Glasnik SED 48|1,2 2008 12 3 Etnologija je povsod Tita Porenta in Mojca Tercelj Otorepec* V soboto, 8., in nedeljo, 9. marca 2008, je v okviru projekta Etnološka dediš čina v rokah ljubiteljev v Ljubljani potekala že tretja etnološko-muzejska delavnica. Tokrat smo se z ude- leženci lotili dokumentiranja in informacij o možnostih kon- servacije premi čne dediš čine. Naši gostitelji so bili Slovenski etnografski muzej, Zavod za varstvo kulturne dediš čine Slo- venije, Obmo čna enota Restavratorski center (ZVKDS, OE RC) in Slovenski šolski muzej. Najprej je kolegica Barbara Sosi č, vodja Dokumentacijske- ga oddelka Slovenskega etnografskega muzeja, predstavila osnove muzejske dokumentacije in pripravila nekaj informa- tivnega gradiva, med drugim tudi prirejeno podatkovno she- mo, ki naj bi rabila ljubiteljem kot pomo č pri dokumentiranju njihove zbirke. Nato smo si ogledali še Dokumentacijski od- delek Slovenskega etnografskega muzeja. Nadaljevala je mag. Ana Motnikar, vodja Konservatorskega oddelka SEM, ki nam je predstavila njihovo konservatorsko službo. Opozorila je na klimatske pogoje, v katerih hranimo predmete, predvsem tekstilne, vrste naprav, s katerimi me- rimo klimo, in na številne dejavnike, ki kvarno delujejo na našo dediš čino. Na koncu smo si ogledali tudi delavnice. Ker depoji še niso urejeni, nam jih je vodja oddelka na predavanju predstavila s pomo čjo power pointa in fotografi j. Nato smo si ogledali stalne zbirke Slovenskega etnografskega muzeja. Popoldne smo obiskali ZVKDS, OE RC v Ljubljani; obisk je pripravila strokovna sodelavka delavnic Mojca Tercelj Otorepec. Te čajnikom je uvodno predstavila ZVKDS, OE Restavratorski center in delo, ki ga tam opravljajo razli čni strokovnjaki. Nato je OE RC in njegovo organiziranost in po- slanstvo predstavila še Mateja Neža Sitar, univ. dipl. umetno- stna zgodovinarka, dokumentalistka na OE RC. Predstavila je primere iz dejansko izvedenih del in na čine sodelovanja med uporabniki in lastniki kulturnih spomenikov ter resta- vratorskih del. Ker ob sobotah konservatorji ne delajo, smo se domenili za individualne obiske konservatorskih delavnic. V razgovoru so se porajala tudi nekatera vprašanja, ki spada- jo na delovna oziroma strokovna podro čja drugih institucij. Med zanimivejšimi je bilo vprašanje o obnavljanju starih lip. To je podro čje tako varuhov nepremi čne kulturne kot naravne dediš čine. Obnova dreves, zna čilnih za neko izbrano naselje, se povezuje s posebnim podro čjem varstva narave, z arbori- stiko. O tem podro čju sanacije dreves so najbolj seznanjeni prav inženirji gozdarske stroke, ki so med drugim zaposleni tudi na zavodih RS za varstvo narave, na sedmih obmo čnih enotah po Sloveniji. Služba za varstvo narave RS je prav tako kot varstvo kulturne dediš čine organizirana po pokrajinah. Na centralnem ZVKDS je Mojca Tercelj Otorepec s pomo č- jo službe za stike z javnostjo, konkretno z Damjano Slabe, predstavnico te službe, za pri čujo čo delavnico pridobila tudi gradivo – predstavitveno zloženko in nekaj separatov kata- loga Vra čanje izvirnih podob: Kako izbrati konservatorja – restavratorja, ki je izšel leta 2004 v sklopu Dnevov kulturne dediš čine. Zve čer smo si ogledali še Slovenski šolski muzej, kjer nas je naša kolegica, mag. Marjetka Balkovec Debevec, prijazno popeljala po ob časni razstavi U čitelj v novi družbeni stvarno- sti med 1945 in 1963 in skozi razvoj šolstva na Slovenskem do leta 1991, ki je predstavljen na njihovi stalni razstavi. Ma- lo zares, malo za šalo smo se za konec dneva udeležili še u čne ure z naslovom Ma čka. Naša udeleženka delavnic in zunanja strokovna sodelavka Slovenskega šolskega muzeja, »gospo- di čna u čiteljica« Taja J. Gubenšek, nas je popeljala v za četek 20. stoletja in izprašala vse, kar vemo o doma či ma čki. Na ta na čin smo dobre volje kon čali prvi dan delavnice. Naslednji dan se nam je pri pregledovanju doma čih nalog o tem, na kakšen na čin lahko pridobimo javna sredstva za delo- vanje zasebne zbirke, pridružila predavateljica z druge delav- nice v Krškem, kolegica Alenka Černeli č Krošelj. Pogovor je bil zelo živahen, saj so slušatelji postavili številna vprašanja, ki jih bo morala stroka še dore či in vzpostaviti pogoje za nji- hovo ureditev. Černeli čeva deluje kot strokovna sodelavka na Oddelku za družbene dejavnosti Ob čine Krško in je na ta na- čin izredno dragocena povezava z javno upravo, ki naj bi se poleg naše stroke na lokalni ravni znala prilagajati potrebam zasebnih zbirateljev. Za konec je mag. Tita Porenta slušateljem razložila pomen posameznih etnoloških dokumentacijskih standardov, po ka- terih naj bi za naslednjo doma čo nalogo dokumentirali vsaj pet predmetov iz svoje zbirke, mag. Motnikarjeva pa je pred- lagala, naj lastniki zbirk do naslednje delavnice poskušajo iz- meriti vlago in svetlobo v prostorih, kjer se nahaja gradivo, in izbrati najbolj ogrožene predmete. Poleg že omenjenih sodelavcev tretje delavnice za ljubitelje zbiralce so pri organizaciji pomagali še mag. Marko Smole – vodja delovne skupine za ljubitelje pri SED, Zora Slivnik – tajnica SED, fotograf Savo Nedeljkov in snemalec Sašo Kuharič iz AVL ISN ZRC SAZU. Vsem skupaj, še posebno pa direktorici SEM-a – Bojani Rogelj Škafar, direktorju Slo- venskega šolskega muzeja – mag. Stanetu Okolišu, ter Jerne- ju Hudolinu – vodji ZVKDS, OE RC in njegovi namestnici Damjani Pe čnik se najlepše zahvaljujemo za gostoljubje in strokovno sodelovanje. * Mag. Tita Porenta, prof. zgod. in univ. dipl. etnol., muzejska svetovalka, Muzeji radovljiške občine, Linhartov trg 1, 4240 Radovljica. E-naslov: titaporenta@gmail.com; Mojca Tercelj Otorepec, univ. dipl. etnol. in soc. kulture, višja konservatorka, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Kranj, 4000 Kranj, Tomšičeva 44. E-naslov: otorepec. mojca@siol.net POROČILO O TRETJI ETNOLOŠKO-MUZEJSKI DELAVNICI SED Dokumentiranje in hranjenje premične kulturne dediščine, Ljubljana, 8.–9. marec 2008