uporaba sodobnih tehnologij v športu 203 Online tool DancEpos - solutions to prevent dance injuries and improve artistic performance in dance Abstract The online tool DancEpos (www.dancepos.com) provides professional, innovative e-solutions to prevent dance inju- ries and improve artistic performance in dance. The learning content is created specifically for dancers based on scientific evidence. DancEpos‘ e-textbooks include three main sec- tions: (1) General Injury and Athletic Training Basics, (2) Pre- vention/Rehabilitation of Common Dance Injuries, and (3) Improving Dance Technique. The educational content of the online tool is delivered in the text form of the e-textbooks while supported by more than 100 images and 40 videos. A brief injury history questionnaire is available for individuals who are unsure of which content to begin with. Based on the results, a report is automatically generated with some rec- ommended exercises based on the individual‘s responses. In addition, (sub)chapters from the e-textbook are suggested where more information is available. The creators of the on- line tool DancEpos want the content to reach as many danc- ers of different dance genres as possible and thus contribute to a longer and safer dance career. Key words: dance, prevention, injury, musculoskeletal injuries Izvleček Spletno orodje DancEpos (www.dancepos.com) ponuja stro- kovne in inovativne e-rešitve za prevencijo mišično-skele- tnih poškodb in izboljšanje plesne tehnike. Izobraževalne vsebine temeljijo na znanstvenih dokazih in so pripravljene specifično za plesalce. E-učbeniki DancEpos obsegajo tri glavne sklope: (1) splošno o poškodbah in osnove športne vadbe, (2) prevencija oziroma rehabilitacija po najpogostej- ših plesnih poškodb in (3) izboljšanje plesne tehnike. Izobra- ževalna vsebina spletnega orodja je podana v tekstovni obli- ki e-učbenikov in hkrati podprta z več kot 100 slikami in 40 videoposnetki. Za posameznike, ki morda ne vedo natanč- no, s katero vsebino bi začeli, je na voljo kratek vprašalnik o zgodovini poškodb. Na podlagi rezultatov se samodejno ustvari poročilo z nekaj priporočenimi vajami glede na posa- meznikove odgovore. Poleg tega so navedena (pod)poglav- ja iz e-učbenika, kjer je dostopnih več informacij. Ustvarjalci spletnega orodja DancEpos si želimo, da bi vsebina dosegla čim več plesalcev različnih plesnih zvrsti in bi tako pripomo- gla k daljši in varnejši plesni karieri. Ključne besede: ples, preventiva, poškodba, mišično-skeletne poškodbe Monika Pavlović, 1,2,3 Nina Ogrinc, 1,4 Nejc Šarabon 1,3,5 Spletno orodje DancEpos – rešitve za prevencijo poškodb in izboljšanje umetniške uspešnosti v plesu „ Uvod Pojavnost mišično-skeletnih poškodb pri plesalcih je kljub vse pogostejšemu ozaveščanju o primernem in zdravem načinu tre- niranja še vedno visoka (Jacobs, Hincapié in Cassidy, 2012). Zaradi poškodb plesalci pogosto dalj časa ne morejo vaditi, nastopati v predstavah oziroma na tekmovanjih ali pa so poškodbe celo razlog za predčasno končanje že tako kratke plesne kariere. Mišično-ske- letne poškodbe delimo na akutne in kronične poškodbe. Akutne poškodbe (zvini, zlomi, (na)trganine ipd.) se zgodijo ob enkratnem oziroma nenadnem dogodku med telesno aktivnostjo kot posle- dica prevelike sile v sklepu, kosti ali mišici (obrat, (do)skok, udarec, padec ipd.). Po drugi strani za nastanek kroničnih poškodb težko določimo enkratni dogodek, saj preobremenitve običajno trajajo daljše obdobje in se ponavljajo. Kronične poškodbe spremlja bo- lečina in vsaj začasno omejeno delovanje (poškodovanih) delov telesa, zato pomenijo veliko težavo pri številnih športnikih in ple- salcih (Chéron, Le Scanff in Leboeuf-Yde, 2016; Jayanthi, LaBella, Fischer, Pasulka in Dugas, 2015). 1 DancEpos, d. o. o., Kranj 2 Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta 3 Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, Izola 4 Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana 5 S2P , Znanost v prakso, d. o. o., Ljubljana 204 Do za poškodbo tveganega dogodka običajno privede komple- ksno součinkovanje notranjih in zunanjih dejavnikov tveganja. Med notranje dejavnike uvrščamo starost, spol, telesno višino in maso, telesni tip, anamnezo, telesne nepravilnosti, psihološke de- javnike in utrujenost. Med zunanje dejavnike uvrščamo specifiko plesne zvrsti, del plesne sezone, plesni položaj, trenažni proces, plesno podlago in pogosto ponavljajoče se gibe med vadbo (Bahr in Krosshaug, 2005). Poleg omenjenih dejavnikov, ki vplivajo na na- stanek poškodb, ima pomembno vlogo čas udejstvovanja v plesu. Tega opisujemo s številom ur plesa na teden in se v povprečju zvišuje z leti. Denimo, pri osmih letih so plesalke iz centra za upri- zoritvene umetnosti (Tel Aviv, Izrael) v povprečju plesno dejavne 2,5 ure na teden, pri šestnajstih letih ta čas obsega že 11,3 ure na teden (Steinberg idr., 2011). V navedeno študijo je bilo vključenih 1336 plesalk, kar delno že omogoča posplošitev rezultatov, a vse- eno se lahko v tem oziru pojavijo odstopanja med posamezniki. Čeprav se poškodbe lahko pojavijo že v otroških letih (Adamova in Chirakovich, 2019), se možnost za njihov nastanek z leti pove- čuje. Pri večini plesalcev (61 %) se prva (resnejša) mišično-skeletna poškodba pojavi v obdobju med šestimi in enajstimi leti treniranja (Steinberg idr., 2011). Poleg teh dejavnikov na nastanek poškodb vpliva tudi plesna zvrst (Hincapié, Morton in Cassidy, 2008; Kuisis, Camacho, Krüger in Camacho, 2012; Tjukov, Engeroff, Vogt, Banzer in Niederer, 2020), s katero se posamezniki ukvarjajo (Slika 1), saj vsaka plesna zvrst zahteva od plesalca izvedbo specifičnih plesnih gibov. Ob želji po zmanjšanju mišično-skeletnih poškodb pri plesalcih se je treba zavedati dejavnikov tveganja za njihov nastanek ter opre- deliti in uresničevati preventivne ukrepe. Poškodbe je priporočlji- vo, boljše in lažje preprečiti kot reševati težave, do katerih prive- dejo, ko se zgodijo. Namen tega prispevka je predstaviti spletno orodje DancEpos (www.dancepos.com), ki ponuja izobraževalne vsebine, spodbuja prevencijo poškodb v plesu in ponuja (e-)reši- tve v podporo plesni tehniki. Spletno orodje DancEpos za prevencijo mišično- -skeletnih poškodb pri plesalcih in v podporo plesni tehniki Orodje DancEpos, ki temelji na znanstvenih dokazih, ponuja ino- vativne e-rešitve za prevencijo mišično-skeletnih poškodb pri ple- salcih in v podporo izboljšanju plesne tehnike. Spletno orodje je primerno in na voljo za uporabo vsem posameznikom, ki so tako ali drugače vključeni v ples (plesalci, trenerji, v ples usmerjeni fi- zioterapevti, kineziologi in drugi strokovnjaki). Vsebina spletnega orodja je podana v tekstovni obliki e-učbenikov in hkrati podprta z več kot 100 slikami in 40 videoposnetki. E-učbeniki so razdelje- ni na tri glavne sklope, ki obsegajo: (1) splošno o poškodbah in osnove športne vadbe (bronasto odličje), (2) prevencija oziroma Vir: osebni arhiv avtorjev Slika 1. Mišično-skeletne poškodbe pri plesalcih različnih plesnih zvrsti (Hincapié idr., 2008; Horvat idr., 2016; Kuisis idr., 2012; Milner idr., 2019; Smith idr., 2016; Tjukov idr., 2020) uporaba sodobnih tehnologij v športu 205 rehabilitacija najpogostejših plesnih poškodb (srebrno odličje) in (3) izboljšanje plesne tehnike (zlato odličje) (Slika 2). Čeprav lahko uporabniki spletnega orodja sami izbirajo, kateri/e sklop/e učbeni- ka bodo usvajali, se vsebine med seboj nadgrajujejo. Podobno kot na plesnih tekmovanjih lahko po uspešno opravljenem kvizu za vsako poglavje uporabniki prejmejo »medalje«. Pogoj za pridobi- tev najvišjega odličja »diamanta« so uspešno opravljeni kvizi vseh treh poglavij (bron, srebro in zlato) in udeležba na vikend delavni- ci DancEpos, kjer je poudarek na praktičnih vsebinah oz. pravilni izvedbi vaj. Gre za celovit pristop k fizični pripravi plesalcev, od podajanja vsebine o osnovah športne vadbe in razumevanja me- hanizmov mišično-skeletnih poškodb do vaj za prevencijo oziroma rehabilitacijo po poškodbah in vaj v podporo izboljšanju plesne tehnike. E-vsebine so uporabnikom na voljo neodvisno od njiho- ve lokacije ali časa. Tudi po uspešno zaključenem posameznem sklopu e-učbenika je ta posameznikom še vedno na voljo za osve- žitev ali poglobitev pridobljenega znanja. Menimo, da lahko taka strokovna podpora učinkovito pomaga pri reševanju dejanskega praktičnega problema. Slika 2. Vsebina e-učbenikov DancEpos Za posameznike, ki morda niso popolnoma prepričani, s katero vsebino bi začeli, je na voljo kratek vprašalnik o zgodovini po- škodb. Na podlagi rezultatov se samodejno ustvari poročilo z nekaj priporočenimi vajami glede na posameznikove odgovore. Poleg tega so navedena (pod)poglavja iz e-učbenika, kjer je do- stopnih več informacij. Znanstveno podprti zapisi v e-učbenikih so za lažje razumevanje vsebine podkrepljeni s slikovnim gradi- vom. Denimo, na Sliki 3 je prikazan primer celovite gibalne funkcije plesalcev. To morajo uporabniki poleg drugih vsebin, ki spadajo k osnovam športne vadbe, usvojiti za pridobitev bronastega odličja. Za pridobitev srebrnega odličja se morajo uporabniki seznaniti s pravilno izvedbo vaj za prevencijo oziroma rehabilitacijo po naj- pogostejših poškodb (zvin gležnja, boleče pokostnice, bolečina v spodnjem delu hrbta ipd.), spremlja jih slikovno in videogradivo. Zaradi specifike plesnih treningov nekatere telesne dele oziroma mišične skupine velikokrat nepravilno obremenjujemo. Zato je izjemno pomembno, da poleg primarnih mišic, ki so potrebne za dobro izvedbo plesno specifičnega giba, krepimo tudi pod- porne mišice. Kot primer navedimo gleženj, ki je med plesalkami najpogosteje poškodovan (Novosel, Sekulić, Perić, Kondrič in Za- letel, 2019). Zaletel, Sekulić, Zenić, Esco, Šajber in Kondrič (2017) so ugotovili, da je poškodba gležnja zahtevala najdaljšo odsotnost s plesnega treninga v primerjavi z drugimi mišično-skeletnimi po- škodbami. V spletnem orodju DancEpos lahko najdemo primerne pristope za prevencijo oziroma rehabilitacijo poškodb po posame- znih delih telesa. Slika 4 prikazuje primer za gleženj. Slika 4. Primer sklopa vaj za prevencijo oziroma rehabilitacijo po poškodbi gležnja (vir: osebni arhiv avtorjev) Ples spada med uprizoritvene umetnosti in estetika je poleg dobre tehnične izvedbe ključna za uspeh. Dobro oziroma slabo izvedbo plesa je težko objektivno oceniti, saj ta ni pogojena z doseganjem določene hitrosti, razdalje ali zmage. Običajno dobro estetsko iz- vedbo giba določajo ekspresivnost, interpretacija in ritmična iz- vedba. Da bi dosegli estetsko učinkovit nastop, je sprva potrebna dobra tehnična izvedba in za dosego te si lahko poleg plesnega treninga pomagamo s podpornimi vajami za krepitev specifičnih mišic. Kot primer navedimo baletno specifični gib développé à la seconde, ki ga lahko zasledimo med vsako baletno vadbo in pred- stavo. Omenjeni baletni gib zahteva zunanjo rotacijo spodnjih okončin, pri čemer se teža telesa prenese na eno nogo, druga pa izvede upogib in odmik kolčnega sklepa (Grossman, 2017). Gre za gib, pri katerem se predvsem od baletnih plesalk pričakuje izved- ba z veliko amplitudo (t. i. visoka izvedba). Pri visoki izvedbi giba sodelujejo predvsem črevnično-ledvena mišica in zunanji rotatorji kolčnega sklepa. Londonska Kraljeva baletna šola (angl. Royal Bal- Slika 3. Celovita gibalna funkcija (vir: osebni arhiv avtorjev) 206 let School), ki je ena od vodilnih baletnih ustanov, ocenjuje izved- bo giba dobro, če so višina noge, izteg kolena, upogib stopala in obojestranska zunanja rotacija doseženi s kombinacijo estetike. V tretjem sklopu spletnega orodja DancEpos uporabnika spodbu- jamo k izvedbi dodatnih vaj za dosego boljše plesne tehnike in estetske izvedbe plesno specifičnih elementov (Slika 5). Slika 5. Primer sklopa vaj za izboljšanje plesne tehnike (vir: osebni arhiv av- torjev) „ Zaključek Spletno orodje DancEpos (www.dancepos.com) ponuja strokov- ne in inovativne e-rešitve za prevencijo mišično-skeletnih poškodb pri plesalcih in za izboljšanje plesne tehnike. V tujini lahko zasledi- mo nekaj dobrih praks pomoči plesalcem, kot je mobilna aplikacija Kraljeve akademije za ples (Help4Dancers) ali 1 1+ Dance. Na voljo je tudi The Ballet Blog (https://www.theballetblog.com/), kjer so do- stopne dopolnilne vsebine za baletne plesalce (npr. navodila za pravilno uporabo baletnih copatov, raztezanje, boljšo plesno kon- dicijo ipd.). Nekatere plesne šole imajo že v vsakodnevnem urniku vključeno dodatno podporno vadbo. Spletno orodje DancEpos je primer strokovne e-podpore plesalcem na področju učinkovitejše- ga in varnejšega udejstvovanja v plesu. Avtorji članka ne poznajo drugega takega orodja v Sloveniji, ki bi bilo specifično prilagojeno plesalcem. Ustvarjalci spletnega orodja DancEpos si želimo, da bi vsebina dosegla čim več plesalcev in strokovnjakov (trenerji, fizio- terapevti, kineziologi in drugi strokovnjaki) v različnih plesnih zvr- steh in pripomogla k daljši in varnejši plesni karieri. „ Literatura 1. Adamova, I. in Chirakovich, I. (2019). Traumatism prevention of ankle joint among children, who go in for “disco” dancing, at the stage of ini- tial training. Russian journal of physical education and sport, 14(4), 52–56. https://doi.org/10.14526/2070-4798-2019-14-4-61-66 2. Bahr, R. in Krosshaug, T. (2005). Understanding injury mechanisms: a key component of preventing injuries in sport. British journal of sports medicine, 39(6), 324–329. https://doi.org/10.1136/bjsm.2005.018341 3. Chéron, C., Le Scanff, C. in Leboeuf-Yde, C. (2016). Association between sports type and overuse injuries of extremities in children and ado- lescents: a systematic review. Chiropractic & manual therapies, 24, 41. https://doi.org/10.1186/s12998-016-0122-y 4. Grossman, G. (2017). Turnout in dancers: a comprehensive overview of active and passive turnout. The international association for dance medicine and science: bulletin for dancers and teachers, 7(1), 4−9. Prido- bljeno 30. 8. 2021 s http://sal.muhlenberg.edu:8080/librarydspace/ bitstream/10718/3423/1/bull_7-1_p4-9_grossman.pdf 5. Hincapié, C. A., Morton, E. J. in Cassidy, J. D. (2008). Musculoskeletal injuries and pain in dancers: a systematic review. Archives of physical medicine and rehabilitation, 89(9), 1819–1829. https://doi.org/10.1016/j. apmr.2008.02.020 6. Horvat, U., Zaletel, P., Karpljuk, D. in Hadžić, V. (2016). Analiza poškodb pri modernem plesu. Revija Šport, 64(1–2), 157–161. 7. Jacobs, C. L., Hincapié, C. A. in Cassidy, J. D. (2012). Musculoskeletal inju- ries and pain in dancers: a systematic review update. Journal of dance medicine and science, 16(2), 74–84. Pridobljeno 29. 8. 2021 s https://www. ingentaconnect.com/content/jmrp/jdms/2012/00000016/00000002/ art00004 8. Jayanthi, N. A., LaBella, C. R., Fischer, D., Pasulka, J. in Dugas, L. R. (2015). Sports-specialized intensive training and the risk of injury in young at- hletes. The American journal of sports medicine, 43(4), 794–801. https:// doi.org/10.1177/0363546514567298 9. Kuisis, S. M., Camacho, T., Krüger, P. E. in Camacho, A. L. (2012). Self-re- ported incidence of injuries among ballroom dancers. African journal for physical health education, recreation and dance, 18(1), 107–119. 10. Milner, S. C., Gray, A. in Bussey, M. (2019). A retrospective study investi- gating injury incidence and factors associated with injury among belly dancers. Journal of dance medicine and science, 23(1), 26–33. https://doi. org/10.12678/1089-313X.23.1.26 11. Novosel, B., Sekulić, D., Perić, M., Kondrič, M. in Zaletel, P. (2019). Inju- ry occurrence and return to dance in professional ballet: prospective analysis of specific correlates. International journal of environmen- tal research and public health, 16(5), E765. https://doi.org/10.3390/ ijerph16050765 12. Smith, T. O., Davies, L., de Medici, A., Hakim, A., Haddad, F. in Maxgregor, A. (2016). Prevalence and profile of musculoskeletal injuries in ballet dancers: a systematic review and meta-analysis. Physical therapy in spor t, 19, 50–56. https://doi.org/10.1016/j.ptsp.2015.12.007 13. Steinberg, N., Siev-Ner, I., Peleg, S., Dar, G., Masharawi, Y., Zeev, A. in Her- shkovitz, I. (2011). Injury patterns in young, non-professional dancers. Journal of sports sciences, 29(1), 47–54. http://doi.org/10.1080/0264041 4.2010.521167 14. Tjukov, O., Engeroff, T., Vogt, L., Banzer, W. in Niederer, D. (2020). Injury profile of hip-hop dancers. Journal of dance medicine and science, 24(2), 66–72. https://doi.org/10.12678/1089-313X.24.2.66 15. Zaletel, P., Sekulić, D., Zenić, N., Esco, M. R., Šajber, D. in Kondrič, M. (2017). The association between body-built and injury occurrence in pre-professional ballet dancers: separated analysis for the inju- red body-locations. International journal of occupational medicine and environmental health, 30(1), 151−159. http://doi.org/10.13075/ijo- meh.1896.00818 Monika Pavlović, dipl. ort in prot., mag. kin. Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta monika.pavlovic@dancepos.com