Knjiga Slovenska V XIX. veku. Karcl Melcer r. 27. jan. 1814 v Ljubljani, kjer je učil se modroslovja in bogoslovja, pravoznanstva v Gradcu, v c. k. knjižnici služboval od 1. 1843 v Celovcu, od 1. 1850 v Ljubljani, 1. 1853 postal profesor gimnazijski, vmirovljen I. 1875, u. 8. marc. 1878. Za slovenščino se je vnemal po M. Copu, dr. J. Zupanu in po Kr. Čbelici. Goreče je prebiral dr. Prešerna in v „111 y r. B1." 1. 1833 poneračil iz Čb. III. sonet BSmerta, kjer se na pr. zadnji odstavek: nMor'biti, de kdoi zdaj vesel prepeva, — V meitvaškim pertu nam pved koncam dneva — Molče trobental bo »memento mori!" — glasi v prestavi njegovi: ,,Vielleicht dass der, der froh noch fuhrt den Reigen, Im Sarge eh' sich Tag und Sonne neigen, Auch unsern Tod stillschweigend uns verkundet." Tako mu je tudi 1. 1847 v nIllyr. Bl." št. 18 zložil spomenico: nAn Prešern beiui Erscheinen seiner Gedichte". Kakor Carniolia, tako ima tudi Carinthia več njegovih spisov vezanih in nevezanih. — L. 1851 jeimel vredništvo političnega lista nLjubljanski Časnik", v kterem je več sostavkov spisal Dragotin Melcer sam na pr.: Avstrija in nemške zadeve. Skerbite za ljudske šole. Kaj je avstrijanska doraoIjubnost. Katolška vera terdna podpora vsake deržave. Nemšina in slovenšina itd.; konec leta pa ga je pokopal ter povedal smrti njegove vzrok takole: ,,Slovo od bravcev. Z umerlim starim letom se je tudi kamen zavalil na grob ,,Ljubljanskega časnika". Pešale in pešale so njegove, kakor moči sivega starčeka da je moral svojo osodo zgodej doseči. To pa ni moglo drugači biti, ker mu je manjkalo studenca, iz kterega bi bil zajemal vir življenja, ker je pogreševal zraka, v kterem bi bil zamogel svoje slabe ude okrepčavati. Da se ni dvignul visoko, da bi ga bili čislali in hvalili, mu ni zameriti, ker je imel eno perutu zvezano drugo zlomljeno. Saui si je trudil stermo na stermem potu, nobeden mu ni prišel v pomoč, nobeden opešanemu pod pasho segel, toraj ni čudo, da je reva začel slabeti in pešati, da je poslednjič omagal. Svojim prijatlom, ki so ga v svojo hišo sprejemali in mu niso sovražni bili, se poslednjič še serčno zahvali in prosi, da bi spomin na njega v svojih persih ohranuli. Naj počiva na strani svojih rajnih bratov, slovenskih časopisov. Z Bogom (Št. 104. 1851)!" — Novo delovanje se mu je napočilo v srednjih šolah latinskih, kjer je neinški pisal na pr. v izv_stju gimnazijskem, v spomenici Cesarjevi in dr. Vidmarjevi, v spomeniku Vodnikoveni 1. 1859 (V. Vodnik u. Dr. Fr. Prešern str. 181), v .Laibach. Ztg." itd. Slovčnski se je oglasil v gimnazijskem poročilu 1. 1865 str. 23-26: Matiju Copu v spomin; 1. 1866 str. 11 — 18: Kako naj bi se učila zgodovina v naših srednjih š o lah; 1. 1867 str. 7—16: Volitev Rudolfa I, in slavna bitva na moravskem polji 1. 1278. — V rokopisu je izročil: Die altesten bekannten Umschiffungen Afrikas; Nekaj o Herodotu, kar je natisnjeno v Slovencu 1. 1877 št. 84—86; Odiseje IX. in X. pesem. — Kakor o časniku, tako je tudi o drugih svojih slovenskih spisovanjih moral slišati in čitati marsiktero pikro, bodi si glede obsežka bodi si glede oblike itd. — 0 vprašanji, nkakšna naj bo zgodovinska podlaga ali pravilo, po katerem moramo zgodovinske reči meriti in soditi, in kako je njeno načelo?" — pravi (str. 13. 14) na pr.: BNaši učenci naj se navadijo že v uiladih letih soditi za prihodno življenje, to je dobro, tega se morani terdno in urno poprijeti, to je hudobno, tega se morain skerbno ogibati . . . Naša pamet je solncu enaka, ona nam kaj lepo in svitlo kaže, pa le to, kar je na zemlji. Ko pa noč na zemljo pade in solnca viditi ni, še le vidimo miljone in miljone zvezd in nezmerni božji svet . . . Nas bi pa inoralo zares sram biti, če je paganski Herodot v Bogu najdel princip zgodovine človeškega rodu, mi Kristjani pa bi lovili piškava mnenja modrijanov, katere vetrovi in valovi časa prinašajo in odnašajo. Naj bo tedaj vera podlaga in previdnost božja načelo vsega zgodovinskega uka in uCenja in gotovo bo dozorel žlahtni sad rodovitne vednosti našim mladenčem za žive dni, ne pa kakor žalibog dostikrat vidimo gnjusni napuh ošabnih vedežev". — Sicer glej, kar sem o ranjkem pisal v Slovencu 1. 1878 (VI. št. 29. 31). Jernej Dolžan r. 16. avg. 1815 v Križih pri Tržiču, v latinskih šolah bil tudi v Novomestu, svečenik 1841, služil na pr. v Kostanjevici, Čemšeniku, Leskovcu, Šent-Vidu pri Zatičini, župnik na Radovici u. 3. apr. 1880. Marljiv v slovenščini že v bogoslovju — je pisal časih p. v Slovenijo 1. 1849 št. 49 -53: Pridobitev ilirskega predstva Sept. Severa; v Danico 1. 1850 str. 30—32: Sanje in resnica; str. 150. 151: Narodovnost (Po keršansko prevdarjena) itd. Podpisoval se je z znamko — 1 ž —; a celo brez nje je prišla knjižica njegova na svetlo: Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen. Povest iz časov turških bojev konec XVI. stoletja. Spisalduhoven ljubljanske škofije. Izdala družba sv. Mohora. Slovenskih večernic XVII. zvezek. V Celovcu 1868. 8. 119. Nat. J. Blaznik. Povest, znamenita po živi slovenski besedi, je vzeta iz zgodovine, domačih pripovedek in narodnega življenja. Na razgled o pisavi njegovi bodi nekoliko iz Danice 1. 1850: ,,Narodovnost je kaj pogosta beseda naših časov. Od nje se govori na deržavnih zborih in v priprostih gostivnicah, zanjo se poganjajo učeni v bukvah in časnikih, in so se bojevali narodi v kervavih bitvah; nekteri jo hvalijo in povzdvigujejo kot pridobitev sedajnosti; drugi jo černijo in ji pripisujejo vse nesreče, ktere so nas pretečeni dve leti zadele, de tako od mnogiga vpitja in šundra več ne vemo, per čim de smo. Ni nam tedej zameriti, če se tudi mi oglasimo ia vprašanje stavimo; Kaj je narodovnost, narodnost (nationalitas) . . . Vanjo spadajo: Vera, rod, jezik, zgodovina, šege in navade (nošnja, igre itd.), in iz tih vsih izvirajoče in od drugih narodov razločoo posebno roišljenje in ravnanje (omika) naroda . . . Poglavitni del narodovnosti je in ostane vera; drugi posamezni deli so le sredstva, ktere še le po veri in z vero svojo pravo ceno dobe. . . . Od druge strani je pa dognana resnica, de vera škodo terpi, če se jezik zatira, stare, pomenljive šege brez vikši potrebe odpravljajo, lepa stara noša opuša, narodova omika zaderžuje itd., ker se po takim ravnanji vera svojih pomočkov znebljuje in veliko težje korenine v narod poganja . . . Res je, de bi omika hitreje napredovala, ako bi le en sam jezik bil; pa tudi tega ne moremo tajiti, de bi se v tej in še hujši meri tudi pregrehe po svetu širile, duh časa bi bil nar hujši trinog človeštva (posebno zdaj, ko so po železnicah in daljnopisih vsi zaderžki prostora in časa zginili), kteri bi ga v vednirn nepokoji in trepetu deržal in ga iz zmote v zinoto, iz prekucije v prekucijo vodil in, ako bi se celi človeški rod kakor v predpotopnih časih, ko je še en sam jezik nied Ijudmi bil, v greh pogreznil, kdo bi ga razun Boga še mogel rešiti? itd. (str. 151)". /iiitoit Piutar r. 10. jan. 1817 v Železuikih, mašnik 1841, kaplan pri sv. Lorencu na Temenici, v Srednji Vasi Bohinjski, Kranjski Gori, Moravčah, na Brdu, fajmošter od 1. 1855 na Turjaku, od 1. 1861 v Zalilogu, u. 20. jun. 1881. Vedno zvest Slovenec in marljiv pisatelj je zgodej pričel delovati na slovstvenem polju slovenskem p.: 1) Dve povesti iz pisem Krištofa Šmida. A. Golobčik. B. Kanarčik. Poslovenil A. P., bogoslovec v Ljubljani 1840. 8. 64. Nat. Blaznik. — II. natis 1853. 8. 64. 2) Kratek poduk sviloprejke aližidne gosenice in murve prav in z velikim pridam rediti. Iz nemškiga prestavil A. P. desetošolec. Na svetlobo dala kmetijska družba v Ljubljani 1841. 8. 44. 3) Sveti Anton, pušavnik in opat v Egiptu, očak menihov in pušavnikov na Jutrovetn. Prigodba s kratkimi premisliki. Poslovenil A. P. fajmošter v Zalim logu. V Ljubljani 1862. 8. 118. 4)Slomšekovo vodilo ali sedem šol keršanskega nauka za otroke pa tudi za odrašene. Iz Drobtinc 1. 1848 pomnoženo na svitlo dal in založil Anton Pintar, fajmošter v Zalem Logu. V Ljubljani 1876. 8. 94. Nat. Milic, prodaja Gerber. 5) Obletnica posvečenja nove cerkve Marijne v Suši v Zaliloški duhovniji 13. vin. 1878. Spisal A. P. Zaliloški. V Ljubljani 1878. 8. 12. Blaznik. Razun tega je jako pridno pisaril a) v Novice na pr. 1. 1847: Veselo pismice vsim prijatlam fiol; I. 1848: Šolski dopis iz Bohinja itd. — b) Drobtince 1. 1854: Nagovor o slovesnem darovanju za popravo in olepšanje cerkve. — c) Sloveuski Pri- jatel kaže več pridig z znamko A. P. od 1. 1857 itd. — d) Sveto Pismo . . Allioli . . Wolf 1. 1856—1857: Bukve Tobijeve; 1. I. II. do Timoteja, I. do Tita, do Hebrejev. Vid. Predgovor XIV: Anton Pintar, fajraošter v Trijaku. — e) Učit. Tovarš 1. 1864: Iz Slomšekovega navoda za šolo 1. 1853 itd. — Skoro nepronehoma pa je dopisoval v f) Zgod. Danico, čvrstih sostavkov, ki bi sami bili lične in koristne knjižice na pr.: Zg. Danica 1. 1849: Previdnost božja naša poraoč in tolažba str. 171 — 251; Božja vladba v zgodovini celiga sveta str. 251—373 in 1. 1850: str. 22—199; Vsakdanji oponiin, čistost po stanu prav ceniti, Ijubiti in ohraniti str. 327. Na vsak dan mesca. Poleg nemškiga. Na pr.: 1. Vpričnost Božja. Povsod vsevidno je oko, — Naj mesto še tak skrito bo. 2. Ljubezen Božja. Ljubezen zemeljska slepi, — Le Božja prav razveseli. 3. Prejeraa s v. zakramentov. Pokora in nebeška jed — Odverne duši greha sled. 9. Ogiba slabe tovaršije. Hudobne družbe vari se, — Ob srečo vso perpravi te. 15. Molitev. Molitev, ki v nebo puhti, — Nečisti oginj pogasi. 16. Cenilo čistosti. Lepo se demant lesketa — Še lepši kinč nedolžnost da. 30. Sreča čistosti. Po sreči pravi hrepeniš — Le v čistosti jo dobiš. 31. Sklep za ohranitev čistosti. Gospod! daj svojo mi pomoč; — Nečista sladnost, lahko noč! — Šolarska obhiija na sv. Alojzja dan. Šolska poskušnja na Bistrici v Bohinji. — L. 1850: Opomin zastran šolske molitve. Potreben pomoček zoper eno poglavitno opovero v nekterih Ijudskih šolah. Potrebno priporočilo — Zg. Danice — vsim Slovencam. — L. 1851: Otrok nikar na ženitnine. Zmed pisem sv. Bernarda. Nedeljskiin učencam in učenkam. Pesmi (I—V) p.: Bohinjski mladeneč.Bohinjska deklica. Kje iskal bi bolj'ga kraja,Sim Bohinjska deklica, Kot v Bohinju najdem ga?Minca mi je ime; Čista sapa me obdaja,Sim nevesta Jezusa, Zemlja pa mi kruha da.Njemu dam sercd. Res, de zmiram je terpeti,Njemu le živet' želim, Zimski kakor letni čaa;De se večno osrečim; Pridno, modro tu životiKar prijetno njemu je, K sreči naši vodi nas itd.Zveseljuje me itd. L. 1852: Ena beseda do učenikov pred sto leti razglašena. Družba sv. detinstva Jezusoviga. — L. 1853: Družba treznosti v Krajnski Gori. Poslednja sodba I—VIII.— L. 1855: Premišljevanje pobožne duše o koncu leta. — L. 1856: Sveti Anton pušavnik (Pesem). — L. 1859: Življenje vjetiga pušavnika Malka, ki ga je popisal sv. Jeronira. L. 1860: Veseli dan v Laščah. — L. 1870: Janez Brence, nekdanji Unški fajmošter. — L. 1872: Šolarska (Pesein) za nedeljske učence in učenke. Keršanska deklica (Pesem). Iskrice, pomožne k lepi odgoji in poboljšanju mladenčev in mož na priobčeno prošnjo Zg. Dan. v I. 39. pret. 1. Slovo r. J. Brenceta. Govorček. — L. 1873: Marija v Suši v fari Zaliloški na Gorenskem. — L. 1874: Iz Zalega Loga. K spisu zoper pijančevanje (o družbi treznosti). — L. 1875: 0 potrebnera vodilu za podučevanje otrok v keršanskem nauku. Certice iz življenja J. Valjavca. —- L. 1876: Rokodelska (Pesem). Pobožna mati in gospodinja. 0 bratovšini naše ljube Gospe presv. Serca. Pesem o blagosl. in vkladanji temelj. kamna za novo romarsko cerkev Marije D. v Suši. Duhovne vaje v Zalem logu. — L. 1877: Mesec sv. Jožefa ali prav močna duhovna vojska. — L. 1878: Smert sv. Jožefa (Pesem). Obletnica posvečenja , . Pobožnost duhovnega potovanja k Materi Božji v Loreti. — L. 1880: Kranjska Loreta. — L. 1882: Iz zapuščine: Sv. Anton Pušavnik (Pesem). Sv. Frančišk Ksaverijan (Pesem). Sedein žalost Marije (Pes.). — Nabiral je ranjki za ,,Slovar Slov." in nekaj zapuščine je prejelo vredništvo nZg. Danice". Prisrčno pa jc opisal ga Rodoljub Podratitovski v Zg. Danici 1. 1881 str. 269 — 301: č. g. Anton Pintar, bivši fajmošter Zaliloški (Nekoliko čertic iz njegovega življenja). Frančišek l-osniac r. 27. okt. 1817 na Koroški Beli, od 1. 1844 do 1860 kaplan v stolnici Ljubljanski, potem v redu Jezusovem, u. 9. marc. 1866 v Gradcu. Nekoliko pisal o družbi dekliški ter dal na svetlo: Angel varh za žensko mladost ali nauki, silno potrebni sleherni, ktera hoče pravo dušno lepoto in vrednost ohraniti ali si jo zopet perdobiti. Posebno v prid dekliški družbi spisal F. K., duhoven pastir. V Ljubljani 1859. 12. 234. Nat. Milic. — Drugi nat. 1865. 12. 274. zal. Gerber. — Sicer prira. Danic, Drobtince 1859—60 in Duh. Pastir.— Na primer bodi: ,,Milujem te v tvojem sedanjera stanu, in ti iz serca želitn zdravje in zadovoljnost. — Zadovoljnosti pa moraš tudi sam v sebi iskati. Ali ne praviš svojim spovedencem, da se serce na nič natvezti ne sme, in da mora le s tem pokojno biti in zadovoljno, ako se izide volja Gospodova ? Ni li vsaka nezadovoljnost v svojem stanu nezadovoljnost z voljo Gospodovo? V volji Božji mora človek svoje zadovoljnosti iskati; in ali se nad teboj ne spolnuje volja Božja? — Imaš mar gorečnost le za ncktere duše, in za druge ne? Boš mar delal izjerao, ko Kristus nobene ni delal? Ali ni On za vse umerl, mu niso li vse ljube? Ako bi izjeme delal, bi imel vnemo zavolj ljudi, ne zavolj Boga; ali bi bilo to prav? — Dolgo si pil kelih sladkosti (to je bilo v Bohinju); bi se li ne hotel ozreti tudi na kelih britkosti ? se ga boš li branil, ako ti ga Gospod ponuja? — Gospod ti pravi: Glej, tudi te duše so moje; ako me Ijubiš, ljubi tudi nje in skerbi za nje. Se boš mar hotel braniti ali zbirati si, kaj naj ti zroči? — Dostani skušnjo; delaj, kjer Gospod hoče! Njegova roka ni prikrajšana; On ti povsod lahko pripravi tolažbo in veselje" (Iz pisma 1. 1849 gl. Danic. 1870 str. 279). Janez Brence r. 4. rnaj. 1818 na Dovjem, učil se v Celovcu in v Ljubljani, maš. 1842, kaplan v Studenem, na Bistrici Bohinjski, v Planini, Komendi, Podkraju, od 1. 1860 fajraošter na Uncu, u. 28. apr. 1870. Bil je vrl domorodec, marljiv za šolo vsakdanjo in nedeljsko, za sadjerejo itd. Dopisoval nekoliko v Danico na pr. 1. 1849: Šola v Srednji vasi v Bohinji; Šolska poskušnja na Bistrici, Cerkven ogovor o začetku šole ; Mladenčem v izgled (Peseni); 1. 1851: Nekaj od šole itd. — L. 1872 je priobčil A.Pintar v Danici: Slovo ranjcega g. J. Brenceta, tadanjega kaplana na Bistrici v Bohinju 1. 1849 in Govorček za male o slovesnosti šolskega sklepa. Iskrice, pomožne k lepi odgoji itd.; prisrčno pa ga je opisal v Danici 1. 1870: Janez Brence, nekdanji Unški fajmošter (str. 271 — 344). Iz govora v slovo bodi na pr.: Zdaj vas pa izročim Bogii in besedi milosti njegove (Dj. ap. 20, 32). — Precej dolgo že sem pogosto in prav iz serca marsikaj Bogu priporočal in prosil, da bi po svoji neskončni modrosti kako prenaredil. Nisem prosil, da bi mi Bog terpljenje odvzel, ampak da bi tako naredil, kakor je meni in vam v izveličanje. — In Bog je tako naredil, da vain dans zadnjikrat pridigujem. — Nekterim zmed vas bo prav in ljubo, da ne bom več tukaj pridigoval, da grem od vas, — nekterim bo pa težko. Ravno tako je tudi meni; so vzroki, zavolj kterih grem rad od vas; so pa tudi vzroki, zavolj kterih ne grem rad od vas. — Ker je za vas, ljubi moji poslušavci! dobro in potrebno vediti, zakaj grem rad, in zakaj ne rad od vas, želim vam dans to odkritoserčno povedati. — Ce bom bolj dolgo in ojstreje kot po navadi govoril, se potolažite s tem, da je zadnjikrat. Preden pa začneiu, prosim, še enkrat pokleknite, in natihem Boga za potrebno razsvitljenje prosite itd. (Danic. 1872 str. 228). Jancz Stritar r. 1. avg. 1818 v Lašičah, maš. 1844, mnogo let kaplan pri sv. Jakobu v Ljubljani, naposled beneficijat v Šent-Vidu poleg Zatičine, u. 21. maj. 1882. l.^kren Slovenec že v latinskih in bogoslovnih šolah — je spisal: Živi Roženkranc. Molitevne in mašne bukvicc s križovim potam za vse pobožne kristjane in prijatlc Je- zusa in Marije, posebno za brate in sestre živiga roženkranca. Sp. Janez Stritar, duhoven Ljubljanske škofije. S podobami. V Ljubljani 1852. 8. 212. Blaznik. — Nat. II. pomnož. 1862. 8. 432. — V družbi s tretni drugimi je na svitlo dajal -Cerkveni Govornik" I. 1856. 8. 524. Teč. I. Blaznik. — V Danico je poročal o sv. Feliksu mučencu, v farni cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani, p. Življenje, Slovesno prenesenje, Odpustki itd. 1. 1858 in 1859; posebej: Podzemeljske pokopališa, rake ali katakombe v Rimu str. 10 — 62; na primer bodi: nŽe dolgo se ni toliko storilo v prid katakombam, kakor od kar so sedanji sv. Oče Pij IX. za papeža izvoljeni. Vstanovili so družbo cerkvenih starin. Njeni udje so pod vodstvam papeževim, sleherni ud priseže, de ue bo nobene v katakombah pri kopanji najdene reči kam odnesel ali zase prikril, ker vse se mora skazati. Ta družba vedno na več novih rak zadeva . . . Izkopane starine se hranujejo v muzeji vatikanskiga poslopja. Vse te reči zadosti glasno pričajo živo vero, upanje in ljubezen pervih kristjanov. Obiskovanje podzemeljskih rak je že pa tudi marsikteriga nekatoličana k naši pravi veri spreobernilo. Potem takim se lahko ume, zakaj je neki prav učen lutransk duhoven na Angleškim svojimu prijatlu, kteri se je v Rim napravljal, rekel: Ti, ako nočeš katoličan biti, nikar ne hodi v katakombe! . . . Iz vsega do zdaj povedaniga se kaže mesto Rim našim očem kakor kraljica, obdana od velike trume serčnih mučencov, kteri jo varujejo in peklenskim močem kljubujejo; — kakor mati, ki se po pravici sme ponašati s svojo družino, in ljubeznjivo nad zibelko svojih v Gospodu spijočih otrok čuje; kakor vedno zvesta nevesta Božjiga Sina med otroci, ktere je preskerbela svojimu nebeškimu Ženinu, in kterih v Jagnjetovi kervi oprane oblačila ji v krono služijo; in zadnjič kot varhinja resnice, ktera v poterjenje in spričevanje sleherniga svojiga izreka kervav podpis več milijonov spričevavcov iz vseh štirih strani sveta zamore skazati (Danic. 1859 str. 62)."