje pododdelkov, hrvatsko - slavonskega in onega za dežele, ki so bile prtd prevratom zastopane v bivšem državnem zboru na Dunaju; slednji pododdelek pa je tudi šel po prevratu svoja pota v Sloveniji, svoja v Dalmaciji, n. pr. glede legis Ofner. Imamo torej posebno materijalno kazensko pravo za Slovenijo, Dalmacijo, Hrvatsko in Slavonijo, Bosno !n Hercegovino, Crnogoro, Vojvodino in Srbijo. Tako pride, da se v eni pokrajini kaznujejo dejanja, katera so v drugih pokrajinah nekaznjiva, ah da se eno in isto kaznjivo dejanje kaznuje v različnih pokrajinah pod čisto drugačnimi vidiki (n. pr. hajdukovanje).
K vprašanju izenačenja l<azensl<ili zakonov za celo ozemlje        265 kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Poleg tega pa imamo .še enoiiko različnih zakonikov za kazenskopravdno postopanje. V tem pogledu so velike razlike celo glede načelnih vprašanj, ki tvorijo jedro vsakega modernega kazenskega postopanja. Srbski kazenski postopnik ne pozna niti čistega akkuzatornega načela, niti nima proste ocene dokazov. Prav znatne so tudi razlike v ustrojih sodišč za kazensko pravosodstvo. Porota \- Sloveniji in Dalmaciji je či.s>tQ drug institut, nego li porota v Srbiji; na Hrvatskem in v Slavoniji nimajo porote v n.ašem obsegu, za to pa imajo drugačen sestav sodečih sodišč; v Bosni in Hercegovini so uvedena skabinska (večniška) sodišča, porota jia ne i. t. d.
Ta mozaik kazenskopravnih materijalnih in formalnih določil glasno zahteva odpomoči. Saj je kazensko pravosodstvo v prvi vrsti poklicano, da ščiti pravni red v državi in opovre prctisocijalno delovanje zločincev v pogledu na državjii interes poedinih državljanov.
Potreba zaščite države kot take se je pokazala že v pi-vih mesecih obstoja ujedinjene jugoslovanske države v taki meri, da je vlada povzročila znani ukaz z dne 25. februaria 1919, št. 2092, s katerim se je »zakonska v e I j a v a I X. in X. poglavja kriminalnega (kazenskega) zakonika za kraljevino Srbijo razširila na vsa področja kraljestva Srbov. Hrvatov in Slovence v.« Minister pravde je dobil nalog, da niij izvetle la ukaz. To se je zgodilo z naredbo z dne 27. maja 1919, št. 8000, ali v obliki, kt si je bolj nesrečne skoraj ni moči misliti. Namesto, da se je do-, določilo za določilom v avstr. kaz. zak. nadomestilo s takšnim, ki odgovarja določilom srbskega kaz. zakonika, prepustilo .se je celo vprašanje, katera določila so izpremenjena in ktMiko, — sodnikom, a pri tem se je popolnoma opustila ureditev načelnega vprašanja: ali naj veljata ti dve poglavji kot inkorpo-rirani del in s tem kot sestavni del avstrijskega kazenskega zakonika (novela), alf pa kot samostojen, na dve poglavji posebnega dela okrnjen srbski kazenski zakonik z vsemi svojimi določili splošnega dela. Sicer citirana naredba
18
266        K vprašanju izenačenja kazenskih zakonov za celo ozemlje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
ininistra pravde nekako kaže, da se je izvršitev zamislila res po drugonavedeiii poti, toda baš izvršitvena naredba je ustvarila v tem oziru še večjo nejasnost.
Ce se namreč na vprašanje o pravilni publikaciji te izvr-šitvene naredbe glede določil, katera hoče uveljavljati, ne oziramo, ostane še vedno vse polno drugih vprašanj, ki so ob vsej svoji kočljivosti ostala nerešena in nerazrešljiva. Izvršitvena naredba podaja v posebnih členili določila, katera kazniva dejanja je uvrstiti v posebne vrste avstrijske trihotomije, kje je poiskus kaznjiv, katere olajšilne in obtežilne okolnosti naj se uporabljajo in kako naj se kazen izmeri, nadalje, kaj naj pomeni lobija, kaj zatvor, kako naj se vrši progon v nekih primerih. Ali drugih, kardinalnih vprašanj, pa se ta naredba niti dotaknila ni' Ce se je prevzelo iz splošnega dela srb. kaz. zakonika neke partije, kaj pa je z drugimi? Na pr. ali nastopi kaznivost glede dejanj, navedenih v poglavju IX. in X. srb. k. z. že z 10. letom ali šele od 12. leta naprej; potem, kaj naj smatramo za merodajno pri presoji prištevitosti zločincev cd 12. do 16. leta; kako je kaznovati prištevite hudodelce od 16. do 21. leta; ali naj se smatra zastaranje kazni, izrečene s sodbo radi kaznivega dejanja po poglavju IX. ali X. srb. k. z. za legalno dopustno ali ne, i. t. d.? Razen teh materijalnopravnih vprašanj ostane še dovolj važnih vprašanj brez rešitve, katero bi bil moral dati t. zv. zakonodajalec. Kako je na pr. s pristojnostjo zk zločine iz poglavja IX. in X. srb. kaz. zak., kateri so večinoma pravcati politični delikti? Kaj naj bo z vsemi določili o pristojnosti za poroto, ki se nahajajo v uvodnem zakonu k avstr. k. pr. redu?
Morebiti se namenoma ni dala autoritativna rešitev teh vprašanj, češ. to delo bodo opravili že sodniki sami, ali prezrlo se je, da imajo sodniki tudi dolžnost, presojati zakoniti obstoj določila, katero uporabljajo. I istim, ki hočejo obiti to dolžnost, dasi sledi brez dvojbe iz temeljnih avstrijskih zakonov, ohranjenih v veljavnosti po fundamentalnem revolucijskem manifestu celokupne vlade za Slovenijo z dne 31. oktobra 1918, velja opomniti, da tiči že v bistvu pravosodstva taka pravica
K vprašanju izenačenja kazcnskili zakonov za celo ozemlje        267 kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
sodnikov.') Sploh: ali naj se prepušča rešitev teh načelnih vprašanj od primera do primera zbornim sodiščem in pa posameznim sodnikom? Kje je potem pravna varnost?!
Te kaotične razmere, pospeševane od slovenskih sodnikov samih, ki so v najboljši veri, da podpirajo državne interese, pustil! v nemar vse, kar bi utegnilo kvariti ugled vladnih, naredbe izdajaiočih organov, vladajo še danes in prav nič se ne ix>mišljamo ugotoviti, da se nahaja kazensko pravosodstvo naravnost v mučnem položaju zaradi nedostatnosti zakono-dajstva v naši kraljevini. Ce doslej ni prišlo do vnanjih pojavov kazenskopravne nesigurnosti v socijalnem in političnem življenju, pripisovati je to na vsak način dobri disciplini naših sodnikov, ki so v družbi z našim razsodnim odvetništvom situacijo po-olnoma obvladali in vozili v tem kaosu tako, kakor zahteva pravičnost. Dober vehikel pa jim je bil vsekakor naš, čeprav preosnove potreben, pa vendar še prav dober kazensko^, pravdni red.
II.
V tem položaju kazenskega pravosodstva po nesrečnem oktroaju glave IX. in X. srb. kaz. zak. pride začetkom poletja v Ljubljano novica, da se razmišlja v Beogradu o razširitvi, srb. kazenskega zakonika in pa hrvatskega kazenskega postopnika (s tistim manjšim obsegom pristojnosti porote) na celo ozemlje naše kraljevine. Oficijelne potrditve te vesti, seveda, ni bilo lahko dobiti, bila pa je resna bojazen, da se utegne pono-, viti to, kar smo doživeli ob razširitvi glave IX. i X. Kako koriz kretno podlago pa so imele označene vesti iz Beograda, razvidi se najbolje iz članka v arhivu beograjske pravniške fakultete št. 3/1920,, ki ga je priobčil vseuč. prof dr. Maks C u b i n -ski dne 20. avgusta 1920: »Projekat srbskog kaznenog zakonika 1 problem izjednačenja jugoslovanskog prava.« V tem članku sc je prof. Cubinski (ruski emigrant, prej profesor kazenskega prava v Petrogradu) z vso odločnostjo izrekel.
'). »Srbska sodišča ne sprejmejo nobene uredbe za veljavno, ako hoče preminjati kak zakon ali pa ga nadomestiti. Kasacioni sud se strogo dri^i le zakona.« (Iiz mnenja Ivana Kavčnika.) .
18*
268        K vprašanju izenačenja kazenskih zakonov za celo ozemlje kraljevine Sibov, Hrvatov in Slpveijcev.
zoper razširitev veljavnosti srbskega zakonika, čeprav nekoliko predelanega.
Odbor drnšt\a »Pravnik«, v čegar krogu je zbrana velika; večina slovenskih pravnikov vseh strok (diuštvo šteje 623 članov), je smatral za potrebno, da povzame takoj inicijativo« in se izjavi o tem, kakšnega naziranja so -naši strokovnjaki glede '.imcstnosti nameravane razširitve že navedenih zakonikov. Odločil se je. da predvsem poizvc za mnenje praktičnih veščakov na polju kazenskega pravosodstva in sicer pismenim potom, ktr bi se sicer bolj priporočljiva ustna enkcta, spričo težav pripctovanja raznih, v svoji stroki čez glava zaposlenih veščakov iz različnih krajev Slovenije ne bila dala lahko izvesti.
Odbor je naprosil 40 v praksi iz\ežbariili veščakov ih-ven odbora) za primeren odgovor na sledeča vprašanja: 1. Ali j€ stvarno priporočati, da se razširi veljavnost srbskega kazenskega zakonika za celo ozemlje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev? 11. Ali je stvarno priporočati, da se razširi veljavnost hrvatskega kazenskega postopnika za isto ozemlje? V koliki meri naj se uvede porota? III. (Za primer potrditve prejšnjih vprašanj). Na kakšen način bi se mogla razširitev izvesti? Katera doba bi bila primerna vacatio legis?
Odgovorov je došlo 26. Domnevati je, da je prezaposlenost \' poklicu ovirala ostale veščake, da niso oddali svojih mnenj. Odbor Pravnika pa se more sklicevati na soglasnost .vseh oddanih mnenj, v tem pogledu, da odklanjajo razširitev srbskega kazenskega zakonika na celo državno ozemlje.
m.
Možno bi bilo misliti, da naj se razširi veljavnost srb. kaz. zakonika en bloc, brez izprememb, -— ali pa z izpremembami. Dasi bi težko kedaj komu prišlo na um, uveljaviti prvi niodus, morebiti celo brez sodelovanja narodnega predstavnišitva, hočemo vendar le z nekolikimi besedami pokazati, zakaj to ne gre.
K vprašanju izenačenja kazensliiti zakonov za celo ozemlje        26ft kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
') »Srbi so ga (scil. kriv. zakon) prevzeli precej nekritično in za polagoniii še tako prikrojili in v mnogih določilih izmenjali in dopolnili, da ie iz rji ga nastala pestra skrpanina, ki je vse prej, nego vzoren kazenski zakonik . . Kazenski zakonik mora biti produkt časa, v katerem naj se uveljavlja, ali pa vsaj ne sme prehudo nasprotovati ljudskim pravr.irfi čutstvom. Ne vem, v koliko je v tem oziru srbski k. z. zadovoljil naše brate Srbe, ko so jim ga leta 1860 poklonili. Uverjen pa sem, da bi se razmeram v Sloveniji nič bolj ne prilegal kot bi se sodniku v talarju podala ponosita turška »čalma«, ki se slikovito okoli glave ovije.« (Iz mnenja dr. Antona K r e m ž a r j a).
') »§ 104 srb. kaiz. zak. rodi nebroj obtožeb zaradi dejanj, ki bi niti i>o § 312 k. z ne bila kazniva. Zato državna pravdništva in kazenski senati preobloženi; ljudstvo razdraženo.« (Iz mnenja dr. Frana RosineJ
Vzemimo le določila dvanajste glave! Svečenik, ki poroči mladeniča izpod 17 let ali deklico izi)od 15 let, vedoč za starost, se kaznuje do 1 leta zapora. Tu je jasno, da bi kazenski zakonik posegel v območje določi! obč. drž. zakonika in da bi tako nesoglasje ne moglo obstajati.
Naš sedaj veljavni kazenski zakonik je z vsemi ostalimi zakoni v tako tesni zvezi, da nadomestilo kazenskega zakonika v napominanem zmislu brez istočasne primerne prenaredbe mnogoštevilnih drugih zakonov in predp'sov kratkomalo ne bi šlo. Razen tega pa je vi)oštevati, da imamo poleg občnega zakonika še mnogo postranskih zakonov, kateri občnega po-tclnjujejo in podrobno razjasnjujejo. Zakon o tiskovinah, o živilih, o volitvah, o vinu, o margarini, g trgovskih znamkah, o živinskih kugah itd., — ali naj bi ostali še nadalje v veljavi? Kako jih r.porabljati, če bi ne imeli občnega kazenskega zakonika, na čegar splošnem delu so vsi ti postranski zakoni zasnovani? — Ni treba še nadaljnih besedij, da bi bila takšna razširitev srb. kazenskega zakonika naravnost katastrofa, ki bi spravila vse narobe in bi onemogočila vsako kazensko pravosodstvo sploh.^) .lavaljne bi ljudstvo sprejelo tak kazenski zakonik ravnodušno, ako sc malce ozremo po posledicah razširite glave IX: in X. srb. k. zak. na našo pokrajino.^)
Pa — preostane drugi mogus procedendi! Nekateri kanejo na neke materije srb. kazenskega zakonika, na pr. na
270        K vprašanju izenačenja i<azenskih zakonov za celo ozemlje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
razna določila o elektriki in deliktih, ki stoje ž njo v zvezi, in mislijo, da je pač srb. kaz. zakon radi tega sposoben, ako se ga še nekoliko prenaredi, dopolni in prilagotii sedanjemu stanju kazenskega prava, vsaj začasno nadomestiti avstr. kaz. zakon, t. j. dokler se ne bi mogla izvršiti temeljita preosnova kazenskega zakonika v zmislu modernih smeri, katere že uveljavlja načrt za nov srbski kazenski zakonik iz leta 1911. Ta iiazor zastopajo brez dvoma mnogi resni krogi v Beogradu, tudi profesor kazenskega prava na beograjski univerzi dr. Božo M a r k o v i č. Zoper to naziranje se obrača že omenjeni članek prof. drja. Cukinskegain ponašemmne-n\i u p o v s e m p o p r a v i C i.
Mnenja smo, da je srbski kazenski zakonik ik) vsej svoji konstrukciji in no svojem temeljnem naziranju navzlic vsem zaplatam, katere je tekom svojega življenja dobil, vendarle še.vedno manj vredno zakonodajno delo nego stari avstrijski kazenski zakonik, gotovo pa mnogo slabejši od bosanskega kazenskega zakonika, ki se je po sporočilih veščakov lepo ob-nesel, — in vendar naj bi se tudi tega izmenjalo s slabejšiml
Sklicujemo se, da ne bomo preobširni, na zgodovino srbskega kazenskega zakonika, ki je prenarejen pruski kazenski zakonik. A ta pruski zakonik že davno ni več veljajoče pravo, ker je namesto njega stopil novi modernejši zakonik za Nemško državo, ki je pa že sam tudi še preosnove potreben, — dočim so si v Srbiji pomagali le z dopolnitvami in izmenami, ki pa niti niso v pravi organski zvezi s prvotnim besedilom zakonika. Dr. r o in o 2 i v a n o v i č , komentator srbskega kaz. zakonika, mu očita, da je prepoln nelogičnih in nejasnih določiU debelih uredniških pogreškov v sistematiki. tako v splošnem, kakor tudi v posebnem delu. Občni kazenskopravni pojmi niso pravilno opredeljeni, raz stališče današnje vede večinoma izgre-šeni. Isto napako imajo tudi pojmi deliktov. razen tega so ali preveč kazuistični ali pa presplošni. — Mi bi dodali tej uničujoči kritiki še to, kar nas posebno v oči bode: V posebnem delu mrgoli predpisov, ki spadajo v policijski red, ne pa v kazenski zakonik. V splošnem delu pa stoje določila, katerih dandanes kratkonialo ne moremo rabiti. N. pr. določilo o neprištevitosti
K vprašanju izenačenja kazensltiii zakonov za celo ozemlje        271 kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
(neprisodnosti) se glasi v § 53: Ni hudodelstva niti pregreška tedaj, kadar je tisti, ki je storil zločin, za časa storitve bil blazen ali je drugače svobodna volja pri njem izključena bila. — Takšno določilo naj zadošča za razsojo o vprašanju prištevf-tosti? — Nič boljša niso določila o poizkusu, pripomoči, silo-branu. Da srbski kazenski zakonik ne pozna modernih očuval-nih sredstev, da nima potrebnih določil za občenevame hudodelce, pijance, da nima nujno potrebnega posebnega poglavja o mladostnih zločincih, o rehabilitaciji, tega mu ne očitamo, saj tudi pri nas nmogo teh naprav še pogrešamo. Ampak tu gre za izmenjavo veljavnosti našega občega kazenskega zakonika s srbskim, katerega je ocenU dr. Živ a novic uničevalno, kateremu so naši veščaki po vsej pravici odkazali že davno zasluženi kotiček, in o katerem je dejal eden izmed naših prvih poznavalcev kazenskega pravosodstva — I v a n O k r e t i č, da ga je smatrati v primeri z avstrijskim za uborno slamnato bajto.
Poleg teh tehničnih pogreškov in nedostatkov srbskega kazenskega zakonika, ki so itak v Srbiji privedli do izdelave projekta za nov kazenski zakonik iz leta 1911, pa moramo, če motrimo uporabnost srb. kazenskega zakonika raz kriminalno-politično stališče, še nastopno ugotoviti. Uprava bivše kraljevine Srbije je bila in je še danes bistveno različna od naše. Naša oblastva, zlasti sodišča, so povsem drugače ustrojena kakor sodišča v Srbiji. Trgovske, gospodarske, družinske in družabne razmere so tu in tam različne, drugačna je vzgoja, drugačno mišljenje in čustvovanje širokih mas naroda. Srb. kaz. zakonik ni bil sestavljen za naše razmere in potrebe, on ne soglaša z našimi razmerami in potrebami.
Pri tem položaju se vprašamo: Ali si je moči misliti, da bi se z nekaterimi novimi izmenami in dopolnitvami dalo tak za nas popolnoma neprikladen zakonik preosnovati po duhu vede in po socijalnih potrebah tako, da bi zadoščal za celo ozemlje.' Ali bi ne naraščalo delo, če bi se ga lotili, pod roko od dne do dne, od določila do določila tako, da bi stalo enoiiko truda in časa, kakor da bi zgradili povsem novo stavbo? — In vendar bi imeli še vedno krparijo, ne pa enotni zakonik! Ali ne zahteva preosnova kazenskega zakonika kakor temelja za postranske
272        K vprašanju izenačenja kazenskili zakonov za celo ozemlje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Zakone kazenskopravne vsebine, da se tudi preosnujejo le-ti postranski zakoni? Ali naj se tudi ti postranski zakoni popravljajo, niari pospravijo za silo v prcosnovaneni starem srbskem zalioniku? Kako bi bilo to sploh možno, dokler niso drugi zakoni o gospodarskih prilikah izenačeni?
Vsi ti pomisleki kažejo povsem jasno, da ni priporočati razširjanja srb. kaz. zakonika niti tedaj ne. ako bi se mu hotelo še nekaj novih Uoločil dodati in- nekaj starih premoderni-z i r a t i.')
Prej ko slej moramo z vso vnemo stremiti za tem. da dobimo nov. res moderen kazenski zakonik. Podlaga za diskusijo je že tu: srbski načrt za nov kazenski zakonik iz leta 1911. bogato opremljen z materijali-j a m i. Do tistega časa. ko bodo mogli ta načrt prerešetati oso-bito iz kriminalnopolitičnih vidikov veščaki iz vseh pokrajin širne naše domovine, ko se najde kompromisni izhod, ki bo ustrezal vsem zahtevani vseh pokrajin, ko bo ta načrt zakonika prebil izkušnjo v parlamentu. - poteče pač še dokaj let! Dotlej pa velja vsekakor, da naj se raje pusti v ljudstvu udomačeni avstrijski kazenski zakonik v veljavi tam. kjer velja že preko sui let. da naj se prav tako pusti tudi Bosni in Hercegovini njih kazenski zakonik. Srbiji pa njenega. Pač bi nujno priporočali, da bi se oskrbela izprememba določil vseh izven Srbije veljavnih kazenski h zakonikov, kolikor so i>o snovi istovetna z določili glave IX. in X. srb. kaz. zak., tako dabo točno izražena misel tega kaz. zakonika postala integrujoč del avstrijskega ozir. bosansko - h ercegov-s k e g a i. t. d. kazenskega zakonika. Da to ne pojde drugače kakor z novim zakonom, tega niti nočemo naglašati. Da se lahko doseže takšen specijalni zakon, ki bi ustvaril vzpo-
') »Začeti je s s m o t r e n i m   delom in nehati z »razširjanjem To je l'ilo        hip p;trel)uo na lukatciili poljih, sedaj bi pa moralo prestati.« (Iz mnenja dr. Milana Škerlja.)
K vprašanju izenačenja kazenskili zakonov za celo ozemlje        273 kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
redne novele h kaz. zakonikom, veljavnim izven Srbije, v primeroma kratkem času. o tem smo tudi prepričani. Bilo bi to pravosodstvu v veliko korist, za državno zakonodajstvo pa znak, da je konec njegovega mrtvila.^)
IV.
Iznregovorimo sedaj o razširitvi hrvatskega kazensktj-pravdnega reda. Vobče med tem in našim ni bistvene razlike. Le glede ustroja zbornih kazenskih sodišč in pa obsega pristojnosti porote imamo razločke, katerim ne gre odrekati precejšnje pomembnosti. Porota velja le za delikte. ki so storjeni s tiskom, sodeče sodišče pa sestaja namesto iz štirih iz treh sodnikov, v naših porotnih slučajih sodi senat petorice (kar bi odgovarjalo ob ukinjenju porote našim senatom šestorice). Zakon z dne 31. decembra 1877, štev. 3 drž. zak. za 1878, ne velja na Hrvatskem, ali v resnici pa se kasacijsko postopanje tam ne razlikuje cd našega. Precej globoke so razlike pri izrekanju in izvrševanju kazni. Na Hrvatskem imajo custodia honesta za kazen političnih deliktov, storjenih s tiskom (zak. od 14. svibnja 1907. br. 41 zb.). pa tudi za ostale politične delikte (zak. od 18. lipnja 1918, br. 69 zb.), pogojni odpust kazni odnosno obsodbe (zak. od 26. kolovoza 1916, br. 72 zb.). Pri izvršitvi kazni je uveden fogojni odpust v zniislu irskega progresivnega sistema pro-fttcstne kazni (zak. od 22. travnja 1875 odn. za vojno granico 7. kolovoza 1884). Zelo lepo in modenio je urejeno postopanje glede mladostnih zločincev (naredba od 13. prosinca 1918. br. 20.829. zbor. br. 4 za 1919).
Vprašanje, ali bi m i pridobili 7 razs'ritvijo veljavnosti hrvatskega kiizenskega postopnika. oziroma tudi navedenih posebnih zakonov o izvrševanju kazni, je treba strogo ločiti
") Skeptično presoja v svojem mnenju Lovro B a š zakonodajno zmožnost ustavotvorne skupščine in pravi zato: »Naj bi se presoja (sc. slede preosnove kaz. zak.) prepustila stolu sedmerice v Zagrebu in njenemu slovenskodalmatinskemu oddelku, ki bi naj zahteval mnenje hrvatskih in slovenskih ter dalmatinskih sodnih dvorov, odvetniških ebornic, prosesorjev kazenskega prava in deželnih vlad. Kar potem stol sedmorice sklene, naj se razglasi po podpisih regenta in vseh ministrov kot začasen zakon..
274        K vprašanju izenačenja Icazensiiih zal<onov za celo ozemlje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
od vprašanja, ali kaže to razrešitev iizakoniti za celo ozemlje naše kraljevine.
Z zmanšanjem števila sodnikov pri stKlečem senatu bi pač razbremenili sodnike; ali mislimo, da ta razbremenitev ni-' kakor ne bi odtehtala dejstva, da s tem očividno poslabšamo stališče obtožencev. Razlogi, ki so ukazovali uvedbo sodega števila sodnikov v kazenskih senatih, veljajo danes še v prav tisti meri, kakor za časa zasnovanja avstrijskega k. pr. reda in bodo veljali na veke. ako se bo sodilo v zborih sodnikov! Odpravo l-orote za neix>!itične delikte izven onih, s tiskom storjenih, bi želel marsikdo izmed sodnikov in drž. pravdnikov in tudi med odvetniki so nasprotniki porote sploh. Za odpravo porote so se izrekli gg. dr. .liiro Hrašovec (samo glede tiskovnih deliktov), Anton Nagode (splošno), Ivan Okretič (splošno), dr. Edvard Pajnič (le glede tiskovnih deliktov in onih splošnih s kaznimi |Kxl 10 let), dr. Oton Papež (glede imovinskih deliktov), dr. Juri Polenšek (glede tiskovnih deliktov), dr. Anton Stuhec (glede političnih in tiskovnih deliktov), dr. Fran Tominšek (glede imovinskih in tiskovnih deliktov), Ivan Vrančič (glede imovinskih deliktov).
V splošnem je tukaj ix)iidarjati, da Je fimkcija ix)rotnih sodišč v dveh oziriii potrebna: prvič, da se da ljudstvu, t. j. širokim masam prilika uveriti se o tem, kako se vrši pravo-so<.istvo ob soudeležbi ljudskih sodnikov pravično; drugič, da se uveljavi tudi ljudsko naziranjc o naravi in smotru kaznovanja za roedine zločine. Ta dvojna funkcija porotnih s<xlišč se mora na vsak način vzdržati. Katere vrste deliktov naj se iz-roče pristojnosti porotnih sodišč, o tem pa morajo odločevati socijalnc in kulturne prilike poedinc- pokrajine za gotovo razdobje. V naprej, enkrat za vselej ne gre ustanavljati te pristojnosti! Vsekakor se bodemo morali držati načela, da je ix)-rota tam najbolj potrebna, kjer se najraje sumi. da bi brez porote nastopila t. zv. kabinetna justica, torej pri političnih de-liktih. Inače pa je uvaževati tudi činjenico. da se je inštitut porote pri nas do dobra udomačil in da ga vežejo zgodovinske, čeprav nezavestne vezi z inštitutom naših starih ljudskih so-di.šč, več in gorskih pravd. Tu ni namena razvijati program.
K vprašanju izenačenja liazensitih zaI<onov za celo ozemlje        275 kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
kaj naj se pri nas pusti poroti, kaj naj se jej odvzame. Vsekakor pa je gotovo, da utesnitev porote v tako obsežni meri, kakor jo ima hrvatski kazenskopravni postopnik, za nas ne bi pomenila prav nobenega napredka; nasprotno, prav gotovo bi vse politične stranke, ki so si napisale na prapor geslo o slobodi in napredku, hrupno grajale, da se podpira na kazenskopravnem polju — reakcijonarstvo.
Prav odločno pa bi pozdravili uvedbo vseh onih institutov glede postopanja pri mladostnih zločinih in glede izvrševanja kazni, kakor smo jih gori iz hrvatskega prava navedli. Ta nova poželjna določila bi kazalo v skrbno*) redigirani noveli zbrati in jih razširiti najmanje na pokrajino Slovenije.
Inače pa bo treba revidirati in v marsičem zboljšati tako naš, kakor tudi hrvatski k. pr. red. V tem pogledu naj citiram doslovno mnenje vrh. drž. pravdnika Ivana O k r e t i č a, ki je gotovo eden najkompetentnejših faktorjev za presojo tega vprašanja. On piše: »Zlasti bo treba preosnovati kasacijsko postopanje. Tak pol tič pol miš nima pravega zmisla. Naj bo ali popolnoma pismeno, nejavno ali popolnoma ustno, javno postopanje kakor na prvi stopinji. Današnje kasacijske razprave so podobne bolj gledališkim predstavam nego sodnim pretresavanjem. O dejanskih okolnostih ne smeš govoriti. Pravna vprašanja moreš mirno za mizo pismeno temeljitejše in izčrpnejše obdelovati nego v razburjeni naglici na ustni razpravi. Sodci ne morejo na kasacijski razpravi ničesar novega izvedet'. Svojo sodbo si morejo prav tako na podlagi samih spisov vstvariti. Govora državnega pravdnika in branitelja pač ne moreta osebno vplivati. Drugačno hce in drugačen učinek bi imela kasacijska razprava, ko bi bila opravljena po istih načelih;kakor pred zbor-^ nim sodiščem prve stopnje in ko bi smeli kasacijski senatorji ne samo »kasirati«, ampak tudi »sodki« i>o svojem prepričanju.« —
Ako se obrnemo k drugemu uvodoma tegawi«>glavja stavljenih dveh vprašanj, to je k vprašanju glede razširitve
•) >.Ce bo radikalizem relormlstov prevelik, ostalo bode dolgo vse pri starem, ali pa pridemo iz dežja pod kap«. (Iz mnenja dr. Eduarda Pa j niča.)
276        K vprašanju izenačenja kazensl<ili zakonov za celo ozemlje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
¦) »Uverjen sem, da bo treba delati z okvirnimi zakoni, sicer bo izenačenje povzročilo splošno nezadovoljnost —, in s tem bi bila oško-•dovana tudi misel ujedinjenja.« (Iz mnenja drja. Milana Skerlja.)
hrvatskega kazenskega postopnika na ceh) ozemlje naše kraljevine, treba predvsem sledeče uvaževati: Najboljše materijalno kazensko pravo se ne da uveljaviti po svojem duhu. ako postopnik ni za nič, nasprotno pa, ako je kazenskopravdni red dober, more se tudi ob še tako zasiarelem. trhlem materijei-i.em kazenskem zakoniku, kot je avstrijski ali srbski, vendar le priti do znosnih, morebiti celo zadovoljnih rezultatov kazenskega pravosodstva. Smelo trdimo, da je uprav še vedno dobri avstr. k. pr. red poglavitni vzrok, da ne občutimo v veliko večji meri diskrei>encc med duhom, ki veje iz avstrijskega nad sto let starega k. z., in med modernim naziranjem. Naši sodniki ^majo-v kaz. pravdnem postopanju dovolj sredstev, osobito v inštitutu proste ocene dokazov, da otope vse osti. ki naravnost dražijo in zbadajo našega modernega duha. Iz teh vidikov pa izhaja, da smatramo za najnujnejšo potrebo uvesti nov moderni postopnik tam, kjer g a š e n i t i z d a 1 e k a n i m a j o, t o j e v S r b i j i. Ali za uvedbo takega modernega postopnika je treba velikih, dolgotrajnih priprav, osobito v pogledu ustrojsiva sodišč in državnih riravdništev. Tudi v Bosni in Hercegovini sc ne bi dalo kar precepiti sedaj veljavnega kiizenskopravdnega reda z dne 30. januarja 1891 z novim, ker imajo tani večniška ali skabinska sodišča pri zbornih sodiščih, ix)rote pa nič. V Vojvodini pa, kjer velja ogrski k. pr. red z dne 4. decembra 1896 in imajo pač inštitut porote ter zelo moderno postopanje, pa bo zahtevala ttsobito organizacija sodišč v pogledu na osebne razmere še mnogo časa in truda.
Kako priti iz tega kaosa? Brez dvoma mora biti zakonodaja v državi enotna. Vse mora biti urejeno po istih načelih. M o velja, da bo vse zakone v posameznih pokrajinah naše države spraviti v sklad. Da bodemo pri tem vedno in vedno iskali najboljših vzorcev za zakone in jih prilagodevali na splošne razmere cele države, je tudi jasno.^)
K vprašanju izenačenja l<azenskili zakonov za celo- ozemlje        277" kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Ampak to delo baš radi tako velikih razlik med raznimi pokrajinami ne i>ojde brez dolgotrajnega .študija razmer in brez, tehicljitih i>osvet6vanj veščakov. To pa je delo, ki ga ne opravimo v enem, dveh letih, morebiti niti ne v petih... Za prehodno dobo pa ne okrcirajmo eni pokrajini postopnika druge l)<>krajine. Z b o I j š u j m o p o s t o p o ni a za k o n o d a j s t v o tam, kjer je najnujneša potreba. Ako občutijo v Srbiji nujna lw>trebo, da se uvede kazensko postopanje v zmislu m(xlernih zahtev, naj se to izvrši s sprejemom enega ali drugega v naši državi — veljajočega postopnika za Srbijo. Ali v tem še ni-kaJtor ni dana ali količkaj utemeljena potreba, da naj se vzruje vse ljudstvo in ves pravniški svet celega ozemlja naše kraljevine z razširjenjem postopnika ene pokrajine na vse druge pokrajine, dasi za tiste pokrajine ne pomenja nobenega bistvenega napredka in bi imel itak le nalogo živeti življenje - muh enodnevnic. Saj hočemo priti do enotnega prava — kmalu, kakor hitro mogoče. Čemu naj se vstvaria za kratek čas prehodna doba z iHiviin pravOm, ki bi se moralo itak utnakniti novejšemu-enotnemu, smotreno zasnovanemu pravu?
Ob teh uvaževanjih ni torej čudno, ko pretežna veščina veščakov pismene enkete odklanja idejo, da bi se raz--širila  veljavnost hrvatskega kazenskega postopnika na celo: ozemlje naše kraljevine, torej tudi na naša Slovenijo.  Le dva veščaka sta se izrazila za razširitev, toda z izpremembami.. Oospod Andraž .feglič smatra tako razširitev za priporoč-' Ijivo, ako se hrvatski k. pr. red novelira, kakor se je to zgodila v Nemški Avsti-ijiin v Čehoslovaški in ako se reformira uprava kaznilnic in jetnišnic v zmislu enotnega nadzorstva.   Oospod Anton N a g o d e pa foglaša z razširitvijo hrvatskega k. pr. reda radi s lam ix)dane razbremnitve   .sodišč   vsied   zi^ianjšanja števila sodnikov v senatih in pa z nadaljno izpremenibo, da naj bi porota sploh odpala. Kot protiutež tema dvema mnenjema bi pa navedli izjave gg. Ivana K a v č n i k a, drja. Josipa Kotnika, drja. Jura Hrašovca in drja Frana Tominška, ki priporočajo naobratno, da naj se razširi k. pr. red bivše Avstrije na celo ozemlje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev..
278        K vprašanju izenačenja Isazensltih zalconov za celo ozemlje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
V.
Prihajamo do naslednjih zaključkov:
1.) Načeloma odklanjamo razširjenje srbskega kazenskega zakonika, bodisi en bloc, bodisi; predelanega, ker ga ne smatramo za sposobno podstavo, na^ kateri bi bilo moči zgraditi enotni kazenski zakonik za celo državo.
2.) Priporočamo, da se pospešijo posredovanja veščakov iz vseh pokrajin naše države za osnutek enotnega državnega kazenskega zakonika; za podlago i>osvetovanj naj se vzame srbski načrt iz leta 1911.
3.) Materijalno p ravni kazenski zakoniki posameznih pokrajin naj ostanejo do promul-gacije novega enotnega kazenskega zakonika v veljavi, vendar naj se čim preje odpravijo napake, povzročene z razširitvijo poglavja IX. in X. srb. kaz. zak. na gori označeni način (noveliranje).
4.) Formalnopravni kazenski zakoniki posameznih pokrajin naj se stopnje m a zbližujejo n a t a n a č i n, da se predvsem poskrbizauzakonjenje modernega postopnika za ozemlje bivše kraljevine Srbije in za Črno goro. V ta namen je vstvariti takoj dejanske predpogoje z ustanovitvijo novih sodišč, kjer jih še ni, in obtoževalnih oblastev.
5.) Ker smo prepričani, da se materijalnopravna kazenska zakonita določila ne bodo tako hitro izenačila, a doslej or-; ganska vez med pokrajinami glede na kazensko pravo sploh še ni podana, dasi je to smatrati v enotni državi, ki pozna le eno in enakovredno državljanstvo, za conditio sine qua non, nas ve tu je m o nujno, da naj se čirn pre j e za čas: do uvedbe enotnih drž. zakonikov izda poseben zakon, ki bo urejal vse medpokrajinske prilike glede ua sokobnakazenska prava, os ob i t o o d p r a v I j a i možnost različne presoje enega in istega slučaj a v različnihpokrajina h. Tu treba določil o osebni,
„Projekt zakona o uredjenju i nadležnosti sudova." 279
Časovni in krajevni veljavnosti medpokrajinskega kazenskega prava (materijalnega in formalnega), o medpokrajinski pravni pomoči, o izvršitvah kazni, ki naj se takoj kolikor možno izenači, in slednjič tudi o ustanovitvi centralnega pravosodnega mesta, kjer bi se razsojalo o sporiii glede sokobnih prav. —
Samo ob sebi umijivo je, da naj se izvrše vse te preosnove po popolnoma legalni poti, to je s sodelovanjem parlamenta. Priporočamo, da naj se — po vzgledu n. pr. izvrstno uspele kodifikacije civilnopravdnih zakonov v bivšem avstrijskem parlamentu — ustanovi posebna parlamentarna komisija, ki bo od veščakov izdelane načrte kazenskih zakonov pretresala in parlamentu predlagala. Vsak oktroa bi morali odklanjati!
Olede vacatio legis je bila večina veščakov, ki so v pismeni enketi prišli do besede, nazora, da naj se določi za to pol leta; so pa bili tudi glasovi, ki so zahtevali razdobje dveh let. Naše mnenje je, da mora trajati vacatio legis radi preobremenjenosti sodnikov za vsak količkaj obsežnejši zakon vsaj pol leta.
Po vsej pravici so nekateri vcščaki zahtevali, naj se skrbi za to, da bodo novi zakoni pravočasno tudi v slovenščino prevedeni in tiskani. Tudi ljudstvo, ki srbohrvaščine gladko ne razume, mora dobiti priliko, da se seznani o pravem času z vsebino zaKonov.