Leto 31 ANGELČEK Stran 37 J. E. Bogomil Nepočakana i_)o poldevetih so angelčki godli Minki Godinovi. Ko se je prebudila, ji je pa jel gosti lačni želodček. Na postclji je že poklicala mamo. No, mama so jo oblekli, zakaj jutra so bila tedaj še hladna. »Mama, lačna!« je precej potem zastokala Minka. »Samo malo počakaj, Minka,« so ji rekli mama. »Najprvo križ — tako! Zdaj moram pa hitro v hlcv, pa bom takoj takoj nazaj.« Tl In mama so šli v hlev. Pa je bilo tam tudi pre-cej opravka. Vsaka žival je morala dobiti svoj zajtrk. Pa še nastlati je bilo treba nanovo, da je žival lahko mirno do poldneva ležala in prežvekovala. Dekle . namreč ni bilo doma. Odšla jc bila na travnik trebit krtine in drugo zimsko navlako. Zato se je pa doma materi delo v hlevu malo zavleklo. Mame ni bilo takoj nazaj. Minki je pa žc-lodček zelo nadlcžno dopovedoval, da je snoči zad-njič 4obil nekaj zaloge. Minka jc pa pogumna in podjctna. Saj ni vcč mala punčka; saj že sama hodi! Tudi na klop že sama zlezc. In, če je treba ali ne, tudi s klopi zna že sama pasti. Pa jc koracalo otroče v kuhinjo. Na ognjišču jc bila poncv — in v ponvi mleko? Mink5 se je zdelo: Vse prav — vcndar človek mora vedeti, če je res? S težavo pridrsa Minka do štedilnika očetov črev-Ijarski stolček. Ata so danes z doma, v semnju. Kai ji bodo le prinesli dobrega? Minka skobaca na stolčck, Videti mora... Pri- Stran 38___________ANGELČEK____________Leto 31 Videti mora... Letoj31____ ANGELČEK Stran 39 me za ponev. Precej vroča je žc. As! Peče! — Ponev se nagne. Mlekce se zliva. Ko bi le mogla Minka na tlal To je ravno. Ko bi imela štiri roke, bi že šlo. Tako pa —! Tako pa stopica in stopica po stolčku... Štrbunk! Stolček pade, Minka tudi, mlek-ce pa po obeh. Kaj bo zdaj? Zdaj pa godejo trije: želodček po svoje, Minka po svoje, in še mama, ki pritcko iz hleva, čuvši ropot in jezcč se na mačko, da je zna-biti ona... Pa vidijo, da je mačka v progastem krilcu, s kučmo na glavi in v copaticah...