367
Dopisi.
Iz Gradca. — Nova c. k. gimnazija šteje 195 učencev v vsem skupaj. Največ jih je v nizih razredih; v 8. razredu jih je le 6 — tedaj toliko kot učiteljev, v 7. jih je 20, v 6. le 8. To so pač žive priče, kako nepotrebno je še nove nemške gimnazije v Gradcu,
368
\i pa se zdržuje tudi iz slovanskih davkov. Ko bi kaka nova slovenska gimnazija štela tako malo glav, kako bi vpili naši nemškutarji in naša „Tages-pošta" in Vaš „Tagblatt", kako bi rijovela ta kultur-tregerja! — Kako nevedni so nemškutarji, vidi se prav očitno iz tega, da Peter Kozlerjev že 20 let stari „zem-ljevid zemlje slovenske", ki ga štajarski Slovenci nameravajo dodati posebnemu natisu Hermanove interpelacije, razglašujejo svetu za „novo karto"! Najnovejša nemškutarska „Presse", „Tagespresse" imenovana, pa je ovohala, da se dandanes nahaja ruskega srebernega denarja (kopek) obilo, in to od onega časa, kar so slovenski deželni poslanci tukaj bili. „Tagespresse" se dela sicer tako ljubeznjiva, da noče denuncirati, da ko-peke padajo iz žepov poslancev, ona le povedati hoče, da je v Gradcu vse polno |ruskega srebernega denarja. — Da bi ga le bilo! bi se saj povrnili sreberni časi namesti papirnatih; al žalibog, da „severni stric" ni tako usmiljen, da bi nas se zlatom in srebrom oskrboval! Morebiti staBlagatinšek (Kaisersfeld) in Voz ar (Waser) Slovencem tako mila, da sta si naročila ruskih kopek in skušata zdaj ž njimi tolažiti nevoljne Slovence.
Iz Trsta. — Delalci nekterih delalnic so se spun-tali, da nočejo delati, ako se jim ne povikša dnina. Zvečer 5. dne t. m. so žugali delalnici Tonello-vi; policija je na nogah; zadnje dni so se nekaj pomirili.
Iz Gorice. (Interpelacija zaradi »Slovenije".) Iz poslednje seje deželnega zbora piše „Domov." tako-le: „Tisti hip, ko je dr. Tonkli stavil to interpelacijo, so menda samo trije slovenski poslanci vedeli, kaj bo, in še ti so še le 2—3, en sam 10 minut poprej, izvedeli, da pride na dnevni red „Slovenija". Branje interpelacije je trajalo kakih 15—20 minut. Kakor hitro je dr. Pajer zapazil, kam vvod interpelacije meri, pošepeta nekaj svojemu sosedu dr. Deperisu v ušesa, in zdajci se vzdignejo vsi italijanski poslanci ter dvorano zapuste; samo dr. Doliak, sedeč na desnici, ki ni izprva znabiti vedel, zakaj so levičarji ušli, je ostal še nekaj časa, pozneje jo je pa tudi pobrisal, tako, da med branjem zadnje tretjine interpelacije je bilo v zbornici samih 9 Slovencev pa glavar in vladin komisar, tedaj ni bilo tiste večine (12 poslancev), ktere nazočnost je potrebna za veljavno sklepanje. Vkljub temu je glavar molčal in pustil, da je dr. Tonkli vso interpelacijo prebral. Ko je končal in služabnik interpelacijo glavarju izročil, oglasi se poslanec Cerne: Prosim besede. Gosp. interpelavec ni bral imen tistih poslancev, ki so interpelacijo podpisali ; prosim, g. glavar, blagovolite jih naznaniti. Glavar (govori nekaj nerazumljivega . . .) {Vec poslancev:) Kako, kak6? kteri? Glavar: Dr. Tonkli in dr.Žigon. To rekši izroči interpelacijo cesarskemu komisarju. Ces. komisar: Interpelacijo predložim visoki vladi".
Dalje piše „Domov." tako-le: V „Novicah" dne 3. t. m. nahajamo te-le besede: „Iz goriškega zbora nas je osupnila nesloga med slovenskimi poslanci".— Na to odgovarjamo to-le: Ta nesloga ni znabiti tako huda, kakor se utegne zdeti tistim, ki naše zborne zadeve od d a 1 e č gledajo. Sicer pa za zdaj lahko tudi še to-le pristavimo: Za „Slovenijo" ali „Ne-Slovenijo" ni šlo v goriški zbornici 30. okt. t. 1. V tem so vsi slovenski poslanci edinih misli. — 22. oktobra so imeli zadnjo klubovo sejo v dr. Tonkli-evi pisarnici. O čem se je govorilo in kaj sklenilo, nismo pooblaščeni povedati; dovolj, da občinstvo ve, da so bili vsi nazoči poslanci s tem, kar se je tisti dan sklenilo, popolnoma zadovoljni. Od tistega dne se ni klub več snidel. Interpelacija 30. okt. je večino kluba tem bolj osupnila, ker se je ni do tistega trenutka, ko se je imela seja začeti, nihče zanesel. Ne stvar sama na sebi, ampak nekaj druzega je menda g. Cerneta in večino slov. poslancev
razžalilo. — G. Cernetu je šlo dr. Pajerju nasproti za to, da bi ga spravil na led, to je, da bi ga prisilil govoriti, po čemur bi bila — kakor se je kazalo in kakor občinstvo trdi — blamaža še veča, ko po ne-govorjenji. Da je dialektično jako spretni g. Cerne kompaktnost slovenske stranke gledč direktnih volitev tajil, bilo je parlamentarna in govorniška taktika. Tudi to, da je povdarjal, da sta interpelacijo samo 2 slov. poslanca podpisala, ni bilo druzega, nego srečen poskus, nasprotniku orožje iz rok izbiti. Dr. Pajer, namreč, videč, kako na slabih nogah njegova reč stoji, je bil pustil bistvo stvari ter se poprijel vmesnega primerljeja (interpelacije) in hotel ga brž ko ne porabiti za škandal, tistim poslušalcem na ljubo, ki jim je zabavljanje zoper Slovence sama mast. — Nadjamo se, da bodo časniki vsled tega našega pojasnila omenjeni prigodek po tej pravi njegovi podobi sodili; kajti iz kratkega telegrama, ki je letel po časnikih, ne da se posneti, kaj in kako v je bilo".
Iz St. Pavla v Savinski dolini 30. okt — Naj naznanim „Novicam", da smo letošnje leto žita še precej pridelali, a vina pičlo; štartin se prodaja po 50 gld. Tudi mi smo žalibog dobili snega na sv. Lukeža dan po poldrugi čevelj na debelo; ubogi ljudje nimajo še vse vsejano in jesenski pridelki so še skoro vsi pod snegom; tudi nimajo drv niti stelje. Ako se nas Bog ne usmili, gorje bode za ljudi in za živino.
B. Winter.
Iz Idrije. {Čitalnica naša) napravi v nedeljo dne 14. t. m. v svoji dvorani veselico s sledečim programom: 1. Ustmena zahvala gospodu M. V. Lip o Id u,, idrijskemu deželnemu poslancu, za njegovo zvestno narodno postopanje v kranjskem deželnem zboru, poročena po čitalničnem odboru. 2. ,,0 zgodovini papirja", govori gosp. J. L. 3. Tombola s peterimi dobitki. 4. Godba in ples. Citalniške družabnike in njih rodbine vljudno vabi                                                       odbor.
Iz Bistrice na Notranjskem. {Veselica na dobro pogorelcem.) V nedeljo 14. dne t. m. bode v našej narodni čitalnici „beseda" s plesom. Velika čast doide ta dan najej čitalnici; sloveča gospd Golmaj er-j eva, rodom Cehinja, blagovoli prepevati nam nekoliko pesem. Vdeležil se tudi bode tega koncerta bivši kapelnik g. Weis, kteri tudi slovi kot izvrsten glasbar. Slava jima! Vstopnina bode za reveže pogorele e. — Vabijo se tedaj prijazno v to veselico vsi udje čitalnice, pa se nadjamo tudi obilnih gostov.                 Odbor.
Iz Komende. {Pijana krava.) Nedavno so nekemu gospodarju hlapci škaf vina vkradli in ga v hlev poskrili. Krava v hlevu pride do tega škafa in vino popije. Neumna reva se s tem vpijani in tako strašna začne razsajati in mukati, da so mislili, da je zdivjala — stekla. Gospodar je že hotel jo pobiti dati, — kar speče vest tatove, ki so zapazili, da ni nič vina v škafu, in razodenejo gospodarju, kaj stf je zgodilo in da naj nikar ne dd krave pobiti, ker je le — pijana!
Iz Kamnika 4. nov. (O Jenkovem spominku.) Pre-žalostna novica o smrti gosp. SimnaJenkotaje še posebno nasKamničane močno v srce ginila; z vsem slovenskim svetom to veliko zgubo obžalujemo, in to temveč ker rajni Jenko je nad 2 leti med nami prebival kot koncipijent pri g. dr. Prevcu, in si po svojem vljudnem obnašanji vseh srca pridobil. Posebno zaslugo si je pa za Kamnik s tem pridobil, da je k vzbudi našega naroda pripomogel in mu med ustanovitelji naše narodne čitalnice gre v prvi vrsti zasluga. Ce tudi že tukaj v Kamniku je bolehal, vendar nas je še včasih s kako drobno pesmico razveselil, in v posebno dragem spominu nam je balada, ki jo je lansko leto, starega leta zadnji dan,  zložil:   „Copronius   iz Teherana"   bila je
i
369
dramatizirana in se je v občno pohvalo deklamovala; naš vrli Janez Sluga se je kakor „iz groba vstalo staro leto" posebno skazal. — Da nepozabljivemu rajncerau dolžno čast skažemo, je napravila čitalnica tukaj v farni cerkvi lepi „Requiem", pri kterem je posebno vse na-zoče ganilo. Da se visokocenjenemu pesniku napravi nadgrobni spominek, nabrala je čitalnica po našem predsedniku že nad 30 gold., pa upamo, da bo okrožnica našega predsednika še več vspeha imela. Darovali so vsi čitalnični udje in drugi v ta blagi namen; posebno smo pa radostno tudi podpise tukajšnjih gospodičin brali. Drage „Noviceu, vljudno vas prosimo, nam naznaniti *) odbor, ki bo za napravo tega spominka skrbel, da bomo potlej po končani beri znesek s podpisi vred poslali.
Iz okolice Loške, (Spet nekaj novega!) Dunajska „Gerichtshalle" pripoveduje to-le: 14. svečana t. 1. so kmečki fantje ukaje šli memo kapucinskega samostana v Škofji Loki, kar jim eden izmed njih reče, naj bodo tihi, gospod kaplan gre za njimi. Na to Tomaž S. za-kriči: „kaj pa mi more far!" Gosp. kaplan, kteremu se je to povedalo, toži fanta pri c. kr. okrajni sodniji v Loki, da ga je z farjem zmerjal. Sodnija je kri-čalca v preiskavo vzela in ga zaradrazžaljenja časti v zapor obsodila. Tomaž S. se pritoži pri c. k. visi sodniji v Gradec zato, da je obsojen za preveč dni v zapor. In kako je viša sodnija razsodila to pritožbo? Celo nekrivega ga je spoznala, rekši, da beseda „far" je le trivialna, a ne žaljiva beseda. Najviša sodnija na Dunaji je pritrdila temu mnenju. — Mi bi mislili, da sodnija domača najbolje ve, da beseda „far" ima pri nas na Kranjskem zaničljiv, tedaj razžaljiv pomen.
\l Ljubljane. (Odbor družbe kmetijske) je v svoji poslednji seji sklenil, da bode veliki zbor 24. t. m. Na prvi strani natisnjeni razglas kaže obravnave tega zbora, ki bode na več strani imeniten, posebno pa zato, ker v tem zboru se bode sklenilo, kar s zboljšanjem našega predivstva utegne kmetovalcem in deželi velik dobiček donašati prihodnji čas. Vsi naši trije rojaki, ki jih je letos družba poslala v moravski Schon-berg, so tega živo prepričani, da za polovico dražje se bode prodajalo naše predivo,vako ga bomo izdelovali tako, kakor ga izdelujejo na Ceskem, Marskem, Šle-skem itd., odkodar dobivamo najlepše platno. In vse to delo ni nobena copernija. Zato bi bilo želeti, da tudi naših kmetiških gospodarjev pride veliko v ta zbor, da bojo slišali in videli kako in kaj. Vsacemu je pripuščeno priti v zbor in še prav z veseljem bode vsak sprejet.
— (Mestni odbor ljubljanski), ki je, kakor se že tako vč, zgolj „ustavnost" in „ustavoljubje", se je v svoji poslednji seji spet na vso moč napel, da bi se ustava za Slovence ne uresničila in da bi vzlasti gla-soviti člen 19. državnih osnovnih postav „ad majorem Germanije — recte: nemškutarije gloriam" še za naprej le na papirji ostal. V seji je namreč „veliki pedagog" Pirker nasvetoval protest zoper postavo, ki jo je sklenil letošnji deželni zbor zastran učnega jezika na javnih ljudskih šolah, in zakaj? — zato, ker je po tega „velikega pedagoga" modrosti slovenski učni jezik na ljudski šoli pedagogično nedopust-Ijiv (padagogisch unzulassig). Se ve, da je ta protest modri in „ustavoljubni" mestni odbor tudi brez obotave, in kakor je že sploh pri vseh njegovih sklepih navada, enoglasno potrdil. Naj jim bo tudi to junaštvo! Mi jim ga ne zavidamo, ker smo trdno prepričani, da slovenski
*) Odbor za Jenkov spominek je v Kranji;   kar  se nabere denarja za-nj, naj se izioči gosp. Dragotinu Šavniku.              Vred.
narod zadobi svoje pravice, ali peščica ljubljanskih nemškutarjev to hoče ali noče. Tudi smo se že zdav-nej odkanili misli, da bi bilo mogoče pri nemškutarju s pametno besedo kaj opraviti, ker smo se več ko enkrat prepričali, da je to prazno delo. Zato si tudi danes ne bomo prizadevali brezvspešnega truda, da bi dokazovali, kaj je po pravici in pameti, ljudem, ki so za to oboje gluhi. Da pa le naši častiti bralci vidijo, kakošen razloček je med ljubljanskimi našimi nasprotniki in med poštenejšimi Nemci, podamo tukaj nekoliko vrstic, ki smo jih vzeli iz graške „Tagespošte" od 5. t. m. Ona sicer, kakor vemo, Slovencem ni prijazna, vendar je napisala o narodni ravnopravnosti vvoden članek, v kterem tako-le^ govori: „V ljudskih in srednjih šolah po spodnjem Stajarskem in Kranjskem naj se pusti slovenskemu jeziku pedagogično opravičena veljava" (cujte modri g. Pirker, kako Vas sama Gracarca pobija). „Kakor se nemški otroci v ljudskih šolah ne smejo podučevati drugače, kakor po nemško, ter se sme na učenje druzega deželnega jezika misliti še le po tem, ko so si po maternem jeziku prisvojili znanske prvine (die Elemente des Wissens), ravno tako v ljudskih šolah slovenskih občin ne sme in ne more biti drug učni jezik, kakor materni". — Tako piše v nemškem Gradcu nemški časnik, v tem ko mestni odbor slovenske Ljubljane skleplje, da je slovenski učni jezik v ljudski šoli nedopustijiv!! Daljo sodbo o takem ravnanji prepuščamo svetu samemu. — Potem je mestni odbor tudi ugibe imel, ker mu deželni zbor ni dovolil, da bi kar brž za 40.000 gld. mestne zemlje prodal. Zakaj po §. 64. mestnega statuta je treba, če se hoče prodati mestnih reči, ki so vredne 10.000 gold. ali več, zato dovoljenja po deželni postavi. Zdaj v tej seji so pa mestni odborniki ugibali: ali smejo brez dovoljenja po deželni postavi vse eno prodati za 40.000 gld. vrednosti ali ne, in tudi to so tako uganili (kako modro!) da smejo, samo ne na enkrat, ampak na večkrat. Nam se zdi to tolmačenje popolnoma napačno, zakaj, če bi omenjeni §. 64. res imel ta pomen, potlej bi na pr. Podturnske grajščine mestni odbor brez dovoljenja ne mogel prodati cele, na kosove bi jo pa lahko. Tako nespametna pa menda postava vendar le ni. Al mi se tudi zavolj tega ne bomo prepirali z mestnimi odborniki, ker se nadjamo, da bo c. k. deželne vlade predsednik , pod kterega neposrednim nadzorom je mesto, in da bodo ljubljanski meščani za to skrbeli, da se prodajanje mestnega premoženje še o pravem času ustavi. Kako slabo gospodarstvo bilo bi to, da bi se zdaj, ker je za denar tako trda, prodajalo zemljišče na mahu, priča skušnja predvčerajšnja, ko se je na ljubljanskem mahu v dobrem kraji (blizo Zalarja) obdelano zemljišče čez 5 oralov s hišo vred po ekse-kucijni poti prodialo za 560 gold.
— (Iz zbora rudarjev), ki je bil v Ljubljani 31. oktobra in 1. novembra, utegne našim bralcem, kteri niso rudarji in fužinarji sami, to najbolj zanimivo biti, da je bilo o razpravi rudniške postave prav živo besedovanje o prenaredbi tiste kaše, v ktero rudokopi vkla-dajo nekoliko od svojega zaslužka in se rudarska ali bratovska skladnica (Bruderlade) imenuje. Najbolj se je spustil v to razpravo rudarski svetovalec g. Trinker, povdarjal je potrebo, da se več rudarskih bratovščin zveze v isti namen, — da tudi lastniki rudnikov kaj več doneskov dajo v te kaše in da se osno-vajo zbornice za rudništvo. To, da smo slišali, da v Avstriji premoženje teh skladnic se deloma steka v kašo rudnika (Werkskasse) in se večkrat s to pogubi, to nas je zel6 osupnilo. Kdor ima srce za revne delavce v rudnikih, — kdor ve kako trpijo noč in dan pod zemljo, v kolikih nevarnostih je
370
njihovo življenje, potem pa pomisli, da še to, kar si rudokopi tako rekoč od ust odtrgajo, da vložijo v kašo za take čase, ko so onemogli, zboleli in ne morejo več delati, utegne v zgubo iti, mora pač z nevoljo se obrniti od take naprave in želeti, da se kmalu pre-drugači tako, da ubogim ^delavcem saj to malo gotovo ostane, kar je njihovo. Skoda, da se je marsikaj resničnega govorilo v zboru, da se pa vendar za zdaj ni še   gotovega sklenilo.
—  {Železnica gorenska) se po popisu „Laib. Ztg." tako marljivo izdeluje, da do prihodnje pozne jeseni bode gotova. Ona polovica, ki sega od Trbiža do Jesenic, je težavniša, al delali so jo z večo silo, — od Jesenic do Ljubljane bili so manj pridni, al tu ni toliko težav, po takem morete obe polovici ob enem iz-gotovljene biti.
—  {Mnogozasluzeni gosp. Luka Jeran) je po kne-zoškofovem dovoljenji duhovsko pastirstvo pustil in se v farovž ljubljanske stolne cerkve preselil, kjer bode posebno vredništvo „Danice" opravljal.
—  {Katoliško društvo) si želi napraviti bandero, zato nektere gospe in gospodičine v „Danici" vabijo sestre katoliške družbe, pa tudi druge gospe in deklice, ktere niso družbenice, naj darujejo v ta namen. Darove sprejemajo denarničar gosp. Grerber, odbornik g. Nič-man in društvena pisarnica.
—  {Bilne kope snega) so se po južnem vremenu nenadoma hitro stajale; polje je večidel že brez snežene odeje in hvala Bogu! mogoče je pospraviti repo in korenje in tudi stelje dobiti.
—  [Društvo „Sokol-a") je v čitalnični dvorani obhajalo v saboto obletnico svojo z navdušenim predgovorom, z lepo pesmijo „Ave Marija na planinah", s pantomimično burko „Nevesta" in s produkcijo gimnastike v plesu.