KLIMATSKE RAZMERE NA KREDARICI (od 1. avgus t a 1954 do 31. ok tob ra 1962) D U Š A N K O Š I R SPREJETO NA SEJI RAZREDA ZA PRIRODOSLOVNE IN MEDICINSKE VEDE DNE 24. APRILA 1964 Klimatska slika leta 1954—1955 Pregledovanje sestavljenih preglednih tabelA in rezultatov s tanja snežišč Triglavskega ledenika tov. Milana Šifrerja® kaže, da so vzroki porasta snežišč leta 1955 na zgornjem delu ledenika naslednj i : v polet- nem času (od 1. jun i ja do 30. septembra) nizka s rednja poletna tempe- ra tu ra z raka (3,8° C) (najniž ja v vseh 8 letih 1955—1962), malo jasnih dni (8) (samo leta 1957 je bilo še tako), visoko število oblačnih dni (63) (največ v vseh 8 poletj ih), visoko število dni z meglo (77), p rece j vi- soko število dni s točko rose nad 0° C. V zimskem času (od 1. oktobra do 31. maja) so v t reh mesecih (decembra, f eb rua r j a in maja) zabeležene v tem letu v vseh osmih letih na jv iš je mesečne višine padavin . Feb rua r j a , marca in m a j a p a je rekordno po vsoti višin novozapadlega snega v 8 letih. Juni ja je na j - višja s rednja višina snežne odeje. F e b r u a r j a in m a j a je v osmih letih na jv i š ja zabeležena višina vode od snega v mm glede na dobo od 1. oktobra 1954 do 30. septembra 1955 to leto odl ikuje na jn iž je število dni z absolutno dnevno ampl i tudo zraka manjšo od 5" C in na jv iš je število dni z absolutno dnevno tempera turo z raka enako ali večjo od 5°, visoko število dni z dežjem (juli ja 22 dni), na jv i š j a vsota na jv iš j ih dnevnih višin v 24 u r ah padlega novega snega, to je snežne odeje. Mi- nimalno je število ur s sončnim obsevanjem v novembru, februar ju , jul i ju in avgustu. Klimatska slika leta 1955—1956 Za leto 1955—1956 Milan Šifrer ne omenja nobenih bistvenih spre- memb, razen majhnega povečanja snežišč na zgornjem robu ledenika. Po vrednostih, izračunanih za poletni čas tega leta, kaže to poletje poleg leta 1959 na jveč je število dni s točko rose nad 0" C (69 dni). V zimskem času so bile oktobra in f e b r u a r j a zabeležene na jn iž je srednje mesečne tempera ture ; oktobra, f eb rua r j a , marca in apr i la so bile dosežene (v vseh osmih letih) na jn iž je absolutne minimalne tem- pera ture zraka. Apr i la je padlo največ padav in v zadnj ih sedmih letih in sicer v obliki snega. Apr i la smo imeli tudi na jveč je število dni s snegom, na jv iš jo mesečno višino vode od snega; na jv iš jo vsoto višin novozapadlega snega (215 cm), p rece j visoko srednjo višino snežne odeje, ki se je nadal jeva la še v maj , visoko najviš jo dnevno višino snežne odeje v j anua r ju , apri lu in ma ju , maksimalno število oblačnih dni j a n u a r j a in apri la , na jn iž je število ur s sončnim obse- vanjem v teh dveh mesecih, na jveč je število dni z meglo v istih me- secih. Glede na dobo od 1. oktobra do 30. septembra je to leto povprečno na jbo l j hladno. Vzrok za tako nizko temperaturo (—2,5° C) je iz- redno hladen februar , ko je pad la tempera tura skoro za 10° C pod povprečje . Visoko je število dni z absolutnimi maksimalnimi tem- pera turami z raka manjš imi od 0° C, najviš je višine padavin so povzročile maksimalne višine padav in apri la, jun i j a in avgusta; ja- nua r j a , apri la , jun i j a in avgusta je bilo na jvečje število dni s snegom; apri la , jun i j a in avgusta so bile na jv iš je mesečne letne višine vode od snega, septembra smo imeli maksimalno število jasnih dni. Poleg ja- n u a r j a in apr i la smo imeli tudi jun i ja minimalno število ur s sončnim obsevanjem. Klimatska slika leta 1956—195? Za leto 1957 ugotavl ja Milan Šifrer , da se je debelina snega neko- liko zmanjša la , čeprav do večjih sprememb ni prišlo. Sneg je še ves čas pokr ival zgornji rob ledenika in še nada l je je obstaja la nepreki- n jena zveza med ledenikom in snežišči zahodno od njega. Tudi snežišči nad ledenikom v steni Triglava sta ostali med seboj povezani. Po podatk ih za poletni čas bodi omenjeno minimalno število ja- snih dni (8 kot leta 1955), p rece j visoko število dni z absolutnimi mi- nimalnimi t empera turami z raka manjš imi od 0° C (34 dni), nizko šte- vilo dni s točko rose pod 0° (7 dni), juni ja , ju l i ja in septembra smo imeli najviš jo dnevno višino snežne odeje v centimetrih. Za zimsko dobo so značilne minimalne višine padav in decembra in marca; j a n u a r j a do vkl jučno marca je bila minimalna srednja višina snežne odeje, v istih mesecih in še meseca ma ja je bila na jn i ž j a na jv i š ja dnevna višina snežne odeje v cm, v oktobru in novembru p a najviš ja . Glede na dobo od 1. oktobra do 30. septembra je bila leta 1957 do- sežena na jv i š ja dnevna absolutna maksimalna t empera tura zraka (18,8° C), p rece j visoko je število dni z absolutnimi minimalnimi tem- pera tu rami zraka manjš imi od 0° C (255 dni), maksimalno število dni s snežno odejo 1 cm ali višjo, ki je posledica visokega števila dni s snežno odejo jul i ja in avgusta (6 oziroma 7 dni) (to je maksimalno šte- vilo dni v vsem obdobju), v tem letu je bila dosežena tudi na jv i š ja vsota višin novozapadlega snega (942 cm), ki je posledica oktobrskega in jul i jskega maksimuma. Vsota srednj ih višin snežne odeje je bila to leto na jn i ž j a (916,0 cm), ravno tako vsota na jv iš je dnevne višine snežne odeje 1449 cm. Klimatska slika leta 1957—1958 V tem letu je prišlo v vsem obdobju, ki ga za jema naše poročilo, do največjega zman j šan ja snežišč. Poletni cas označujejo p rece j visoke srednje tempera ture (5,4°), podpovprečno število dni z absolutnimi minimalnimi tempera turami z raka manjš imi od 0° C (26 dni), srednje število jasnih dni, nizko šte- vilo oblačnih dni. maks imalno število dni z meglo, minimalno število dni s točko rose nad C (41 dni), maks imalno število dni s točko rose nad in pod 0° (v istem dnevu) (68 dni). Jun i j a so le t r i je dnevi s snežno odejo (minimalno število dni). S redn ja višina snežne odeje je tud i minimalna , enako n a j v i š j a dnevna viš ina snežne odeje. Za zimski čas je omeniti, da je bila m a j a n a j v i š j a s redn ja mesečna t empera tu r a (3,8°). T a t e m p e r a t u r a povišu je že i tak visoko srednjo poletno tempera turo . Mesec m a j tega leta je imel na jn i ž j e število dni z absolutnimi minimaln imi in maks imaln imi t e m p e r a t u r a m i pod 0° C. Mesec j a n u a r se od l iku je z maks imaln imi viš inami padav in , maksi- malno višino vode od snega v mm, maks imaln i vsoti višin novo za- pad lega snega, meseca apr i l a imamo visoko vsoto višin novo zapad lega snega in s rednjo višino snežne odeje. Te razmere ap r i l a p a se poslab- šajo v m a j u , ko imamo minimalno število dni z snežno odejo (18 dni), minimalno srednjo višino snežne odeje(92,0 cm); za omeniti je še maks imalno število jasnih dni od oktobra do j a n u a r j a in meseca apr i la , da l j e maks imalno število ur s sončnim obsevanjem oktobra in novembra . Poda tk i za dobo od 1. oktobra do 30. sep tembra kažejo za to leto v p r i m e r j a v i s p r e j š n j i m i p rece j šn jo otoplitev. Absolutni maks imum m a j a (13,0° C) je bil na jv i š j i od vseh m a j e v v vsem opazovanem ob- dobju . V p r id otopli tvi govori tud i na jn i ž j e število dn i z absolutnimi minimaln imi t e m p e r a t u r a m i z raka man j š imi od 0° C (232 dni). To število je doseženo s pomočjo nizkega števila t ak ih dni meseca m a j a (komaj 12). To leto i zkazu je nizko višino p a d a v i n (decembra in m a j a sta bili minimalni višini p a d a v i n v vsem obdobju) , na jn i ž j e število dni s snegom, nizko število dni z dežjem. Glede na to, da za apr i l ni po- da tkov ni mogoče da t i ka rak te r i s t ike mesečnih in letnih višin vode od snega v m m za to leto. V tem letu je za rad i m a j h n e g a števila dn i s snežno odejo v m a j u , n a j n i ž j e število dni s snežno odejo. Poda tk i o s rednj i višini snežne odeje kažejo nizke višine (minimalne višine iz- kazu j e jo meseci november, december, m a j in juni j ) , n izka je tud i vsota na jv i š j ih dnevnih višin snežne odeje v cm. Po številu jasnih dni, to leto zavzema p rvo mesto, vendar to število p a d a v mesece od okto- b ra do j a n u a r j a . To leto je nizko število oblačnih dni (temu nizkemu številu je vzrok minimalno število oblačnih dni m a j a , ju l i j a in avgu- sta). To leto i zkazu je na jveč je število u r s sončnim obsevanjem (2006 ur). V mesecih oktobru, novembru in m a j u je maks imalno število ur s sončnim obsevanjem. Po številu dni z meglo nas topa v tem letu min imum. Pr ipomni t i p a je, da imamo apr i la , jun i ja , ju l i j a opravi t i z maks imaln im številom dni z meglo. Po številu dni z relat ivno vlago v enem od terminov (ob 7, 14, 21) enako ali m a n j od 50 % je v tem letu maks imalno število dni (108). Tu zopet izstopa m a j z dvana js t imi dnevi (skoro 8 nad povprečkom). Po številu dni z relat ivno vlago ob 14. ur i enako ali večjo od 80 % ima to leto n a j m a n j dni (178). Tu zopet izstopa m a j , ki ima v p r i m e r j a v i s povprečkom za 13 dni m a n j š e šte- vilo (samo 8 dni je takih) , t ud i apr i l a imamo nizko število dni (12). Klimatska slika leta 1958—1959 Za leto 1959 Milan Šifrer n a v a j a povečanje snežišč tudi na spodnj i strani. Srednja poletna t empera tura z raka je v tem polet ju za 8 desetink nižja kot p re j šn jo leto, poveča se število dni z absolutno minimalno temperaturo zaraka, manjšo od 0° C, v letu 1959 nastopi, do tega leta, na jveč je število dni z maksimalno temperaturo zraka manjšo od 0°, število jasnih dni je blizu povprečnega števila dni, po številu oblačnih dni p a nastopi to leto sekundarni maksimum (50 dni). Po številu dni s točko rose nad 0" ima to leto na jvečje število dni poleg leta 1956 (69 dni), n a j m a n j je dni (34) s točko rose nad in pod O0 C v istem dnevu, sekundarni maksimum izkazuje število dni s točko rose pod 0° C. Jul i ja je maksimalno število dni z relativno vlago ob 14. uri enako ali večjo od 80 %. V zimskem času je omeniti na jn iž je višine padav in in višine vode od snega j a n u a r j a in f eb rua r j a . Medtem, ko so vsote višin novoza- padlega snega proti p re j šnemu letu pretežno nižje, je s rednja višina snežne odeje pretežno višja. Izstopa zlasti visoka s rednja višina snežne odeje ma ja , ko je bila visoka preko 2 m, v jun i ju je bila visoka 90 cm. Na jv i š j a dnevna višina snežne odeje je to leto viš ja od pre jšn jega leta v mesecih novembru, decembru, maju , juni ju , ju l i ju in avgustu. V mesecih marcu, m a j u (in juni ju) imamo maksimalno število oblačnih dni. F e b r u a r j a je največje t r a j a n j e sončnega obsevanja. Decembra, f eb rua r j a , marca in apr i la je maksimalno število dni z relativno vlago v enem od terminov (ob 7., 14., 21. uri) enako ali man j šo od 30 %. F e b r u a r j a in apri la imamo maksimalno število dni z relativno vlago v enem od terminov (ob 7., 14., 21. uri) enako ali manjšo od 50 %. J a n u a r j a in f eb rua r j a je minimalno število dni z relativno vlago ob 14. ur i enako ali večje od 80 %. Po letnih vrednostih (od 1. oktobra od 30. septembra) je srednja t empera tura zraka leta 1959 enaka oni leta 1958, nizka je višina pa- davin v milimetrih ( januar ja , f eb rua r j a , ju l i ja in septembra so bile minimalne višine padavin) , maksimalno je bilo število dni z dežjem (avgusta je maksimalno število dni), precej nizko število dni s snegom, na jn i ž j a višina vode od snega ( januar ja , f ebruar ja , jun i ja in sep- tembra so bile minimalne višine vode od snega), v p r imer jav i s pre jš- nim letom višja vsota srednje višine snežne odeje. Po številu oblačnih dni v tem letu nastopa sekundarni maksimum (marca, m a j a in jun i ja na jveč je število dni). Klimatska slika leta 1959—1960 Leta 1960 je izvršil opazovanje Triglavskega ledenika pisec tega sestavka v okviru Hidrometeorološkega zavoda LRS. Rezultate opa- zovanja hrani arhiv klimatološkega oddelka HMZ v Ljubl jani . Po opazovanj ih pisca, kot ustni izpovedi tov. Ivana Gamsa, smo imeli v tem letu opravi t i z izrednimi kol ičinami snega. S tem letom pr ične odločna tendenca n a r a š č a n j a snežišč Tr iglavskega ledenika. Za poletni del leta je znači lno sledeče: s ekundarn i min imum sred- n j e poletne t empera tu re (4,0° C), maks imalno število dni z absolutno minimalno t empera tu ro z r aka m a n j š o od O 0 C (42 dni). Sep tembra je na jv i š j e število dni s snežnimi padav inami , na jveč je število oblačnih dni, n a j m a n j š e število u r s sončnim obsevanjem, na jv i š j e število dni z meglo, na jv i š j e število dni z relat ivno vlago ob 14. ur i enako ali večjo od 80 %. V zimskem delu leta imamo maks imalno število dni s snegom decembra, j a n u a r j a in marca . Decembra so na jv i š j e množine padav in , na jv i š j a vsota višin novozapadlega snega, to je snežne odeje. S redn ja viš ina snežne odeje je v vseh mesecih od decembra do m a j a bila n a j - v i š ja v vseh osmih letih. Meseca marca in apr i l a je bi la visoka nad ali malo pod 4 m. V mesecih od decembra do m a j a nas topa jo tud i na jv i š j e dnevne višine snežne odeje. V mesecih od j a n u a r j a do apr i la je mini- malno število jasnih dni v vseh osmih letih. Meseci november, j anua r , f eb rua r in marec ima jo tud i na jveč je število oblačnih dni. Meseca j anua r in marec ima ta na jn i ž j e število u r s sončnim ob- sevanjem. Meseci november, december in marec izkazuje jo maksi- malno število dni z meglo. Novembra , j a n u a r j a , f e b r u a r j a in marca je na jv i š j e število dni z relat ivno vlago ob 14. ur i enako ali večjo od 80 %. Po letnih vrednost ih (od 1. oktobra do 30. septembra) je to leto n e k a j n iž ja t e m p e r a t u r a kot p r e j š n j e leto. O d s redn j ih mesečnih tem- p e r a t u r izstopa september z 1,3° C (minimum od vseh septembrov). To leto imamo na jv i š j e število dni z absolutnimi minimi t empera tu re z raka , man j š imi od 0° C (265 dni) ( jul i ja in sep tembra je maks imalno število dni v vsem obdobju : 12 oziroma 18 dni). To leto se odl ikuje tud i z maks imaln im številom dni z absolutnimi maks imaln imi t empera tu - rami z r aka man j š imi od 0° C (175 dni). Visoko je število dni z absolut- nimi dnevnimi a m p l i t u d a m i t empera tu re z r aka man j š imi od 5° C (maksimalno mesečno število dni f eb rua r j a , marca in septembra) . Po v iš inah p a d a v i n nas topa to leto sekundarn i maks imum. Po številu dni z dež jem in snegom je to leto doseglo maks imaln i vrednosti . Decembra je maks imalna viš ina vode od snega v vseh letih. Isto vel ja za vsoto višin novozapadlega snega. Eks t remnost s rednje višine snežne odeje se izredno izraža v letni vsoti. Enako n a j v i š j a dnevna višina snežne odeje. Po številu jasn ih dni nas topa to leto sekundarn i minimum, po številu oblačnih dni p a zavzema to leto z 148 dnevi p rvo mesto. O d let s popoln im opazovanjem, i zkazu je to leto n a j m a n j š e število u r s sonč- nim obsevanjem. N a j v e č j e je število dni z meglo (novembra, decem- bra, m a r c a in septembra) smo imeli maks imalno število dni z meglo v vsem obdobju. Leto 1960 od l iku je n a j m a n j š e število dni z relat ivno vlago v enem od terminov (ob 7., 14., 21. uri) enako ali man j šo od 30 in 50 % in na jveč je število dni z relat ivno vlago ob 14. ur i enako ali večjo od 80 %. Klimatska slika leta 1960—1961 Poletni čas 1961 je na jbo l j topel; s rednja temepera tura zraka po- letnih mesecev je znašala 5,8° C, to leto imamo n a j m a n j š e število dni z absolutnimi minimalnimi tempera turami z raka manjš imi od 0° C (22 dni), nobenega dneva z maksimalno temperaturo z raka manjšo od O41 C, na jveč je število jasnih dni,' na jman j še število oblačnih dni in n a j m a n j š e število dni z meglo. Po številu dni s točko rose nad in pod 0° C nastopa to leto sekundarni maksimum (60 dni), po številu dni s točko rose pod 0° C pa minimum (5 dni). V zimskem času izstopa izredno topel apri l (srednja mesečna tem- pera tu ra —0,8° C). Mesec m a j pa je bil po absolutnih maksimalnih t empera tu rah zraka man j š ih od 0° C, hladen (12 dni) (maksimalno šte- vilo dni v vseh osmih letih). V t e j zimi nastopa v štirih mesecih (okto- bra, j anua r j a , apri la , maja) na jv i š je število dni z absolutno dnevno ampl i tudo tempera ture zraka man j še od 5° C in istočasno na jn iž je šte- vilo dni z absolutno dnevno ampl i tudo tempera ture zraka enako ali večje od 5° C. Po množini padav in v milimetrih, številu dni s snegom, številu dni s snežno odejo visoko 1 cm ali več izkazuje ta meseca oktober in november na jv iš je vrednosti. Feb rua r j a in marca pa imamo najviš jo dnevno višino v 24 urah zapadlega novega snega, to je snežne odeje. Oktobra in decembra imamo najn iž je število jasnih in najviš je število oblačnih dni. Na jn i ž j e število ur s sončnim obsevanjem. V istih dveh mesecih nastopa tudi maksimalno število dni z meglo (oktobra 24, decembra 22 dni). Oktobra , decembra in apri la je maksimalno število dni z relativno vlago ob 14. uri enako ali večjo od 80 %. Po letnih vrednostih je to leto naj tople jše od vseh osmih let (sred- n ja letna tempera tura zraka znaša — 0,6° C). To leto je na jman j še šte- vilo dni z absolutnimi maksimalnimi t empera turami zraka, manjš imi od 0° C (140 dni), na jveč je število dni z absolutnimi dnevnimi ampli- tudami tempera ture zraka, manjš imi od 5° C (196 dni) in s tem tudi n a j m a n j š e število dni z absolutno dnevno ampl i tudo temperature zraka enako ali večjo od 5°. Po številu dni s snežno odejo nastopa to leto sekundarni maksi- mum (263 dni) (tu izstopa predvsem oktober z 29 dnevi). Po srednji višini snežne odeje to leto ni bilo nobenega minimuma. Po številu ur s sončnim obsevanjem v letih s popolnim opazovanjem je to leto sekun- darn i maksimum (marca, avgusta in septembra je bilo to leto doseženo maksimalno število ur s sončnim obsevanjem v 8 oziroma 7 letih). Po poročilih o s tan ju snežišč leta 1961, so se ta v tem letu ohranila v velikem obsegu. Videti je, da je bilo eno leto p rekra tko za raztali tev snega pre jšn jega leta. Klimatska slika leta 1961—1962 Leto 1962 kaže močno povečanje snežišč. To leto je bila srednja poletna tempera tura z raka malo pod povprečkom, po številu dni z absolutno minimalno tempera turo zraka manjšo od 0° C, je bil to leto sekundarn i maks imum (39 dni), po številu dni z absolutnimi maksi- malnimi t empera tu rami z r aka pod 0° C p a celo maks imum (16 dni). Ti dnevi so bili vsi razen enega v jun i ju in sep tembru (v teli dveh mesecih je to leto maksimum). V p r i m e r j a v i z osemletnim povpreč jem je to leto malo jasnih in oblačnih dni. To pole t je je na jveč dni s točko rose pod 0° C (24 dni). V zimskem času nas topa ta decembra in m a r c a minimalni srednji mesečni t empera tu r i z raka v vsem obdobju. Ok tobra , novembra in marca imamo maks imalne mesečne višine vode od snega v vsem ob- dobju . Po srednj i višini snežne odeje je oktobra dosežena eks t remna vrednost . Y mesecih od novembra do apr i la je to leto nas topal sekun- da rn i maks imum srednje višine snežne odeje. Po na jv i š j ih dnevnih viš inah snežne odeje je sekundarn i m a k s i m u m j a n u a r j a , f e b r u a r j a , marca in apr i la . Po letnih vrednost ih (od 1. oktobra do 30. septembra) je to leto, za letom 1956, n a j b o l j h ladno (—2,2° C). Decembra , m a r c a in j un i j a so dosežene v osmih letih na jn i ž j e s rednje mesečne t empera tu re zraka . Po številu dni z absolutno minimalno t empera tu ro z raka man j šo od O 0 C imamo oktobra minimalno število dni, j u n i j a p a liiaksim.alno (16). Po številu dni z absolutnimi maks imaln imi t empera tu rami zraka man j š imi od 0° C, je to leto sekundarn i maks imum. V mesecih marcu, j u n i j u in sep tembru imamo na jv i š j e število dni s tak imi t empera - turami v 8 oziroma 9 letih. To leto je malo dni z absolutnimi dnevnimi a m p l i t u d a m i t empera tu re z raka m a n j š e od 5° C in veliko dni z abso- lutno dnevno ampl i tudo t empera tu re z raka enako ali večjo od 5°. Po višini padav in je to leto n e k a j nad povprečkom, po številu dni z dež- jem je to leto dosežen minimum, po številu dni s snegom p a je to leto sekundarn i maks imum ,po višini vode od snega je to leto sekundarn i maks imum dosežen na račun maks imaln ih višin oktobra, novembra in marca . Po srednj i višini snežne odeje je to leto dosežen sekundarn i maks imum. Vsota na jv i š j ih dnevnih višin snežne odeje izkazuje se- k u n d a r n i maks imum. To leto označuje še min imalno število jasnih dni, nizko število u r s sončnim obsevanjem, s rednje število oblačnih dni in sekundarn i maks imum števila dni z meglo. Z a k l j u č k i P r i p roučevan ju snežišč Triglavskega ledenika v zvezi z vrs tami k l imatsk ih poda tkov ugotavl jamo, da je za n a r a š č a n j e snežišč od- ločilne važnosti skupek k l imatsk ih fak to r j ev , od ka te r ih so n a j - važnejše padav ine in z n j imi povezana debel ina snežne odeje. Drug i f a k t o r j i so sekundarnega pomena. Leta 1958 in 1960 so bile za nazadovanje , oziroma povečanje snežišč odločilne padav ine in debel ina snežne odeje. D a je tempera- tu ra z raka in oblačnost na Kredar ic i sekundarn i fak tor , kaže leto 1961. Nazadovan je ledeniškega ledu Triglavskega ledenika ne moremo pojasni t i z navedenimi k l imatskimi podatk i . PREGLED UPORABLJENEGA GRADIVA A) Za sestavo tega elaborata sem sestavil iz gradiva Klimatološkega od- delka Hidrometerološkega zavoda LRS v Ljubljani naslednje tabele: 1>. Srednje mesečne in letne temperature zraka stopinj C (po opazova- njih ob 7., 14., 21. uri). 2. Srednje mesečne in letne temperature zraka stopinj C ob 7. uri. 3. Srednje mesečne in letne temperature zralsa stopinj C ob 14. uri. 4. Srednje mesečne itn letne temperature zraka stopinj C ob 21. uri. 5. Absolutne maksimalne temperature zraka stopinj C. 6. Absolutne minimalne temperature zraka stopinj C. 7. Število dni z absolutnimi minimalnimi temperaturami zraka, manj- šimi od 0° C. 8. Število dni z absolutnimi maksimalnimi temperaturami zraka, manj- šimi od 0° C. 9. Število dni z absolutno dnevno amplitudo temperature zraka, manjšo do 9> C. 10. Število dni z absolutno dnevno amplitudo temperature zraka, enako ali večjo od 5" C. 11. Mesečne in letne višine padavin v milimetrih. 12. Število dni z dežjem, visokim 0,1 ali več mm. 13. Število dni s snegom, visokim 0,1 ali več mm. 14. Mesečne in letne višine vode od snega v mm. 15. Število dni s snežno odejo, visoko 1 cm ali več. 16. Vsote višin novozapadlega snega v cm. 17. Srednje višine snežne odeje v cm. 18. Najvišje dnevne višine snežne odeje v cm. 19. Najvišje dnevne višine v 24 urah padlega novega snega — nove snežne odeje. 20. Število jasnih dni (srednja dnevna oblačnost, po opazovanjih ob 7., 14., 21. ur i manjša od 2,0). 21. Število oblačnih dni (srednja dnevna oblačnost, po opazovanjih ob 7., 14., 21. uri, večja od 8,0). 22. Pogostost posameznih stopenj oblačnosti 0—2 za vse termine (7., 14., 21. uri). 23. Pogostost posameznih stonenj oblačnosti 0—2 za 7 uro. 24. Pogostost posameznih stopenj oblačnosti 0—2 za 14 u m 25. Pogostost posameznih stopenj oblačnosti 0—2 za 21 uro. 26. Pogostost posameznih stopenj oblačnosti 3—7 za vse termine (7., 14., 21. uri). 2?. Pogostost posameznih stopenj oblačnosti 3'—7 za 7 uro. 28. Pogostost posameznih stopenj oblačnosti 3—7 za 14 uro. 29. Pogostost posameznih stopenj oblačnosti 3—7 za 21 uro. 30. Pogostost posameznih stopenj oblačnosti 8—10 za vse termine (7., 14., 21. uri). 31. Pogostost posameznih stopenj oblačnosti 8—10 za 7 uro. 32. Pogostost posameznih stopenj oblačnosti 8—10 za 14 uro. 33. Pogostost posameznih stopenj oblačnosti 8—10 za 21 uro. 34. Število ur s sončnim obsevanjem v (celih) urah. 35. Število dni z meglo' (kadarkoli preko dneva). 36. Število dni z meglo ob 7. uri. 37. Število dni z meglo ob 14. uri. 38. Število dni z relativno vlago v enem od terminov (ob 7., 14., 21. uri) enako ali manjšo od 30 %,. 39. Število dni z relativno vlago v enem od terminov (ob 7., 14., 21. uri) enako ali manjšo od 50 %,. 40. Število dni z relativno vlago ob 14. uri enako ali večjo od 80 %. 41. Število dni s točko rose nad 0° C od 1. maja do 30. septembra. 42i Število dni s točko rose nad in pod 0° C v istem dnevu od 1. maja do 30. septembra. 43i Število dni z točko rose pod 0° C od i. m a j a do 30. septembra. 44. Vsote urnih vrednosti sončnega obsevanja za mesece. Tabele pod zaporednilmi številkami 1, 7, 8, 11—14, 17, 18, 20, 21, 34, 35, 41—43, so objavljene v celoti, za druge pa smo priložili samo povprečke. Pri določevanju točke rose sem izkoriščal dnevnike meteoroloških opa- zovanj, upošteval sem vse zabeležene vrednosti (ne samo klimatološke ter- mine). Izhodišče za določevanje točke rose je bil pritisk vodne pare (4,5 mm ali m a n j je točka rose minus, 4,6 mm ali več je točka rose plus). Za sestavo tabel 31—43 sem sestavil dnevne, mesečne pomožne tabele. Pod »Letna vrednost X. do IX.« je razumeti čas od 1. oktobra prejšnjega leta do 30. septembra naslednjega leta. B) M. Š i f r e r , Nova geomorfološka dognanja na Triglavu. Triglavski ledenik v letih 1954—1962. G. Z. VIII, 1963. THE CLIMATIC CONDITIONS ON THE KREDARICA PLATEAU DURING THE PERIOD FROM AUGUST l*', 1954 TILL OCTOBER 31 th 1962 S u m m a r y In oair comparison of snow layers on the Triglav Glacier with the series of cMmatic data we find that the increase of smow layers depends to a decisive degree on a group of climatic factors among which we find the perecipitations and in oonnection with these the thickness of snow cover to be the most important. Other factors are of secondary importance only. In 1958 and 1960 the decrease or increase of snow layers were decisively influenced by precipitations and by the thickness of snow cover. The tem- peratures ainid the eloudedness are at Kredarica of secondary importance only, a fact proved best by eonditions in 1961. Tlie quant i ty of dew depends on the temperature of the air and on the pressure of the water vapour, and so the dew is in this connection also of secondary importance only. The retrogression of the glacier ice of the Triglav Glacier can not be explained with the climatic data quoted in this article. 43. Steuj/o dni S toč/ho ros? poot O'C od /. * do SO./x. / // « /r r rt rt/ m /X X X/ X// le/na Ueao/rzost v - /K {uvScKir? Vrednost /9S4- - - - e S — - /99S 49 6 2 G 33 /4 /9SG /t 4- 3 19 7 /9S? /6 2 / • 9 ie /2 /958 41 e 7 24 1,3 /959 /S G / 12 34 /9 /960 /4 2 Z - 9 Z? /96/ 49 / / / 2 24 S 1961 <7 1o /o 41 24 Sred. /s-4 46 •fo ?o 28? U.Srednje v-sote urnih vreotnostt sončne?*. oZseuan/ct za. aloZo /• <* /954 do So. /954 /. ,J9SS - st. H*. /. %>. /9SS -Jo /x. /34*2 f m podatkoo za po po M ne ocpn/a /959 in dopoldne aogusta /962 J mesvfr^ 3-4 4-S S-G 6-7 7-9 8-9 9-1o 1o-i/ //-It Vsoiat /2-/3 /3-/4 /i-/S /S-/6 /6-/? ov 89 • So'G /92/ m oo 0 2 Ho /?S /8\T /84 <74 /6s /s-8 //S-/ /4V /se F M V2. m /X X X/ X// letna vrednost T - XII letna vrednost K - M. Or&c/aott &x pofet/7/ HU /X X XI Xf letna , letna . vreataos* Orecfnoei zaiJZo/a&e »7 -/jr iLcio / - X - /X /954 - - - - - - - 4 4 24 - /49 /?/ /49 /S4 iS? f/s 14o 173 /58 /955 /9 28 2t 22 e / 4 /0 /8 2S /S7 S /95€ 3o 29 24 iS 7 s /2 2 7 18 /75 3 /95? 2G 2o ie /9 9 2 S /4 27 /38 2 /958 29 2/ 29 ts < 3 7 <7 28 /60 S /959 29 2/ 2/ 2o G 3 1 4 6 2S 23 /64 8 /96o 27 26 29 2/ 9 / 3 // /4 28 /69 4 /96/ 17 17 /8 13 /2 4 /e 24 /3/ • /962 24 28 3/ 2o /0 S / 6 16 Sred. 26-4 238 24 0 2o6 75 24 0'2 Of *6 74 /s-s 2S-2 /58? / / . ffteseene in /eln2 '799 173-8 2o47 2036 9o/ o-S 02 i 5-5 1o42 2/12. 13742 (213/'K") 196O 2S6o 575-3 4132 3963 2829 52/ — 0-2 4 0 /o.5~ 343 123-o /.9784 1269'3 •1961 210's 2536 2620 2034 /62'7 4-7 02 2/o 107-4- 157-2 /387/ /667o /962 275-7 264-0 2942 267-2 '93 •/ 68/ 05 6-C 129Č Sred. /91-9 2198 2247 229o /956 63'S 04- 03 j 1-4 /o-7 759 /23» 13230 18. flatjois/a dnevne* vis/nat snežne ode/e v c/a ^^Jtotec /V m /X X/ X// le/not , -umofnosr ! - XU letna. , vrednost X - IX Vrec/aost / H /// v K 195^. /5 25 So 94- /3o - tefs 152 209 23S 176 2oo 200 • * t /5 - - /45 - /466 (/557) /956 290 /9o 17o 3oS 323 /29 S | 127 1SO 96 1785 1449 /957 /3o /54 13o 2£~c 185 /69 19 12 29 So S4 84 1264- 1958 203 263 260 279 214. /3 2 r7 120 210 /66/ d O'C ool /.k do 30. /x "'-JVesec / II a/ /P v y/ ur VH IX X X/ Xff letna vrealooti letna vnrotaosi /954- - - - 14 7 - — /955 - 16 t? 12 11 66 66 /95€ * /0 25 24. /0 7* 69 1957 /8 /6 13 t 53 53 /956 S r7 /3 C w 41 /959 - 19 24 '7 9 69 69 /960 3 13 11 21 9 57 56 '96/ / 19 <7 /3 8 58 67 <9G2 / /2 11 24 8 56 55 Sred- 1/ 14o 18 S 168 8-2 S8-6 42. Število alnl s Žoc6o rose nad in pod 0'C 0 istem dnevu od /. K do 30. ix. leto\ / U m IV v n Vt m /X X XI XJ/ vfJdnost f -IX "vršSaoft "V^r /954- - - - <5 /8 - /955 12 8 4 <7 /3 54 42 /956 <5 /6 6 7 '7 61 46 1957 IS /0 /6 16 /s 72 57 1958 tO 19 /4 18 7 88 68 /959 /6 S 7 13 9 So 34- 1960 /6 /5 18 /0 12 69 55 /96/ 41 /0 /3 17 20 7' 60 /962 /3 8 /6 7 /2 56 43 Sred. 14S //•4. 1/-S /3-6 'V8 65-8 Rezultati obdelave nekaterih vrst meteoroloških elementov Kredarice za dobo od 1. avgusta 1954 do 30. septembra 1962 (ugotovljeno v zvezi z obdelavo triglavskega ledenika) 1. Srednja mesečna in letna temperatura zraka »C (po opazovanjih ob 7, 14, 21 uri), upoštevan je še mesec oktober 1962 1 1 1 1 1 1 l v V V I VII VIII IX X XI XII Letna v r e d n o s t —7,8 —8,4 —7,1 —4,4 —0,2 3,3 5,6 5,8 4,0 0,2 -4,0 —6,2 -1,6 2. Srednja mesečna in letna temperatura zraka ° C ob 7 uri 1 " 1 1 1 I V V V I VII VIII IX X XI XII Letna vrednos t - 8 , 3 - 8 , 9 - 7 , 6 - 5 , 0 - 0 , 8 2,7 5,0 5,2 3,5 - 0 , 3 - 4 , 4 - 6 , 5 3. Srednja mesečna in letna temperatura zraka ° C ob 14 uri 1 1 1 1 1 1 I V V VI VII VIII IX X XI XII Letna vrednos t - 7 , 0 - 7 , 4 -5^8 - 3 , 1 1,1 4,5 7,0 7,1 5,4 1,2 - 3 , 3 - 5 , 4 4. Srednja mesečna in letna temperatura zraka ° C ob 21 uri 1 1 1 ' 1 1 1 I V V VI VII VIII IX X XI XII Letna v r e d n o s t —8,0 —8,7 —7,5 —4,8 —0,5 3,0 5,2 5,5 3,6 —0,2 —4,3 -6,4 5. Srednje absolutne maksimalne temperature zraka ° C 1 1 1 1 1 1 I V V VI VH Viri IX X XI XII Letna vrednos t 4 ' ° 3 ' 2 5 ' 4 5 '8 9,8 12,9 15,5 15,3 13,2 10,2 6,4 4,3 6. Srednje absolutne minimalne temperature zraka ° C 1 " 1 1 1 I Y V VI VII VIII IX X XI XII L e t n a vrednos t - 1 9 , 6 - 2 0 , 0 - 1 8 , 8 - 1 4 , 2 - 1 0 , 4 - 5 , 3 - 2 , 6 - 2 , 2 - 5 , 8 - 1 0 , 1 - 1 4 , 8 - 1 7 , 5 5 a. Absolutne maksimalne temperature zraka ° C 1 1 1 1 1 1 I V V VI VII VIII IX X XI XII L e t n a vrednos t 5 , 4 7 '3 ' 7 ' 5 !2.2 13,0 15i2 18,8 18,5 15,5 11,4 9,3 7,4 18,8 6 a. Absolutne minimalne temperature zraka ° C 1 1 1 1 1 1 I V V VI VII VIII IX X XI XII Letna vrednos t - 2 3 , 5 - 2 7 , 7 - 2 4 , 0 - 1 9 , 2 - 1 5 , 8 —9,6 - 4 , 6 - 4 , 5 —10,0 - 1 2 , 8 - 2 1 , 0 - 2 4 , 1 - 2 7 , 7 7. Srednje število dni z absolutnimi minimalnimi temperaturami zraka, manjšimi od 0° C 1 1 1 1 1 1 I V V VI VII VIII IX X XI XII L e t n a v r e d n o s t 31,0 27,9 30,5 28,5 23,2 10,2 5,4 5,2 10,0 19,6 28,5 30,4 250,4 8. Srednje število dni z absolutnimi maksimalnimi temperaturami zraka, manjšimi od O0 C 1 1 1 1 1 1 I V V VI VII VIII IX X XI XII Letna v r e d n o s t 26.4 23,8 24,0 20,6 7,5 2,4 0,2 0,1 2,6 7,4 18,5 25,2 158,7 9. Srednje število dni z absolutno dnevno amplitudo temperature zraka, manjšo od 5» C 1 1 1 1 1 1 I v V VI VII VIII IX X XI XII Letna v r e d n o s t 15,2 12,5 13,5 15,9 13,9 14,0 12,0 14,6 14,1 15,6 17,0 16,4 174,7 10. Srednje število dni z absolutno dnevno amplitudo temperature zraka enako ali večjo od 5« C 1 1 1 1 1 1 n V VI VII VIII IX X XI XII Letna v r e d n o s t 15,8 15',8 17,5 14,1 17,1 16,0 19,0 16,4 15,9 15,4 13,0 14,6 190,6 11. Srednje mesečne in letne višine padavin v mm (manjka april 1958) 1 1 1 1 1 1 I V V VI VII VIII IX X XI XII Letna vrednos t 113,0 98,1 100,0 158,7 150,5 275,0 240,2 196,4 199,8 229,1 163,2 156,0 2080,0 12. Srednje število dni z dežjem, visokim 0,1 ali več mm (manjka april 1958) 1 " 1 1 1 I V V VI VII VIII IX X XI XII Letna vrednos t 04 4,8 14,8 13,5 14,3 7,9 5,5 1,0 . 61,9 13. Srednje število dni s snegom, visokim 0,1 ali več mm (manjka april 195«) 1 1 1 1 1 1 I V V VI VII VIII IX X XI XII Letna vrednos t 12,2 10,6 12,4 15,9 13,5 9,0 4,5 4,3 4,1 9,6 13,2 14,0 123,3 14. Srednje mesečne in letne višine vode od snega v mm (manjka april 1958) 1 1 1 1 1 1 1 V V VI VII VIII IX X XI XII Letna vrednos t 113^0 97,5 100,0 157,8 110,0 95,5 47,8 39,9 57,0 133,8 146,8 134,3 1233,4 15. Srednje število dni s snežno odejo, visoko 1 cm ali več (manjka oktober 1955) 1 1 1 1 1 1 I V V VI VII VIII IX X XI XII L e t n a v r e d n o s t 31,0 28,2 31,0 30,0 29,4 23,0 2,0 2,0 4,2 12,7 28,9 31,0 253,4 16. Srednja vsota višin novozapadlega snega v cm (manjka oktober do december 1955, juli j 1960) 1 1 1 1 1 1 I V V VI VII VIII IX X XI XII Letna v r e d n o s t 111,5 76,8 72,1 107,0 61,8 31,5 5,1 6,2 16,7 ' 67,6 98,1 95,4 749,8 17. Srednja višina snežne odeje v cm (manjka september do december 1955 in julij 1960) 1 1 1 1 1 1 I V V VI VII VIII IX X XI XII Letna vrednos t 191,9 217,8 224,7 229,0 183,6 63,5 0,4 0,3 1,4 10,7 75,9 123,8 1323,0 18. Srednja najvišja dnevna višina snežne odeje v cm (manjka oktober, november 1955) 1 1 1 1 1 1 I V V VI VII VIII IX X XI XII Letna v r e d n o s t 242,0 247,2 261,2 277,0 255,8 135,1 6,5 4,3 10,9 54,6 109,4 163,0 1767,0 1 9 ' vembir 195^ ^ 1 ^ 9 6 0 ^ V ^ p a d l e g a n o v e & a s n e S a — n 0 l V e snežne odeje (manjka september do no 1 1 1 1 1 1 I V V VI VII VIII IX X XI XII Letna v r e d n o s t 36.5 26,4 30,2 25,9 23,8 16,0 3,4 4,1 8,5 38,9 34,4 26,5 274,6 16. Srednje število jasnih dni (srednja dnevna oblačnost, po opazovanjih ob 7., 14., 21. uri, manjša od 2,0) 1 1 1 1 1 1 I V V VI VII VIII IX X XI XII Letna v r e d n o s t 5 , 6 4>9 2,9 1,2 0,4 2,1 2,9 6.4 8,8 4,8 5,6 50,0 21. Srednje število oblačnih dni (srednja dnevna oblačnost, po opazovanjih ob 7., 14., 21. uri, večja od 8,0) 1 1 1 HI IV V VI VII VIII IX X XI XII L e t n a v r e d n o s t 8.1 7,1 12,2 14,1 12,5 13,8 12,1 9,8 8,4 9,5 11,2 9,5 128,3 I II 9,8 8,2 III III 7,8 IV IV 7,6 V 7,1 VI VI I 9,2 II 7,4 III IV V VI 6,1 2,6 1,9 1,1 I II m 12,9 12,8 11,0 III IV 8,8 IV V 6,8 vi 3,2 VI I II III IV V VI 7,8 6,8 6,0 5,4 8,4 5,8 I 9,8 II 7,8 III IV 7,0 6,4 V 6,8 I II 7,1 4,2 I 12,0 I II 11,0 11,2 III 5,1 III III III III 1 4 , 9 IV V 5,0 6,9 IV IV IV IV VI 5,9 VI 7,0 VI VI VI VI avgust 1962) I II III III IV IV 36. Srednje število dni z meglo ob 7. uri I II III IV v 8,8 8,4 8,8 11,1 9,5 37. Srednje število dni z meglo ob 14. uri I II III IV v 8,2 7,6 10,5 11,6 8,9 VI VI VI 8,6 VI 8,4 0—2 za vse termine (7, 14, 21. uri) VII VIII IX X XI XII Letna vrednos t 17,6 23,6 32,3 35,4 25,0 29,4 294,7 0—2 za 7 uro VII VIII IX X XI XII Letna v r e d n o s t 10,1 9,8 12,4 10,8 7,9 8,9 107,2 0—2 za 14 uro VII VIII IX X XI XII Letna v r e d n o s t 1,1 2,9 6,9 10,4 6.6 8,2 64,4 0—2 za 21 uro VII VIII IX X XI XII L e t n a vrednos t 6,4 10,9 13,0 14,2 10,5 12,2 122,7 3—7 za vse termine (7., 14., 21. uri) (manjka april 1959) VII VIII IX X XI XII Letna v r e d n o s t 21,9 22,1 19,4 17,9 18,8 19,0 238,1 3—7 za 7 uro VII VIII IX X XI XII Letna vrednos t 5,2 7,1 5,7 7,8 7,4 6,4 79,8 3—7 za 14 uro (manjka april 1959) VII VIII IX X XI XII Letna vrednos t 8,4 9,0 8,6 5,1 6,8 8,0 89,6 3—7 za 21 uro VII VIII IX X XI xir, Letna v r e d n o s t 8,2 " 6,0 5,2 5,0 4,6 4,6 68,9 8—lOza vse termine (7., 14., 21. uri) (manjka april 1959) VII VIII IX X XI XII Letna v r e d n o s t 53,5 47,2 38,2 39,8 45,0 44,6 561,7 8—lOza 7 uro VII VIII IX X XI XII Letna v r e d n o s t 15,6 14,1 11,9 12.5 14,2 « 15,8 178,0 8—lOza 14 uro (manjka april 1959) VII VIII IX X XI XII Letna v r e d n o s t 21,5 19,0 14,6 15,5 16,2 14,8 210,6 8—lOza 21 uro VTTT T Y X XI XII Letna vrednos t VII 16,4 111 14,1 1A 11,8 11,8 14,5 14,1 173,2 (manjkajo avgust, december 1954, september do november 1955 h VII VIII IX X XI XII Letna v r e d n o s t 191,8 186,4 170,1 148,9 88,7 93,4 1739,9 va) VII VIII IX X XI XII Letna v r e d n o s t 17,6 17,0 15,0 14,6 16,4 16,6 200,2 VII VIII IX X XI XII Letna vrednos t 5,4 7,0 6,7 7,8 10,5 9,0 101,6 VII VIII IX X XI XII L e t n a vrednos t 7,1 7,3 7,7 9,9 10,4 10,4 108,0 38. Srednje število dni z relativno vlago, v enem od terminov (ob 7., 14., 21. uri), enako ali manjšo od 30 % (manjka november 1956) I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII Letna v r e d n o s t 5,1 3,8 2,2 0,4 0,8 . 0,5 0,4 0,3 2,8 0,3 3,8 20,4 39. Srednje število dni z relativno vlago, v enem od terminov (ob 7., 14.. 21. uri) enako ali manjšo od 50 % (manjka november 1956) I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII Letna v r e d n o s t 11,0 8,9 6,8 3,6 3,5 1,1 2,5 3,3 9,1 8,2 7,6 8,6 74,2 40. Srednje število dni z relativno vlago, ob 14. uri, enako ali večjo od 80 % (manjka november 1956) I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII Letna v r e d n o s t 14,5 13,2 17,8 19,1 20,6 21,9 19,8 20,6 16,3 16,9 18,0 17,5 216,2 41. Srednje število dni s točko rose nad 0° C (samo za mesece od maja do septembra) I I I I I I IV V VI VII VIII IX X XI XII Letna v r e d n o s t 1,1 14,0 18,5 16,8 8,2 42. Srednje število dni s točko rose nad in pod 0° C (v istem dnevu) (samo za mesece od maja do septembra) I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII Letna vrednos t 14,5 11,4 11,5 13,6 14,8 43. Srednje število dni s točko rose pod 0°C (samo za mesece od maja do septembra) I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII Letna v r e d n o s t 15,4 4,6 1,0 0,7 7,0 Legenda k tabelam: . pojava ni bilo — ni opazovalno (prazno) pomeni neobdelan material () vrednosti v oklepaju so nepopolne