Iz domace in tuje prakse Gozdna naravoslovna učna pot Mali Vrh V tednu gozdov v letu 1999 smo na Malem Vrhu pri Trebeljevem, tako rekoč v osrčju Slovenije, odprli in svojemu namenu predali novo gozdno naravoslovno učno pot. Urejena je kot knjiga na prostem o naravi in gozdu v njej. Namenjena je ljubiteljem narave, na- ključnim sprehaja1cem, šolarjem, lastnikom gozdov in tudi večjim poznavalcem gozdov, skratka vsem, ki želijo osvežiti in izpopolniti svoje vedenje o naravi in gozdu. Ljubljančanom je pot dostopna iz Zaloga in iz Sos- trega, po dolini Besnice, prek Trebeljevega. Dostop je možen tudi iz Šmartnega pri Litiji ( 14 km), za Do- lenjce pa iz Višnje Gore (9 km). Izhodišče poti je pri Kamnikarjevi domačiji, kmetiji odprtih vrat in pri- jaznih ljudi. Pot je krožna in je speUana po obstoječih poteh in deloma po gozdni cesti zaselka Mali Vrh z rahlim spustom do najnižje točke na 560 m nadmorske višine in na koncu z vzponom do 680 m nadmorske višine. Na samem začetku ponuja pot čudovite ved ute po okoliških vaseh (Janče, Prežganje) in zasavskem hribovju, nato obide nasad iglavcev, ki je posledica golosečnje v preteklosti , ter postopoma preide v revni kmečki gozd malih gozdnih posestnikov, nas skozi panjevski gozd čudovitih skulptur šopov domačega kostanja pripelje do gozdnega roba in naprej do velike jase v zaraščanju. Od tod se nam pomua razgled na Ljubljano v daljavi, za oddiha željne obiskovalce pa Umetniška stvaritev narave GozdV 58 (2000) 3 je urejeno počivališče. Zadnji del poti se vzpne po apnenčastem svetu do nadmorske višine 680 m in tu se s pomočjo vsebinske table seznanimo z varovalno vlogo gozda. Za lahkoten sprehod po dva kilometra dolgi učni poti zadostuje ena ura, za bolj pozorno pre- biranje knjige na prostem pa naj si obiskovalec vzame vsaj še eno dodatno uro časa. Po poti ga bodo usmer- jaJe markacije v podobi prijaznih dvobarvnih gobic. Pot je opremljena s 15 večjimi in s tekstom boga- timi vsebinskimi tablami ter z 8 manjšimi infonnativ- nimi tablami. Table so lepega videza, prijetno toplih, oranžnorumenih barv v kombinaciji s temno zeleno, zaradi večje trdnosti in obstojnosti pa so vpete v lesen okvir z nadstreškom. Tekst na tablah je zaradi različnih kategorij obiskovalcev in njihovih potreb po pridobitvi infonnacij o gozdu posredovan na več nivojih, z raz- lično velikostjo črk in z različno barvo podlage na tabli. Naslov table zgovorno opredeljuje pod njim po- drobneje predstavljene vsebine. V zgornjem, zelenem delu table je osnovni tekst, namenjen seznanjanju vseh obiskovalcev z najosnovnejšimi vsebinami obiskane točke učne poti. Za večjo predstavljivost sledi pra- viloma na vsaki tabli zgovorna ilustracija z domi- selnimi in nazornimi predstavitvami vsebine. Pod njo je na svetlem delu table zgoščen podrobnejši tekst o obravnavani temi. Ta del je namenjen obiskovalcem, ki so si za obisk poti vzeli dovolj časa in ki so se Bogato razraščen panjevski šop bukovega drevja (obe foto: Zoran Gre es) 159 Iz domače in tuje r>ral<:se odločili s potjo in njenimi vsebinami podrobno sez- naniti in se globlje zami si iti o delovanju in pomenu gozda. Vsebinske table so poglavja v knjigi na prostem. Vsako poglavje ima svoj naslov, vsako predstavlja tematsko zaključeno celoto, hkrati pa je sestavni de] bogate knjige o življenju gozda. Predstavitvena tabla je uvodno poglavje z naslovom Gozdna naravoslovna učna pot. Sledi poglavje Gozd je bogastvo, v katerem so predstavljene splošnokoristne funkcije gozda. V poglavju o sonaravnem usmerjanju razvoja gozda je obiskovalcem predstavljena zgrešenost smrekov ih ruo- nokulrur in pot za vzpostavitev naravne zgradbe gozda. Poglavje Nazaj h gozdu- zakaj in kako se družimo? razlaga zaraščanje travnikov z združevanjem dreves v šope in njihov pomen za razvoj gozda. Zgradba goz- da je v poglavju Gozd je hiša življenja domiselno pred- stavljena kot hiša s vsemi potrebnimi elementi, nevsil- jivo pa je razložena tudi pestrost življenja v gozdu in njen pomen za krogotok snovi 1n energije v gozdu, za ohranjanje gozda in njegov razvoj. Poglavje Razvojna obdobja gozda na zanimiv način vzporeja razvojna obdobja človeka z razvojnimi obdobji gozda in s tem zahtevne in nestrokovnjakom težko razrunljive vsebine posreduje na zanimiv in jasen način. V poglavjih Nega gozda in Usmerjanje razvoja gozda se nikdar ne za- ključije sistematično razložen pomen nege pri gospo- darjenju z gozdom za vse razvojne stopnje gozda. Živalski svet v gozdu je predstavljen v poglavju Gozd niso le drevesa, posebno poglavje paje namenjeno tudi Društvene vesti gozdnemu robu. Odziv narave na nespameten vpliv človeka nanjo je razložen v poglavjih Narava pa dela po svoje in Ko se usta vdaj o, pogačo pa manjša ... Raznolikost rastišč ter pestrost rastlinskih in živalskih združb sta predstavljeni v poglavju Vse v naravi je enh·atno in neponovljivo. Zaraščanju je namenjeno poglavje Nazaj h gozdu, zadnje poglavje knjige pa razlaga varovalno vlogo gozda. Pomembno vlogo pri predstavitvi in razumevanju napisanega imajo domi- selne in privlačne ilustracije. Z informativnimi tablami so v samopredstavitvi zanimivo predstavljena posamezna drevesa (rdeči bor, bukev, hrast graden), bršljan, lišaji, panjevski gozd in odmrlo drevo. Knjiga na prostem je napisana v poljudnemjeziku, prisrčno in z bogatim besednim zakladom pa avtor Zoran Grecs, univ. dipl. inž. gozd., pritegne pozornost obiskovalcev in vzpodbudi njihovo domišljijo, tako da je razumevanje teksta lažje in pomnjenje večje. Obis- kovalcem je namenjena tudi sliko vita zloženka, ki jo lahko dobijo na centralni enoti Zavoda za gozdove Slovenije, v Ljubljani, in na Kamnikarjev) kmetiji. V izogib poležavanju doma in spoznavanju lepot narave brez živega stika z njo knjiga na prostem vabi, da si jo ob prijetnem sprehodu po malovrš]cjh gozdovih pre- beremo in tako preživimo lep dan. Vabljeni! Teja Koler-Povh Izmenjalni teden z nizozemskimi študenti gozdarstva (25. 3.- 1. 4. 2000) Konec marca smo člani DŠG organizirali izmen- jarni teden z nizozemskimi študenti gozdarstva. Sez- nanili smo jih z nekaterimi izmed mnogih naravnih lepot Slovenije. Za začetek smo se odpravili na Kočevsko, kjer smo si ogledali pragozd Krokar. Po Kolpi smo se spustili z rafti in dokaj mimo vožnjo sami popestrili. Iz Kočev­ ske smo se odpravili do Kostanjevice. Gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije so nas peljali v Krakovski gozd ter nam predstavili gospodarjenje s poplavnimi goz- dovi. Naslednji dan smo raziskovali okolico Idrije in po naključju naleteli na spravilo lesa na stm1em terenu. Obiskali smo tudi Trento. Tam nas je pričakalo sne- ženje, kar je Nizozemce zelo navduši lo. Zaradi snega nismo mogli prečkati Vršiča, zato smo se odpravili v 160 Piran. Zadnji dan smo se sprehodili po Ljubljani in v pivnici Kra Kra zaključili naše druženje. Med potepanjem po Sloveniji smo Nizozemcem pripravili tudi nekaj tipičnih slovenskih jedi, zraven pa postregli še z značilnimi slovenskimi pijačami. Nad nekaterimi so bili zelo presenečeni, vendar so pojedli in popili vse. Kljub slabemu vremenu in nekaj pro- blemom z avtomobili smo skupaj preživeli čudovit in nepozaben teden. Obisk jim bomo vrnili konec oktobra. Za denarno in materialno pomoč se zahvaljujemo vodstvu DŠG, uslužbencem Zavoda za gozdove Slo- venije, Medexu ter vsem posameznikom in organiza- cijam, ki so nam nesebično priskočili na pomoč . Marko Koren GozdV 58 (2000) 3