PrerocL Kdo uničuje delo učiteljstva? ljudstva? — Vlada je »Naša kranjska deželica bi bila prišla že zdavnaj na kant, če ne bi je vzdrževuli naši pijanč.ki in žganjarji; ti so glavni vir deželnih dohodkov.« Tako aekako je g> voril ugledea naš politik v bivšem deželnem zboru Kraniskem. Kaže, da smo »i vzcli te besedc v letu 1921 posebno resno k srcu, ker smo zaoili skoro dve milijardi in s tem seveda naklonili pokrajini precei dohodkov. Dosegli smd tudi svetovni rekord —¦ 2000 K na osebo! Vsl napori 'n uspehi oroti piiančevaniu od leta 1850, ko se je ustanovila družba trezaosti. vsi vplivi protialkoholnih knjig in knjižic, vsa Svcia vojska, Piščalka. Zlata doba. Abstinent. oba nrotialkoholna kongresa, vse orotialkoholno eibanie sploh, vse, vse je utonilo v —¦ alkoholu. Tudi delovanje učiteljstva na teni poliu, zasnovano in gojeno že davno pred svetovno vojno. ni rodilo uspehov, vsaj trajnih ne. Zato lete danes nani z raznih strani oikrc in ostre besedc. kot bi bilo ono zakrivilo danasnjo mizerijo in'kot bi vojna sploh ne bila pustila nobenih sledov za seboj. — Kdo pospešuje demoralizacijo sokriva demoralizacije! Nekoliko besed o našem predvojnem delovanju. Sklicevali smo roditeljskc se- stanke in opozariali na najpoljudaejši na- čin starše aaših otrok aa nevaracga za- hrbnega sovražnika. Prvič aabito polaa soba. drugič nepovoljea obisk, tretjič par moškili in nekai starejših žeask. Zbali ?-o se olkohola! 0 enakih neuspehih so mi to- žili tudi drugi tovariši. Kar se ne doseže s starši, bomo pa pri otrocih. Po tri me- sece na leto se ie v nrirodopisnem pouku obravaavalo alkoholno vDrašanje. Vsak otrok je razumel. vsak se ie zgražal, vsak poznal vpliv alkohola na razum, telo in žep. Še do »junaka« se je povzpel, v; zlate »bukve« ie bil zapisaa, a danes? »Piv ga boin, niv. dokler bom živ.« Kaj je Dravzaprav glavni vzrok, da delo in trud učitcljstva nista rodila sadu? Odgovorira z vprašanjem: Kdo ie podoiral učiteljstvo v tem stremUenju? Kdo brani naš ugled? Kdor ni imel nujnejšega cosla. nam ea ie kradel! In oblast? Zahtevala je svojo štatistiko. Demagogijoin oavšalno blatenje učitelistva in šolc jfi pa vlada prcpuščala učiteljstvu samemu. Soomnite se na Veliko Dolino, ovaduhe in driige očitke po listih in shodih, ki so brez DCNdlaee. Ali stori oblast kai v našo obrambo? Drugi stanovi z večjim ugie- dom? Bolie, da molčitn, a častne izjeme priznam. Da vsakdo, ki ne tišči rok na oči pred iasuo resnico. izprevidi. v kakšnih razaierah jc delovalo in vkljub neuspehom še vedao deluje učiteljstvo, navedem nekaj male štatistike in objektiven sodnlk uaj aas obsodi — če more.  Občiaa — ime Dostranska stvar — šteje točao 1305 moških in 1412 žensk, skupno 2717 duš. Za telesai blagor (?) teh občanov ie oblast vrlo dobro skrbeia. Naklonila iim ie nič več in nič manj kot 22 gostilnic. Iziaed teh ima z vštetimi nekateritni trgovinami še 14 posebno pravico, črno aa belem. točiti tako ali tako tudi žgane Dijače. Še podrobneje! Kraj z 949 dušami ima kar 11 gostilen, kraj z 264 tri in še vasica z 62 prebivalci ni pozabljena, tadi taiakaj bog roko vea raoli. Za zgled aa.i zadostujc ta občiaa. Druge njene scstre ima.io Dač ravno toliko dote. sai iim jq je bil štcl isti očc. Slučajao ie danes pri nas suaieaj. Zdi sc mi. da ic ravno ta semeai povod, v'a mi je prekipela racrica pptrpežljivosti, ker sem siccr miren in potrpežliiv človek. Ves dan oolne uostilne, vrišč, smeh, petie. »Ce 'main d'narce, nijcin vince. če ga x\mam, ga pa ae.« Takih sejmov je 11. Rad bi imel prebitek nad 60.000 K. ki ostaaeio vsakikrat v krčntah. na vso draginjsko doklado resigniram. če nii ga naklonijo naši gostilničarii. Ali: Vsako soboto ima.io naši tovarniški delavci plačilo. Pije se oazao v noč in v »dulci iubilo« gredo stotaki. v nedeljo se dereoika, v pondeljek ie plav in prazea žeo. Cez teden pomanikanie. zabavljanie čcz drage čase. prenizko plačo — ki na ie notabene vj|ja kot tnoja — čez državo in sploh čez vse. Tako ie polie. ki ga koplje in orje s!ovensxo učiteKstvo. Zdaj na le brž kamea v rokc in iK) njeai! Ako na sc liočc lc aialo zasvitati, ako hočc ooseči vlada s svojo roko vmes, kar ie njcna dolžnost. že sedi v ekspresu de- ni'.tacija gostilničarske zveze ia hajd v Beograd. Če vzame vrag vsp Slovenijo s Slovenci vred, eostilen ne sme! Ali tei rakraai res at usoešaejšegazdravila kot Pisčalka, Zlata doba, Pre-rod? Da, ie! V rokah ga ima oblast. Nitidesetina irostilen nima prostorov, ki odgovarjajo oblastvenim predpisom. Proč z njimi! Povsod se toči čez uro. proč s kon-cesijo! Stanovaniskemu pomanjkanju bi bilo z rcdukcijo gostilen zelo pomagano. Sobotni večer in nedelja sta pogoltaiia več kot tri četrtine onih sraaiotnih dveh miliiard. Zaprite eostilne v soboto popol-dae in v ncdelio. kot so iih svo.ičas Angleži in Aiacrikanci (v Amcriki. je zdajsplošna preooved). Kadar na. boste dobiliDoročilo. da je vsled abstinence umrl ieen Anglež ali Amerikanec, odprite iih zo-pet na stežai! Dandancs Da sc prakticira z našimipivci in piianci nckako tako. kot bi postavil pred človeka nladenj pristnih. dišečDr. napol prekaieaih. kuhanih kranjskih klo-bas in sklcdo z ocvirki zabeljeaega kislega zelia — iaz za svojo osebo obrajtamte stvari — ia bi rckel: Klobase so tu. ze-lie ie tu, iesti oa nikar in še druge odvr:i-čai od njili. Pametne besede je zapisal Fiažgar:»Narod se da izpametovati z modro, po,-šteno bescdo — ali pa s korobačerh.« —So ii zalegle modre in poštene besede?