209
Dopisi.
Iz Hrvaškega 22. junija. — Pred nekoliko časom, kmalu potem, ko je bila v državnem zboru razprava o vojaški granici ter sta dva Slovenca govorila o tej reči: dr. Costa zagovarjajoč pravico bratinskih nam grani-čarov, da sami o svoji osodi odločujejo, in dr. Miklošič (v gosposki zbornici), da ni potreba žumber-ške in marijin-dolske granice s Kranjsko vezati, — bil je dopis v „Slov. Narodu", ki je svetoval Slovencem in deželnemu zboru kranjskemu, ne navduševati se za lanski predlog poslanca Savinscheg-a, naj bi Kranjska svoje zgodovinske pravice na te dele granice reklamirala. Oni nasvet v „Slov. Nar." je bil podpiran s to mislijo, da nam Slovencem, ki želimo doiti do jugoslovanskega zedinjenja, mora do tega stati, da nikjer ne žalimo narodnega prava samodoločbe in jugoslovanske sloge. Hrvaški narodni listi so bili ta slovenski glas z zadovoljstvom sprejeli. In vidi se zdaj, da oni dopisnik „Slov. Nar." ni krivo sodil, ako je mislil in rekel, da Žumberčani sami nečejo odtrgati se od drugih graničarov, temuč hočejo isto osodo deliti ž njimi: zedinjeni biti s Hrvaško.
Št. 71. „Branika" prinaša namreč protest, kterega so starešino in prvaki v Žumberku podpisali in na c. kr. vojno ministerstvo poslali, in v kterem se proti-vijo, da bi pripadli h Kranjski. Za tem protestom sledi v istem broji „Br." dopis iz Žumberka, ki pripoveduje, da je bila lanska agitacija za zedinjenje s Kranjsko vsa od g. Savinscheg-a in od metliških c. kr. uradnikov narejena, a ne narodna želja. Nam Slovencem pak dopisnik in pošiljalec omenjenega protesta tako-le govori:
„Jedno rodoljubno] našoj braci slovenskoj u obče a metličkoj i u okolišu na pose. Valj da vi braco i sami znate, da naš protest nije upravljen na našega kralja zato, jer predamo od vas, ili možebit za to, jer bi nam s vami zazorno (neljubo) bilo sdruženje. Vi ste jugoslavska jednokrvna braca naša, vi ste krv od krvi naše i obratno, obadva smo mogucne grane veli-koga stabla slavenskoga. Naše totalno sdruženje želi svatko,  jer to  duh vremena zahtieva, jer se  srodna
brača u nevolji i tugi kao i u radosti i klikovanju snaci moraju. Vi ni sami ne želite krnjiti trojedne kraljevine vec da kako možete, još bi ju popunili. A sto mi proti vašim nemškutarom moramo se boriti, koj nas kane tobože vam darovati, znajte, da im nisu čiste namjere, i da njim najmanje na srdcu leži cjelokupnost Slovenije, i da tu plemenitu ideu zovu slovenskim fanatizmom. Odbite sve, sto od njih dolazi — jer su sebič-njaci — nerade u vaš prilog vec u svoj. Recite im: „timeo Danaos et dona ferentes!" — To naše sloge i bratinske ljubavi lje pomutiti neče, a onaj koj je na to računao — učinio je račun bez krčmara".
Jaz mislim, da so to poštene besede, in sem preverjen , da se jim bode večina kranjskega deželnega zbora, v kteri so možje vneti za slovansko slogo, ravno tako pošteno odzvala, tem bolj ker vidimo, da so tu ravno ustavoverni Nemci najbolj navduševali se kranjske pravice, ktere sicer povsod teptajo, „varovati".
V ostalem moramo povedati, da so simpatije Hrvatov do nas Slovencev in naše politične borbe vedno živejše. Razdor, kterega so v absolutističnih časih naši vzajemni protivniki med nami delati skušali ter prizadevali si, da bi Slovenec mrzil „Hrvata" , a Hrvat z besedo „Kranjac" tujca nazivljal, je izginil iz inteli-gencije in iz naroda. In videli boste, da se bode v prihodnjem deželnem saboru hrvaškem cula beseda tudi za nas Slovence.
Koroško. Iz Celovca. (Spomenica) v zadnjem listu „Novic" omenjena, ki jo je politično društvo trdnjava" izročilo c. k. ministerstvu znotranjih zadev, se glasi tako-le:
„Nas Slovencev je poldrugi milijon. Govorimo in pišemo vsi ravno tisti jezik, in bivamo vkup, nepretrgano; druzih narodov namreč ni med nami razun kakih 25.000 Kočevarjev na Kranjskem. Nas je tedaj lepo število, bili bi močni in krepki sami od sebe, pa žalibog, razdeljeni smo po 6 kronovinah: po Koroškem, Stajarskem, Kranjskem, Goriškem, Tržaškem in Ister-skem; spadamo pod šest deželnih vlad ter imamo šest deželnih zborov. Pa ne samo to nam je na veliko škodo, tudi napčni, da ne rečemo krivični volilni red je kriv, da smo Slovenci po vseh onih kronovinah, razun Kranjskega, v deželnih zborih v manjšini in da ne moremo priti do svojega: doseči svoje pravice. Koroška dežela ima nekaj nad 300.000 prebivalcev; dobro tretjino izmed njih, 120.000 namreč nas je Slovencev. Pa kaj pomaga, slovenski kraji so se tako čudno pritaknili k nemškim sodnijskim in volilnim okrajem, da je na Koroškem le en sam volilen okraj ostal čisto slovenski, namreč Velikovški, sestavljen iz teh sodnijskih okrajev: Velikovec, Kapla, Pliberk^in Doberlaves. Sodnijski okraji: Celovec, Belak in St. Mohor so se napčno sestavili iz slovenskih in nemških občin (krajev). Cisto slovenski sodnijski okraj Borovlje je s slovensko-nem-škim okrajem Celovec in s čisto nemškim okrajem Trg vkup v enem volilnem okraji. Cisto slovenski sodnijski okraj Rožak je s slovensko-nemškim okrajem Belak in s trdo nemškim okrajem Paternion spet v enem volilnem okraji. Naposled so Slovenci slovensko-nemških sodnijskih okrajev: Mohor in Trbiž in čisto slovenski sodnijski okraj Podklošter s trdo nemškim sodnijskim okrajem Kotiče vkup v enem volilnem okraji.
(Konec prihodnjič.)
Trst 22. junija. (V seji mestnega odbora 10. t. m.) je bil na dnevnem redu med drugim tudi predlog rodoljubnega našega poslanca g. Nabergoj-a o slovenskem jeziku v ljudski šoli. Komaj je prišel ta predlog na vrsto, kar skoči, kakor od sršenov pičen, na noge grozoviti renegatin naš lastni okoličanski rojak, Se menda huji  od Dežmana,   dr. Frluga,   in   začne
tako sramotno grditi svoj narod, da ga sam predsednik opominja in svari, naj ne žali naroda. Al vse to ga ne vkroti! Napenja se z lažnjivimi frazami dokazati, da nas Slovencev še 9/J0 v okolici ni, in da to ni slovenski jezik, ki ga govorimo, nego le sodrga jezikov. Protestiral je zoper Nabergojev predlog in kričal, da je to izdaja panslavistična, da magistrat ne sme temu predlogu nobene podpore dati, da slovenskega jezika niti v okolici niti v mestu ni potreba itd.!! — Al vprašam dr. Frlugo: je li njemu potreben, da si ž njim od ubozega slovenskega kmeta svoj kruhek služi? Tak, kdor psuje narod svoj in izdaja kri svojo, obsojen je že pred svetom. Zato ga brez daljih besedi prepuščamo tej ostri, a pravični sodbi!
^Naroden okoličan. Iz Trsta 19. junija. (Čitalnica Rojanska) je v svoji „besedi" 18. dne t. m. z veliko pohvalo ponavljala igro „Dobro jutro". Gospodičine in gospodje so skušali drug druzega prekositi. Slava jim! Da je bil oder pri tej igri primerno dekoriran, se imamo zahvaliti društvenemu tajniku gosp. Dolin ar ju, ki je regiser, slikar in voditelj iger ob enem in si največ prizadeva, da čitalnica vkljub finančnim in materialnim zaprekam veselo napreduje.   Hvala iskrenemu rodoljubu!
Jadranski. Iz Gorice 22. junija. — Kaj neki so si morali misliti gg. duhovni s kmetov, sosebno stareji, pa tudi drugi gospodje*), ki so bili sinoči pri besedi, ktero so napravili papeževi petindvaj setletnici na čast gg. bogoslovci v tukajšnjem centralnem semenišči! So seli časi spremenili, ali ne? Prostorna obednica je bila spremenjena v gledišče s prav ličnim odrom. Po vseh oknih so bili prezorni napisi v staro- in novoslovenskem, hrvaškem, italijanskem in nad in za odrom v latinskem, grškem in hebrejskem jeziku. Papeževo podobo na odru so obdajale zvezde pomenjajoče naj imenitniše čine njegovega papeževanja; spodej napis „crux de cruce". Pred začetkom besede je gosp. ravnatelj ogovoril kn. nadškofa po latinski in prosil za blagoslov; ginljiv trenutek!— Program je kazal tehle 14 toček: 1. „Do-lenski stopaj" za gosli in violon, zložil H s. 2. „Vvodni govor" latinski. (Govoril g. Carli.) 3. „Exultate" zbor z godbo. 4. „Prvaštvo papeževo in njegova nezmotljivost", govor slovenski. (Govoril g. Videč.) 5. „Peter ti si skala", samospev za tenor, gosli, violo in violon. 6. „Adagio", za gosli in violon; zložil Haydn. 7. „Slava Pija IX.", govor italijanski. (Govoril gosp. Grego.) 8. „Inno di Mentana." 9. „Sonate" za glasovir; zložil Jan. Nep. Humel. 10. „Koliko je stanovitnost papežev cerkvi koristila", govor hrvaški. (Govoril g. Spinčič.) 11. „Kdo je mar?" Besede Koseškega, napev dr. B. Ipavčev. 12. „Miserere" iz opere „Trovatore", zložil Verdi. 13. „Pobratimija", zbor z baritonom in tenor-solom; zložil A. Hribar. 14. „Žive podobe", vmes godba. Izvrševati so ga pomagali seminiščnim bogoslovcem štiri frančiškani, Dolenci, od kterih izvira tudi „Dolenski stopaj" in sonet (besede in kompozicija) „Peter, ti si skala". V nadroben popis vsega se ne morem spuščati, zamolčati pa vendar ne smem, kar danes od ust do ust gre, da venec lepega večera je odnesel hrvaški govornik J. Spinčič (iz tržaške škofije). To vam je bila mila, sladka, krasna hrvaščina, tekoča z zgovornih ustnic jako prikupljivega mladenča. Takega ploskanja, Bogme, nisem še nikdar slišal, kakor med in po tem govoru, dasi je tudi sicer in posebno pri 12. in 13. točki bilo gromovito. Veseli me, da so bili pričujoči nekteri gospodje, kteri slovanskega napredka še nočejo priznati
';c")   Povabljencev se je vdeležilo svečanosti čez 300;   bogo-slovcev in domačih gospodov prednikov čez 100.
210
211
in kterih specifično katoliški plajsč ni še dovolj širok, da bi našla pod njim zavetje tudi hčerka slovenščina. Kak razloček n. pr. med svečanostjo 16. t m. v malem seminišči in sinočno!   Tu v jeziškem oziru vse kakor
v propagandi v Rimu ob sv. 3. kraljih,  tam------------.
Toda nočem kaliti veselja z nepravočasno kritiko. Po tem, kar so vredniki one slavnosti (od 16. jun.) včeraj slišali, smemo zanašati se, da s časom spregledajo, da naših ljudi denar ni samo za to, kar oni ž njim delajo. — Žive podobe (točka 14.) so kazale a) sv. Alojzija z 2 angeljema; b) vero, upanje, ljubezen. To je bilo kaj krasnega! — Prvostolnemu proštu, baronu C. vsi z dlanom in srcem pritrjujemo, da je g. ravnatelju, msgr. Hrastu (v ital. jeziku) zahvalo izrekel in„eviva" zagnal — kajti le pod takim vodstvom je mogoče napraviti, kar smo včeraj občudovali. Spodobilo bi se pa tudi bilo, da bi se bil še poprej svojega soseda (na desni) spomnil! — Kakor je središčnemu primorskemu zavodu primerno, imela je vsa svečanost prevagovavno slovanski značaj, vsaj Lahov vseh škofij je samo kakih 20—25 v semenišču. — Pred in med besedo so došli telegrami od bogoslovcev v Trstu, Ljubljani in Mariboru, ktere je vodja v lat. jeziku razglašal. — H koncu naj dopolnim opis nenavadne te slavnosti še s tem, da je bilo do- in popoldne svečano opravilo v domači cerkvici, ktere nismo še nikoli tako lepo s preprogami, cvetlicami in (lat.) napisi ozaljšane videli. — Naj veča čast za vse raznoverstne naprave gre neki četrtoletniku gosp. Fr. Videč-u, kterega okus in iznajdenost sta vse hvale vredna.
Iz Dobrepolj 18. junija.*) Šolsko predstojništvo in županije tukajšnje fare si štejejo v veselo dolžnost, očitno izgovoriti iskreno zahvalo si. odboru kmetijske družbe za lepi dar murbenih in sadnih dreves in divjakov, ki ga je tujajšnji šolski in soseskini drevesnici nakloniti blagovolil. Drevesnica še le lani ustanovljena in jako primerno poleg ceste in tikoma šole ležeča, slehernemu dopada, in po tej obdaritvi je že zdaj ne samo šolarjem temuč tudi gospodarjem v lep izgled ter jih vnema za umno toliko koristno sadjorejo, ki je bila do zdaj tu le preveč zanemarjena. Gotovo bo s časom soseskam v mnogo korist. Toraj še enkrat za ta koristni dar:    Bog plati! —
Iz Postojne 22. rožnika. Jfr. — Tudi v Postojni se je obhajala 251etnica sv. očeta papeža Pija IX. s posebno slovesnostjo. Pokazali so tržani postojnski, pa tudi cela okolica, da čislajo veliko več sivega star čeka, najvišega poglavarja katoliške cerkve, nego ono poganstvo, ki pod sleparskim imenom »liberalizma" dandanes zvonec nosi med nemčurji. Ker vem, da „Novicam" za obširne popise prostora manjka, naj le na kratko povem, da poleg cerkvene svečanosti je v nedeljo zvečer svirala godba gori in doli po trgu, za ktero so šli tukajšnji „Sokoli", spremljani z lampjoni v narodnih barvah, ki so naposled papeževo himno pred farovžem peli. Po celem trgu je bila prostovoljna krasna osve-čava. Naj odličnejše je bila razs vitij ena hiša gosp. župana Lavrenčič-a, v kteri je tudi čitalnica; med mnozimi transparenti na tej hiši je bil eden posebno lep z besedami:
Pij  IX.! Tebi danes donijo slave, Namestnik Petra, cerkve prave! Odlikaval se je tudi farovž s neštevilnimi lučicami; z raznimi transparenti so okinčali in krasno razsvetlili svoje hiše gospodje: Gaspari, Ditrih, Mislej in še drugi. V vsaki še tako majhni kočici je  na oknu lučica gorela.   Le „neka domača gospA" in še 15 druzih, ktere
*) Po naključbi zakasnjeno.
nemškutarija in modrost Zimmermanova zveličujete, so okna svojih stanoVališč trdno zatvorili, ter svetu po tej temoti naznanjali, da rep nosijo oni brezverski koteriji, ki v „Tagblattu" moli svojega molika! Da ljudstvo naše o taki neslani demonstraciji ni prijaznih opazek delalo, lahko verjamete.
Iz Kranja 24. junija.   (Gorenska hranilnica.   Baz-svitljava.  Baron Anton Zois.) Med tem, ko na Ceskem in Moravskem skoraj ni mesta,  kjer  bi ne bilo kake hranilnice, ki ljudem daje priliko prihranjeni denar nalagati in v potrebi za nizke obresti (činže) na p6sodo dobiti, je do zdaj v kranjskej deželi le ena hranilnica, ki na hipoteke denar posojuje, in še ta kaže se, kakor skušnje poslednjega leta pričajo,  mnogokrat v svojem gospodarstvu tako pristranska,  da se je vže davno iz-budila želja,   vsaj   na  Gorenskem   ustanoviti  še drug enak zavod.   Danes Vam naznanjam veselo novico, da ta vsestranska želja  se  bode  kmalu  vresničila,  kajti preteklo sredo  dopoldne zbralo se  je v naši čitalnični dvorani iz Škofjeloke, Tržiča, Kranja in bližnje njegove okolice mnogo domorodcev raznega stanu v ta namen, da ustanovijo tako, posebno Gorencem koristno napravo.   V tem zboru, kteremu je predsedoval deželni poslanec  in  posestnik  gosp. Leopold Jugovic,   so se z nekterimi premembami potrdila pravila (statute) hranilnične,   ki jih je načrtal začasni odbor.    Oglasilo se je med nazočimi koj 30,  da  pristopijo društvu kot ustanovniki in prevzamejo po §. 3. pravil potrebno poroštvo  v znesku 20.000 gold.   za  vloženi   denar  in obresti,   dokler hranilnica svoje lastne založnine nima. Nadjamo se zdaj,  da si. c. k. vlada, kterej so se pravila že izročila v potrjenje, obče koristnemu zavodu ne stavi nobenih zaprek, temveč jih kmalu potrdi, da društvo plodonosno svoje delovanje pričeti more. *) — Pri tej priliki naj še omenim, da se je tudi naš starodavni Kranj   vdeležil   razsvitljave   v   spomin   251etne   vlade Pija IX. Vdeležilo se je celo mesto razun peščice „ne-zmotljivih naših liberalcev",   kterih  okna so bila prav tako temna,   kakor  mrzla   so   njihova srca za pravice naroda slovenskega. Videti je bilo mnogo okusnih transparentov in iz čitalničnega poslopja,   kakor  pri vas v Ljubljani,  vihrale so narodne zastave. — Naj konečno še očitno zahvalo izrečem  velečastitemu gosp.   baronu Antonu Zois-u, ki je tudi našim gimnazijalcem podaril 10 iztisov  velikega  nemško-slovenskega slovarja in je tako zopet pokazal, da ga po vsej pravici imenuje narod slovenski svojega mecena. Bog ga nam hrani še mnogo let!
Iz Ljubljane. — Kakor smo že zadnjič povedali in danes v „Oglasniku Novicu oklicuje deželni odbor, neha prihodnjo saboto najdenšnica v Ljubljani. Deželni odbor je za potrebno spoznal pismo (okrožnico) razposlati vsem županom na Kranjskem, v kte-rem jim na srce poklada, kako naj se ravnajo, da se doseže dvojni namen, ki ga je deželni zbor Kranjski pred očmi imel, ko je sklenil postavo, da ostane sicer porodnišnica, v kteri utegnejo nezakonske ženske otroke poroditi, a da neha najdenšnica, to je tista naprava, po kteri so se nezakonski otroci skozi 10 let redili na stroške deželne, to je, na stroške davkov. Dvojni namen, smo rekli: en namen je namreč ta, da oče in mati pred vsem skrbita za svojega otroka, ali v
*) Mi radostno pozdravljamo to kmetijstvu in obrtnijstvu prekoristno napravo in iz srca kličemo „dobro srečo" rodoljubom v Kranji, ki so prvi djansko dovršili, kar je društvo „Slovenija" že večkrat živo priporočalo. Naj bi za Kranjem stopili zdaj tudi za Dolčnsko Novomesto in stopila tudi Postojna za Notranjsko, ker potreba je očitna in korist velika!                                                                              Vred.
revščini obojih tista soseska, kjer je mati domd, ne pa druge soseske in njeni prebivalci; s tem se deželi prihranijo silni stroški (kakih 60.000 gld. na leto). Drug namen pa je ta, da se ovira razuzdanost in oživlja materna in očetovska ljubezen; dozdaj se je nečistosti le potuha dajala: gospod ali hlapec sta otroka naredila, zapeljana ženska ga je nesla v špital in se ga je otresla v najdenšnici; nihče roditeljev se ni brigal za ubogo dete; davki drugih ljudi so ga morali rediti. Temu bode zdaj po večletnem prizadevanji deželnega zbora konec. Celo okrožnico do županov, ki se naprošajo deželnega odbora po prečastitem škofijstvu razpošlje tudi vsem fajmoštrom po deželi, da so na pomoč vredbi te važne reči, prines6 „Novice" drugi pot. — Deželna komisija za povzdigo konjereje na Kranjskem je sklenila, da delitev premij za žebice, kobile in žbeta po pravilih, ki so jih „Noviceu v zadnjem listu oklicaie, bode 11. dne septembra (kimovca) v Postojni, 18. dne v Mokronogu in 25. dne v Kranj i. Natančni oklic se razglasi kmalu tudi v „Oglasniku Novic".
—  Gosp. dr. Pavkar je dobil baron Codellijevo korarstvo v Ljubljani, gosp. bistriški dekan Grrašič pa cesarsko korarstvo v Novem mestu.
—  (C* k. deželna sodnija) je včeraj v glasoviti D o-menigovi pravdi oklicala to-le razsodbo: Andrej Domenig je obsojen na 6 let težke ječe, žena njegova Emilija na 2 leti, brat njegov Jožef tudi na 2 leti; Janez Schmidl pa je bil— ne kriv spoznan. Vsi obsojeni so se koj pritožili navišo sodnijo, al tudi državni pravdnik se je pritožil, da Schmiedelje nedolžen spoznan, za kterega je — v soglasji z obilnimi glasovi jaynega mnenja -- predlagal kazen 4 let.
—  (Šolar cki mestne St. Jakobske šole) so preteklo soboto imeli vesel dan. Rado vali so se celi dan pod vodstvom svojih prijaznih učiteljev pod milim nebom na Rožniku, Drenikovem vrhu in naposled v Šiški pri Žibertu, kjer so dobro kosilce imeli, peli in deklamo-vali. Mali Krmavnar je posebno z govorom v spomin Vodniku pokazal bistro svojo glavico, pa tudi drugi so se lepo obnašali. Veseli so naposled romali na vrt gosp. župana viteza Gariboldi-a, ki jih je preprijazno sprejel, in odtod domu. — Taki izleti niso le veselice mladini, temuč tudi koristni, ker učitelji imajo lepo priliko med-potoma kazati jej različno rastlinstvo in rudninstvo, domače gore po imenu itd.
—   {Kdor želi kako srečko dobiti) iz srečkanja pri izložbi učiteljskih pripomočkov v Zagrebu, o kteri so „Novice" že govorile, naj se oglasi pri blagajniku čitalničnem gosp. Kremžarji. Po 1 gold. jih ima 100 na ponudbo.
— (Poberki iz Časnikov.) „Tagblatt", ki je o čestitanjem papeževe 251etnice s svojimi lažmi na taki sramoti ostal, da se sami njegovi pajdaši čudijo, da more kdo tako strašno lagati v obličje ljudi, ki so videli razsvitljeno Ljubljano, je s znano tolovajsko surovostjo napadel dr. Bleiweis-a zato, da so „Novice" listu z „obrito svinsko glavo" levite brale. Dr. Bleiweis je, kolikor je nam znano, vselej vesel, če ga „Tagblatt" s svojim blatom omeče, ker mu je to znamenje, da so mu „ Novice" do živega segle. Če pa „Tagblatt" potem, ko je kakih 15 prav svinsko-surovih vrst napisal, ki jih ne beremo v nobenem listu, se še ponaša, da ne more „in die (Josse der Gemeinheit hinabsteigen", je to prav taka, kakor je pri pijancih navada, ki se pridušajo, da niso pijani, čeravno iz njih smrdi žganje in vino in komaj na nogah še stojijo!
212