pogosto nekaj ~asa oprezala skozi vhodno odprtino, nato pa naglo odletela. Drevo z duplom stoji pribli`no 20 metrov od dokaj prometne planinske poti, vendar detla zaradi {tevilnih obiskovalcev nista bila videti pretirano razburjena. Mladi~i so bili v ~asu opazovanja verjetno {e precej majhni, saj jih je bilo mo~ sli{ati le iz neposredne bli`ine. Na osnovi opisanih opazovanj lahko sklepamo, da je triprsti detel verjetno raz{irjen po celotnem najvi{jem osrednjem delu Pohorja, kjer prevladujejo iglavci in {e najdemo dovolj velik odstotek trhlega drevja. Zanimivo bi bilo vedeti, do katere najni`je nadmorske vi{ine sega ta vrsta. Luka Bo`i~, Pintarjeva 16, SI-2106 Maribor Kme~ka lastovka Hirundo rustica Barn Swallow – 1 individual in a flock of Barn Swallows with deep rusty-red belly of the type of H. r. savignii ssp. at Vev~e on April 3rd 1997 (Ljubljana, C Slovenia) Karin mi je sporo~ila, da je opazila v jati kme~kih lastovk, ki so se spreletavale nad Ljubljanico pri papirnici Vev~e, tudi nenavaden osebek s temno ope~nato rde~im trebuhom. Takoj sem odhitel na prizori{~e dogajanja in si imel prilo`nost ptico temeljito ogledati. Barva je bila zelo temna in intenzivna. Priznam – najprej sem bil prepri~an, da gre za kak{no eksoti~no vrsto. Po pregledu literature pa sem ugotovil, da je {lo najverjetneje za eno od sredozemskih podvrst: transitiva iz vzhodnega Sredozemlja ali pa savignii iz Egipta. Po temini in intenzivnosti barve sklepam na podvrsto savignii. Ne morem pa tudi (razen verjetnostno) izklju~iti pojava podvrst erythrogaster iz Novega sveta ali tytleri iz vzhodne Sibirije, te`ko pa si predstavljam, da bi {lo zgolj za odklonski osebek soimenske podvrste rustica. Podatek je dodatno zanimiv, ker je status podvrste savignii v Egiptu stalnica ali klate` in ne selivka. Pisalo se je 3.4.1997. Primo` Kmecl, Riharjeva 28, SI-1000 Ljubljana [marnica Phoenicurus ochruros Black Redstart – nest in the wall about half a meter above active nest of the Peregrine Falcon Falco pere- grinus on May 7th 2000 in the Krim mountains (C Slovenia) V nedeljo popoldne 7.5.2000 sem se odpravil k enemu izmed gnezdi{~ sokola selca Falco peregrinus v Krimskem hribovju, kjer vsako leto spremljam uspeh gnezditve. Kot ponavadi sem s teleskopom z razdalje nekaj sto metrov opazoval dogajanje v gnezdu. Mladi~i, stari okrog tri tedne, so stikali po gnezdu za ostanki plena. V pri~akovanju, da uzrem {e star{a, sem gledal skozi teleskop. Kmalu sem opazil drobno ptico, ki je priletela v bli`ino. Videti je bilo, kot da je priletela prav v gnezdo. Kraj{e opazovanje je pokazalo, da ptica redno priletava in odletava iz stene, tik ob sokolovi gnezdilni polici. V `elji, da uganko razvozlam, sem se pribli`al steni na slabih sto metrov. [marnica je hranila mladi~e v luknji, ki je le`ala pol metra nad sokolovim gnezdom. Med priletavanjem in izletavanjem je morala {vigniti prav mimo glav sokoljih mladi~ev, katerih bli`ina je o~itno ni motila. Ali so se {marnice kasneje uspe{no speljale, ne vem, uspe{no pa so se speljali sokolji mladi~i. Toma` Miheli~, [t. Jurij 125, SI-1290 Grosuplje Brinovka Turdus pilaris Fieldfare – feeding on earthworms together with Common Starlings Sturnus vulgaris (the mixed flock numbering some 740 Fieldfares and 400 Starlings) on March 10th 1999 at Ra~e (Dravsko polje, NE Slovenia) Na travniku in zorani njivi med Ra~ami in Hotinjo vasjo sem 10. 3. 1999 opazoval me{ano jato brinovk in {korcev Sturnus vulgaris, ki so se skupaj hranili z de`evniki. Razpotegnjena jata je bila dolga pribli`no tristo metrov, {tevilo brinovk je bilo 740, {korcev pa 400. Damijan Denac, Pintarjeva 14, SI-2000 Maribor Povodni kos Cinclus cinclus Dipper – 1 in the Ledava stream on January 14th 2001; first record from the transborder area between Slovenia and Hungary (NE Slovenia, Prekmurje region) Dne 14. januarja 2001 sem opravljal zimski popis vodnih ptic. V dopoldanskih urah sem se zadr`eval na potoku Ledava pri ^rnem logu. Na odseku Ledave pri novi lendavski obvoznici, kjer se stekata Kobiljski potok in Ledava, sem opazil povodnega kosa, kar je za na{e ni`inske razmere dokaj neobi~ajno. Igor Kolenko, Dolga vas 26a, SI-9220 Lendava Komatar Turdus torquatus Ring Ouzel – nest on beam of a hunting lodge at Planinc (1,500 m) on May 24th 1997 (Sne`nik mountain chain, SW Slovenia) Z namenom, da bi fotografiral alpskega kosmatinca, sem se 24.5.1997 odpravil na Sne`nik (1.796 m). Ko sem zapustil bukov gozd in se pri~el vzpenjati med ru{evjem, mi je pozornost vzbudilo petje sam~ka sive pevke Prunella Iz ornitolo{ke bele`nice / From the ornithological notebook 61 62 Iz ornitolo{ke bele`nice / From the ornithological notebook modularis, ki je ~epel na vrhu jerebike. Na JZ strani pobo~ja (predel med Malim in Velikim Sne`nikom ter Obra~ali{- ~em) sem kasneje na{tel {est (6) pojo~ih sivih pevk, ki so posedale po ru{evju. [e istega dne sem se povzpel na Planinca (1.500 m), kjer sem pri lovski ko~i prepla{il komatarja Turdus torquatus. Ker se je ptica vedla zelo razburjeno, pri tem pa sploh ni bila tako pla{na, sem pomislil na bli`ino gnezda. Tega mi ni bilo treba dolgo iskati, saj se je v naslednjem trenutku iz gnezda, ki je le`alo na tramu pod streho, dvignila {e druga ptica o~itno istega para. Na podlagi predhodnih opazovanj te ptice v gnezditvenem obdobju (28.4., 4.5. in 10.5.1996) in tudi kasneje (23.9. in 4.10.1996) na razli~nih predelih Sne`nika sklepam, da je komatar precej pogosta ptica na Sne`niku. Bo{tjan Surina, @upan~i~eva 22, SI-6250 Ilirska Bistrica Vinski drozg Turdus iliacus Redwing – 1 observed in the company of Song Thrushes Turdus philomelus in Ptuj on January 14th 2000 (NE Slovenia) Z vinskim drozgom Turdus iliacus sem se prvi~ sre~al 14.1.2000. Na Ptuju poznam kar nekaj bli`njic, zato sem jo mahnil po eni izmed njih mimo doma upokojencev, kjer sem na mladih posajenih drevesih opazil okrog 10 cikovtov Turdus philomelos. Be`no sem jih pogledal, ko je mojo pozornost pritegnil vinski drozg Turdus iliacus. Imel je okrasto obrv, ki se je jasno lo~ila od zgornjega temnej{ega, rjavega dela glave. Prav tako je imel svetel dvojni brk. Poprsje in trebuh sta bila belkaste barve z jasnimi, temnimi pegami. Opazoval sem ga lahko le nekaj sekund, saj se je s cikovti prepla{il in odletel. Tako zaradi hitrosti nisem opazil rjasto rde~ih prog pod pazduhama, delno verjetno tudi zato, ker je bil obrnjen stran od mene. Za vsak primer sem {e pogledal v priro~nik, da ne bi pri{lo do kak{ne zamenjave s cikovtom ali cararjem in takoj izklju~il to mo`nost, ker nobeden od njiju nima obrazne maske. Tadej Trstenjak, Ul. Borisa Kraigherja 18, SI-2325 Kidri~evo Grmov{~ica Phylloscopus sibilatrix Wood Warbler – two males singing in June 2000, and probable breeding of this species on Mt. Krim (C Slovenia) at 1,000 m a.s.l. in thermophilous forest with Fagus sylvatica and Ostrya carpinifolia as the dominant tree species Grmov{~ica je ena tistih ptic, pri kateri med popisi nikoli ne vemo, ali pojo~i samec pomeni gnezde~i par ali ne. Grmov{~ica namre~ prepeva tudi na selitvi, zato se nemalokrat zgodi, da pojo~i osebki, ki smo jih zaznali v aprilu ali maju, konec maja ali junija izginejo [Jan~ar, T. & M. Trebu{ak (2000): Ptice Kozjanskega regijskega parka. Acrocephalus 21 (100): 107-134]. Vrednotenje velikosti gnezde~e populacije in celo mo`nost gnezdenja grmov{~ice na nekem obmo~ju je zato lahko zelo varljivo [Geister, I. (1995): Ornitolo{ki atlas Slovenije. DZS, Ljubljana]. Kljub temu pa nekaj samcev poje {e junija in ti pari pri nas nemara tudi gnezdijo. V juniju pojo~a samca grmov{~ic sem zabele`il na Krimu med 3. in 4.6.2000, ko sta pela ob gozdni cesti pod samim vrhom Krima na nadmorski vi{ini okoli 1.000 m. V gozdu, kjer sem opazoval grmov{~ice, dominira sicer bukev Fagus sylvatica, vendar se z ve~jim dele`em pojavlja tudi ~rni gaber Ostrya carpinifolia, kar poudarja termofilni zna~aj pobo~ja, ki ima na tem delu prete`no ju`no ekspozicijo. Dne 4.6.2000 sem enega od samcev poskusil izzvati s posnetkom petja grmov{~ice. Na moje presene~enje se je samec zelo burno odzval, saj je v bli`ino kasetofona priletel nemudoma in s petjem neutrudno odgovarjal navideznemu vsljivcu. Pri tem ni deloval prav ni~ pla{no. Domnevam, da so grmov{~ice v letu 2000 glede na pozni datum petja in tudi na burni odziv samca na posnetek na Krimu tudi gnezdile. Al Vrezec, Pra`akova 11, SI-1000 Ljubljana Skalni strnad Emberiza cia Rock Bunting – male observed in an opening of a dense woodland consisting mainly of Scotch Pine Pinus nigra and White Oak Quercus pubescens on April 7th 1996 at the village of Klanec near Kozina (The Karst, SW Slovenia) Pozno popoldne 7.4.1996 sem se odpravil na teren v vas Klanec pri Kozini. Ustavil sem se na jasi v gozdu ~rnega bora Pinus nigra, hrasta Quercus pubescens in {e nekaterih drugih listavcev v bli`ini omenjene vasi. Ve~erilo se je `e, ko sem vrh nekega, takrat {e golega listavca opazil strnada, ki se je ogla{al s kratkimi zvene~imi piski. Pogledal sem skozi teleskop in uzrl lepega samca skalnega strnada, ki je vrh drevesa potem ~epel {e kakih dvajset minut. Zanimivo je, da sem ga opazoval na zanj nenavadnem, gozdnatem obmo~ju. Ko se je stemnilo, sem poslu{al {e petje slavca Luscinia magarhynchos, nekje v daljavi pa se je oglasila tudi mala uharica Asio otus. Al Vrezec, Pra`akova 11, 1000 Ljubljana Veliki strnad Miliaria calandra Corn Bunting – three pairs at mud and cinders dump of the Bauxite and Aluminium Factory near Kidri~evo in June 2000 (Dravsko polje, NE Slovenia) Veliki strnad je postal v ni`inah SV Slovenije `e zelo redek gnezdilec, {e zlasti pa to velja za Dravsko polje. Prava ironija je, da so verjetno zadnji gnezde~i pari kolonizirali njegovo neko~ najve~jo rano – odlagali{~e rde~ega blata in pepela