Cena 10c, letno $1.00 ;MESSENGER.' GLASILO SLOVENSKEGA DRUŠTVA, U MELBOURNE. LETNIK XIX, STEV. 4 Registered for posting as a periodical — Category "B" JULY, 1974 KAR STORIŠ ZA SE, TO ŽE S TABO IZGINE, KAR STORIŠ ZA NAROD, OSTANE VSELEJ; DONESI LE KAMEN ZA VZGRADBO OCINE, A RASLA NAPREJ NA PODLAGI BO TEJ. SLOVENSKE CENTER... Prijetno je bilo opazovati aktivnost na zemlji v nedeljo 30. junija. Otroci na gugalnicah, ^Slovenske sestre so z cerkvenimi pevci veselo prepevali in okušali dobrote domače kuhinje. Balinarji tudi niso manjkali sediij so z?!o zaposleni z pripravo dveh novih balinišč, katera kot izgleda bodo res profesionalna. Lojze je s svojimi delavci in Jožetom Golenko pridno kopal temeljne jarke ki pa izgledajo precej kameniti. Vendar pa upamo, da ne bo zmanjkalo dinamita pa bo vse v redu. Dragi prijatelji. Delo v Elthamu se je končno začelo dne 29. junija t.l. s kopanjem temeljev za stavbo. Načrti so popolnoma odobreni, kajti z istimi smo imeli mnogo problemov, ki so morali biti razčiščeni predno smo prijeli za krampe in lopate. Saj se mož in žena niste vedno istega mišljenja ob zidanju hiše in ravno tako je razlika mišljenj med različnimi osebami . . . Sedaj je želja delovnega odbora, da bi se čim več naredilo s prostovoljnim delom in tako znižalo izdatke pri gradnji našega projekta. Na ta način bomo lahko razširili Center na več smeri, da bo v korist in zadovoljstvo vsakega člana. Prepričan sem, da he bo nobenemu žal darovati kako urico svojega časa v ta namen, saj to bo združilo Slovensko družino Melbourna. Spominjam se izkušenj našega verskega centra v Kew, vsak, kdor koli je sodeloval pri gradnji je na to sedaj ponosen. Zgradil je nekaj za narod, Slovenci in tujci se s ponosnim veseljem tamkaj zbirajo. Ali si za svoj narod v tujini storil že kaj ti, če si do sedaj stal ob strani, si pa ponosen na svojo domovino pridi nam na pomoč sedaj, saj gradimo tudi za tebe . . . Zaželjeno bi bilo, da bi se vsak ki je pripravljen kaj pomagati oglasil na telefon: 870-9527, ali pa pismeno na naslov: 3 LINDA GROVE, RINGWOOD, 3134 meni osebno, da lahko sam organiziram delavce kot potrebno. S toplimi pozdravi in lepo zahvalo, Alojz Markič DAROVI ZA NAŠ CENTER Od objave v prejšnji številki "Vest-nika". pa do 14. julija so darovali za "Slovenski-kulturno družabni center" v Elthamu sledeči: ANDREJ VUCKO $150.00 STANKO BARAT 150.00 TEREZA SLAVEC (upokojenka) 50.00 FRANC LIKAR 100.00 ANGELA LIKAR 100.00 DRAGICA GOMIZELJ 100.00 ELIZABETA CAR (upokojenka) 100.00 NEIMENOVANI 100.00 UPOKOJENSKI KROŽEK 200.00 ALOJZ MESH 230.00 BERNARD BRENČIC 150.00 MARJAN POTOČNI:: 200.00 MIHA ROPRET 150.00 FRANCE BENKO 30.00 ANTON ŠKRLJ 150.00 KAREL RAZBORŠEK 150.00 Prošnjo za pristop kot ustanovni član "Slovenskega kulturno-družabnega centra" v Elthamu pošljite na P.O. Box 83, Caul-field South, 3162, ček pa naj bo plačljiv na "Slovenian Center Building Fund". P.S. — Nekako pravilo je, da se vsi časopisi pišejo in sestavljajo v hi-trici. "Vestnik" ni niti najmanj izjema. V tej hitrici se pripete napake, ki so lahko kar neprijetne za prizadete. Tako smo storili napako pri objavi imen darovalcev v prejšnji številki "Vest-nika". Kot darovalci so bili navedeni M. STOKLAS in E. ERJAVEC; moralo bi biti: I. ERJAVEC in S. STOKLAS Oba prosimo naj nam ne zamerita. S.D.M. IN DRUGI KAJ JE NOVO NA NAŠEM HRIBU ? Pridite in oglejte si sanii! 0 Odbor SDM je uvedel na hribu dežurno službo. Vsako nedeljo popoldne bo prisoten na hribu eden naših odbornikov, da Vam bo na razpolago z različnimi informacijami o društvu, o gradnji pa tudi s "kranjskimi" Vam bo lahko postregel. Videli boste — 0 da so temelji za zgradbo že iskopani, 0 da sta že skoraj izgrajena dva nova balinišča, 0 da so postavljene gugalnice za otroke, (zasluga g. Zvonka Špilerja), 0 da je dela še vedno ogromno pred nami, 0 da prostovoljnih delavcev nikoli ni dovolj, 0 da je teren silno skalovit in da je bilo za izkopanje temeljev treba uporabiti 136 nabojev razstrelitva, s katerimi nam je priskočil na pomoč rojak g. Marke-žič, ki je delo izvršil za izredno znižano ceno, 0 da je prijetno in zabavno delati v veseli družbi, posebno če imate dobrega "bosa", kot je naš Lojze. Videli boste, da bodete še radi prišli na svoj hrib. Z zadovoljstvom objavljamo pismo g. A. saj nam je dokaz, da naš "Vest-nik" le čitajo tudi ljudje, ki se ne po-mišljajo izraziti svojega mišljenja in jim ni žal potrošiti časa in energije, da nam svoje mišljenje podajo tudi v pisani besedi. Koliko lažje bi bilo uredništvu "Vestni-ka", ako bi prejelo več takih dopisov, pa tudi če so kritično razpoloženi napcam našemu delu. Lažje bi nam bilo presoditi kako utripa srce naših bralcev in kje je morda treba odstraniti napake. V pojasnilo k članku naj dodamo le, da ni bil objavljen z namenom, da bi uredništvo ali odbor SDM propagiral to ali ono tezo ali gledišče, da bi tehtal pravilnost ali nepravilnost napovedovanja o bodočnosti v Sloveniji. Dnevno časopisje in različne druge publikacije so polne sličnih člankov, ki jih uredništva objavljajo v večini primerov, ker pač domnevajo, da bodo zanimali večino bralcev, pa četudi je njih vsebina v nasprotju z gledanjem uredništva. Kar pa se tiče slovenskega pravopisja, se pač trudimo, da napravimo v danih razmerah in pičlo odmerjanemu času najboljše. Delamo prostovoljno in brez plačila in korektor bi nam kar prav prišel. Morda ste zainteresirani, da nam pomagate g. A.? "G. urednik! Ko berem "Urban development in Slovenia in 2000 A.D." v Vestniku (April 1974, str. 9) se mi vzbuja vrsta vprašanj. Ko že ni naveden pisatelj ali ne bi bilo potrebno navesti od kod je to vzeto? Morda iz "Rodne Grude"? Gotovo je iz neke jugoslovanske publikacije. Ali ne bi bilo pravilneje če se "Republic of Slovenia" prevede kot State of Slovenia, pojem ki je vsakomur znan ko govorimo o State of Victoria itd. namesto da se nekritično prevzemajo komunistični izrazi, ki pomenijo nekaj drugega kot to ker je njihov prvotni pomen? Predpostavljam, da je to pisanje predvsem namenjeno mladim ljudem, ki lahko berejo samo angleško in ki ne vedo domala nič o Sloveniji. Če bi nekdo od njih pogledal v angleški besednjak kaj pomeni "republic", bi našel n.pr. takole definicijo: "a state in which supremacy of the people or its elected representatives is formally acknowledged". Če bi ta mlad človek iz tega sklepal da "Republic of Slovenia" pomeni ravno to, da tam vlada "supremacy of the people", bi gotovo dobil popolnoma napačen pojem o dejaskem stanju v "republiki". Pri tem nikakor ni mogoče mimo političnih vprašanj kdo in kako vlada v "republiki" ali res narod ali kdo. Mislim, da je- nam starejšim jasno, da narod v tem enostrankarskem sistemu komunistične diktature nima nobene besede. In celo znotraj komunistične stranke nimajo navadni člani nobene besede pri važnih odločitvah. N.pr. samo eno politično vprašanje: Kdo je odstavil Kavčiča? Ali je izgubil na splošnih volitvah in bi lahko rekli, da ga je odstavil narod? Gotovo ne. Ali pa ga je odstavil Tito? Ali je prišel ukaz iz nekega drugega skrivnega vira? Lahko samo ugibamo — a tak sistem gotovo ni niti najmanj republikanski, kjer odloča "supremacy of the people". Nadalje je napačno če se prikazuje Slovenija samo kot "Republic of Slovenia". Slovenija je širši pojem in sega preko mej Jugoslavije, kljub temu, da je bodočnost Slovencev v Avstriji, Italiji in Madžarski negotova, ko je bilo po zadnji vojni zaradi nezanimanja ali nesposobnosti sedanjega režima zapravljena edinstvena in najbrž zadnja priložnost zedinjcnja Slovenije. Sicer pa je bodočnost Slovencev tudi v "republiki" negotova. Članek nam pravi, da bo povečanje prebivalstva "partly due to migration into the region" in to v času, ko se Slovenci izseljujejo v dežele zahodne Evrope in ko ni najmanjše verjetnosti, da bi se stari izseljenci vrnili iz Amerike in drugih dežel svobodnega sveta, kjer so že več ali manj asimilirani, bo ta imigracija lahko prišla samo iz juga Jugoslavije, od ljudi, ki se nikoli ne asimilirajo. Pojem Slovenije tedaj ni samo širši od "republike" ampak presega tudi geografske in topografske okvire. Gre za ljudstvo, narod, etnično enoto in njeno svojsko kulturo. To bi bilo treba povedati mladim ljudem, a članek je po svoje zanimiv še v več pogledih kot poceni propagando. Nič ne zvemo, kdo je tisti, ki odloča. Brezosebno se navajajo take fraze kot: "it is anticipated", "it is estimated", "according to demographic forecasts". Enkrat so navedeni "Experts" in enkrat "planers", kot da je od njih — kdorkoli že so — vse odvisno. Da ne bom predolg naj omenim samo še ta primer, kjer so ga ti eksperti že polomili ko pišejo: "180 000 will be persons moving from the country into towns as a result of a continuing trend away from farming". Kajti v isti številki Vestnika beremo na str. 5 da je g. Pahor "podčrtal težnjo vladajočih krogov Slovenije, da obnove kmetijsko gospodarstvo, ki je pričelo propadati radi (= zaradi) odhoda delovnih sil s kmetij..." Kdo ima prav? Ali eksperti in planerji ali pa g Božidar Pahor ni prav poučen kaj nameravajo "vladajoči krogi", čeprav ste se "divili" (= občudovali) njegovemu odličnemu znanju . . . Lepo pozdravlja" S. A., Richmond i. TAXATION SERVICE DRŽAVNO POOBLAŠČEN ZASTOPNIK z evropskim osebjem Vani bo prihranil denar in čas pri izpolnjevanju Vaše letne takse. . Uradujenio 7 dni na teden od 9h zjutraj do 7h zvečer vse do konca avgusta. 129 CHURCH ST., RICHMOND Tel. 42-3634 % IZ TORBE TAJNICE S.D.M. # PROSTOVOLJNO DELO Slovenski Center rabi delovno silo. Sedaj je na programu izkopavanje temeljev, otroškega igrišča in balinišča. Pokličite Alojza Markiča: Tel. 870-9527. VSAK FICEK PRAV PRIDE Piknik, ki so ga na našem hribu priredili nogometaši kluba Kew-Slowene je prinesel okoli $200 čistega dobička. Ta denar bo šel za delno pokritje stroškov, ki jih ima SDM z nogometno sekcijo. Fantje in njih navijači so pokazali, da ne znajo samo dobro brcati žogo, nego da tudi pri zbiranju denarnih sredstev ne marajo biti potolčeni. ZAPUSTILA NAS JE ŠE ENA SLOVENSKA MATI V sredo dne 26. junija smo se v slovenski cerkvici v Kew za vedno poslovili od Floreninijeve mame. Po dolgoletni in kruti bolezni je poslovitev prišla vse prerane. Z soprogom Gvidom Florenini sta ko-rajžno stopala po poti našega izseljeniškega življenja. Nikoli pa nista pozabila, da sta Sicvenca. Dolga leta je družina sodelovala pri našem društvu — že od samega začetka. Vzgoja sinov, Petra in Oskarja je vsebovala slovenski jezik. Visoka univerzitetna izobrazba jima ni darovala perutnice ošabnosti, Peter Florenini ni pozabil da ga je rodila slovenska mati. V Elt-hamu, na slovenskem hribu bo zavedno njej in ostalim materam stal spomenik, delo mnogih zvestih sinov in hčera . . . ZAOSTALA ČLANARINA Načelnik članstva SDM g. Maks Hartman nas je naprosil, da obvestimo še tem potom vse, ki še niso poravnali članarino za to leto, da to store čim prejt, kajti že smo v drugi polovici leta in letna skupščina bo kar naenkrat tu. Če niste plačan član, potem seveda tudi na skupščini nimate glasu. ZRNO DO ZRNA POGAČA — KAMEN DO KAMNA PALAČA Od skupine upokojencev, ki se zbirajo v okrilju SDM je Odbor za gradnjo Slovenskega središča v Elthamu prejel ček za $200; spremljale pa so ga sledeče vrstice: "Odboru za gradnjo našega doma! Na zadnjem, oziroma prvem sestanku upokojencev na slovenski zemlji v Elthamu smo se domenili, da na-kažemo društvu naš prvi skupni prispevek v znesku $200. Ta vsota je bila zbrana na naših sestankih potom žrebanja prostovoljnih daril posameznih upokojencev, pa tudi članic društva, ki nas vedno na sestankih tako lepo postrežejo. Upokojenci izražamo željo, da bi imeli v bodočem domu svoj "kot upokojencev". V ta namen bomo in hočemo še zbirati denar. Poslana vsota ni velika toda tudi iz majhnega včasih kaj zraste. Opeka do opeke, vzdolž in počez za naš kot. Pozdravlja vse pridne delavce Peršičeva." NOVA SKUPINA Poleg navdušenih balincarjev, ki so si zgradili sami odlična balinišča se je pojavila na našem hribu nova skupina. Mladina se je zbrala in sklenila, da bi rada igrala košarko. Seveda jim je odbor SDM takoj dal svoj "žegen" pod pogojem, da si zgrade igrišča. Sedaj je na njih, bomo videli kako so vztrajni. Če ima še kdo drugi kakšen interes, kar naprej z idejo. Zemlje je dovolj in če ste pripravljeni delati zase po vzorcu naših balincarjev boste prav gotovo uspeli. V soboto 27. julija bo SDM imelo družabni večer s plesom in večerjo v "Europa Ballroom", 10 Leake St., Essendon. Ta večer je neke vrste novost, katero prinašamo svojim članom in prijateljem z dvema namenoma. Prvi je, da vidimo ako obstoja zanimanje za take večere, da jih še pripravimo. Drugi namen pa je, da vsem onim, ki so že darovali po $150 dolarjev javno izročimo značke ustanovnega člana našega kulturno-družabnega centra v Elthamu. Torej pridite na ta poseben večer, ki upamo, da bo nekako v stilu večera, ki smo ga imeli s Slakovim ansamblom v Savoy Plaza. Vstopnice morate naročiti vnaprej, ker moramo tudi mi naprej povedati kolikšno število večerij bomo potrebovali. In seveda, za otroke bo tokrat veljala polna cena, kajti tudi nam bo računana polna večerja. Na svidenje 27. julija! ZAHVALA Topla in prisrčna zahvala zvonku Špilar in ostalim, ki so pripravili otroške gugal-nice v Elthamu. Razveselili ste stotero malih src. Očetje vzemite si to v zgled, pridite nam na pomoč, vsaka roka je dobrodošla. Nogometno moštvo "Slovene-Kew" izreka toplo zahvalo naš'm ženam, ki so tako pridno pomagale z okrepčevanjem ob priliki nogometnega piknika v Elthamu. Postanite član SDM HIŠA NAPRODAJ V Sloveniji, med Sežano in Trstom je naprodaj hiša z zemljiščem za zelo nizko ceno. Torej lepa priložnost za vsakogar, ki si želi še kdaj vrniti v domovino. Za pojasnilo se obrnite pismeno ali osebno na naslov: VINKO STOJKOVIC 43 York Street, Reservoir, Vic., 3073 1 SLOVENSKO DRUŠTVO MELBOURNE VABI NA DRUŽABNI VEČER — DINNER DANCE KI BO V SOBOTO 27. JULIJA 1974 OD 7 30 ZVEČER v "EUROPA BALLROOM" 10 LEAKE ST., ESSENDON VSTOPNINA $7.00 NA OSEBO — B.Y.O. VES DOHODEK GRE ZA GRADBENI SKLAD KOT UPOKOJENCEV ZADRAVSKI SE SPOMINJA: POHORSKI KRALJ Med košatimi jelkami in vitkimi sme-rekami se počasi vzpenja od sv. Lorenca proti vrhu Pohorja z drobnim gramozom posipana pot. Za dobro pol ure hoda, je na koncu te poti velika planjava, na kateri na zgornji strani tik ob gozdu stoji velika, z apnom obeljena hiša. "Pri kralju" so ljudje rekli tej hiši. Ni pa to bilo samo hišno ime, ampak gospodar te hiše se je tudi pisal Kralj. Malo nižje od hiše se je raztezal velik sadovnjak s košatimi jabolkami in hruškami izpod katerih je rastla bujna sočnata trava. Sadno drevje je gospodar vedno sam s strokovnim znanjem obrezoval. Sadja je vedno bilo toliko, da so vsako leto v jeseni bili veliki sodi v kleti izpod hiše polni dobrega jabolčnika in hru-škovca. Radi višinske lege mu pšenica in rož nista najbolje uspevala, pa je moral moko za kruh in žgance kupovati, zato pa je eno njivo, ki je bila polna kamenja in težka za orati, obgradil in imel lep pašnik za krave. Druge njive je posjal z deteljino in ovsem za živino in posadil toliko krompirja, da je bila klet, prizidana pokraj štale v jeseni vedno polna in dovolj za družino in za pitanje svinj. Na eni teh njiv je precej vročega dne oral hlapec Jernej. Voli so se znojili in hropeli, kajti zemlja je bila suha in trda. Tudi Jernej si je brisal znoj s čela, ker moral je čvrsto držati za plug da ne pokvari brazde. Le za kratek čas jih požene na koncu brazde v hladno senco da si malo . oddahnejo ter z brezovo vejo odganja nadležne muhe in obade. Ko je ponovno vre-zal 3 brazde mu je sam gospodar prinesel mr.lcc in sicer komad rženega kruha ter za priboljšek komad prekajene slanine, a za žejo pol litra dobrega jabolčnika. "Dokler ti malšac, ispreži vole naj se tu na robu njive malo napasejo, a jaz jih bom čuval da se ne oddaljijo. Kadar pa vidiš da je prišel Tone s konjema domov, pa tudi ti ispreži, kajti ne bi rad videl da so voli preveč izmučeni, bi izgubili na teži ker jih nameravam prodati. Jutri boš s to' njivo lahko gotov, a drugi teden pa bodeš upregel mlade voličke. Vem da bo spočetka malo težko ker še niso imeli jarma na sebi, a prepričan sem, da jih boš ti kaj hitro naučil voziti". Tudi hlapec Tone je bil že nekaj let pri hiši. Imel je na oskrbi vse tri konje. Z dve- ASTRONAUT TRAVEL SERVICE Pty. Ltd. 233 COLLINS STREET, MELBOURNE, 10. nadstropje — Tel. 654-485« Največja in najmodernejša avstralska potniška agencij Ima poseben oddelek za Jugoslavijo. Potovanje z JAT-om ali drugimi jami v katerikoli del sveta. * Veliki popusti za potovanje v gru V Potovanja z vsemi ladijskimi družbam V Dovoz vaših sorodnikov in prijate v Avstralijo. ¥ Brezplačna nabava potnih dokumen * Ugodni pogoji za kreditiranje kart. Vse informacije vam bo rade volje nu< g. PAVLOVIč KOSTA in gdč. BILJA SRETENOVIČ na telefonu 654-4855. Po uradnih urah: 24:9699. Telefonirajte, pišite ali obiščite nas. — Prišli bomo tudi na vaš dom. Naša tektonska služba dela 24 ur vsak i ma je prevažal hlode na žago a tretji je bil za manjše prevoze doma ali pa ga je upregel sam gospodar in se z njim odpeljal v sv. Lovrenc če je imel kaj opravka na občini. Hlapec Tone ni bil več mlad, vendar ni bilo tako debelega hloda v gozdu, da ga on ne bi sam natovoril na voz in tudi ne tako težkega tovora, da ga njegovi konji ne bi izvlekli. Biča Toni ni nikdar rabil, ampak ko je prišel do klanca, je konje ob-stavil, izvlekel iz žepa komadič kruha, ki ga je zjutraj potajno v veži odrezal, . ga pretrgal in dal vsakemu vsaj za en grižljaj, potem pa vzel klobuk v roke in rekel "zdaj pa gremo". Kolikorkoli je mogel hiteti po klancu navzgor, konja sta mu bila za petami. Na vrhu sta sama obstala in čakala da jih hlapec pohvali. (Nadaljevanje prihodnjič) ZADRAVSKI GOSPE FLORENINI V SPOMIN Ob obletnici smrti moje nepozabne prijateljice Tince Šubert je zopet bela žena posegla v krog mojih bližnjih znank. Prav na dan Janeza Krstnika je izdihnila svojo blago dušo, mnogim Slovencem v Melbournu dobro znana Ivanka Florenini. Po dolgoletni zahrbtni bolezni jo je ljubi Bog rešil strašnih bolečin. Pokojna Ivanka je doma iz Podgorja pri Kamniku, torej pristna Gorenjka, odkritosrčnega značaja, ki se ni bala povedati resnice vsakomur v obraz. Bila je dobra in vzorna žena; skrbna ljubeča mati svojima sinovoma in pravta-ko dobra tašča. Vsem, ki smo jo poznale pa zvesta prijateljica. Rada je prišla , v naš krog upokojencev, .če ji je le zdravje dopuščalo. Takrat se je z nami veselila in šalila, saj jc bila vesele narave. Vedno je trdila: Še eno leto pa bom tudi jaz priromala v vaš kader. Imela je toliko lepih načrtov za bodočnost, da smo jo vse občudovale. Kljub njeni dolgi in mučni bolezni je imela še polno energije in trdno upanje na ozdravljenje. Na 27. junija smo jo spremili na njeno zadnjo pot. Naj ji bo lahka avstralska zemlja in Večni dober sodnik. Njeni družini naše globoko sožalje z željo, da jo ohranimo v najlepšem spominu in da jo tudi v molitvi ne pozabimo. Minka Peršič NASA DRUŠTVA NAŠI V ADELAIDI SESTANEK ZVEZE Delegati Slovenskih društev Adelaide, Canberre, Sydneya in Melbour-na so se 16. junija zbrali na rednem letnem zasedanju v-Melbournu. Iz Adelaide sta bila prisotna gospoda Gabršek in Trošt, Canbero sta zastopala g. Falež in g. Tuma, Sydney gospe Lajovčeva in Klemenčičeva, za Melbourne pa sta bila prisotna g. Česnik in g. Špacapan. Zborovanje se je pričelo dopoldne v Slovenskem domu v Carltonu in je bilo prav živahno vse do kosila, katerega sta odlično pripravile članice ženske sekcije SDM gospe Dragica Gomizelj in ga. Marija Cvetko. Po kosilu so se vsi delegati odpeljali na našo zemljo v Eltham, kjer je nogometna sekcija SDM imela svoj piknik. Gostje so brez izjeme izjavili svoje občudovanje nad lepoto naše zemlje in bi najraje kar ostali v prijetni in veseli družbi na pikniku, toda ■čut odgovornosti je zmagal in vrnili so se na sestanek, ki je trajal vse do poznega večera. Za predsednika ZSDA je bil za leto 1974/75 izbran g. Cvetko Falež iz Canberre, tajniško mesto pa je prevzela ga. Vlasta Klemenčič iz Sydneya. Iz sestanka je spet izzvenela potreba Zveze, kateri naj bi se priključila tudi ostala neopredeljena slovenska društva po Avstraliji. Obiščite O delovanju našega bratskega društva v Adelaidi se le bolj malo čita in sliši. Toda to nikakor ne pomeni, da so tamošnji rojaki postali nedelavni. Nasprotno, vsak naš človek, ki je imel priliko od blizu videti njihovo aktivnost, je lahko le ponosen odšel iz Adelaide, saj se je lahko iz prve roke prepričal, kako je mogoče s pošteno voljo tudi nekaj zgraditi. Že sam Slovenski dom napravi na obiskovalca dober vtis. Čeprav ni arhitektonska umetnina, vendar odlično služi svojemu namenu. Slovencem v Adelaidi se ni treba pehati za tujimi dvoranami in plačevati drago najemnino, kakor moramo to tukaj v Melbournu. V dolgočasnih popoldnevih se fantom ni treba potikati po hotelih, nego se zberejo pri kozarčku piva med svojimi ljudmi pod svojo streho. Oddajanje dvorane pa jim prinaša tudi znaten dohodek, tako, da se bodo kmalu iz-nebili dolgov in so si tudi nabavili okoli 20 akrov zemlje v Adelaidskih gričih, kjer si v bodočnosti nameravajo zgraditi nove klubske prostore in druge ugodnosti. Na kulturnem polju delajo, kolikor jim pač zmožnosti dopuščajo. Vzdržujejo nedeljsko šole in kadar pridejo prilike, kot n.pr. materinski dan in slično se zberejo in praznujejo skromno, a zato toliko bolj prisrčno. Imajo svoj mladinski plesni orkester, ki se vežba pridno, tako da bodo tudi v tem pogledu neodvisni. Za novo leto je društvo Liskalo svoj stenski koledar, katerega krasi lepa velika fotografija Ljubljane. Balinanje je tudi rojakom v Adelaidi priljubljen šport. Za domom imajo zgrajena dva lepa igrišča in ko je bilo tekmovanje v Canberri, se niso zbali dolge poti ter se vozili z avtobusom celo noč, samo da se pomerijo z ostalimi društvi. "Uspevamo dobro in dokler se bomo znali obdržati neodvisno, kot do sedaj in dokler bomo delali samo za dobro nas vseh, dokler bomo prijatelji z vsakomur, kdor hoče biti naš prijatelj,' se nam ni treba bati neuspehov", tako je dejal predsednik društva Slovencev v Adelaidi g. Tone Gabršek, ko se je udeležil sestanka Zveze Slovenskih društev Avstralije. POSTANI CLAN S.D.M. VAŠA EDINA SLOVENSKA TURISTIČNA AGENCIJA SLOVENIJA TRAVEL CENTRE IVAN GREGORICH Vam nudi po izredno zmerni ceni polet iz MELBOURNE naravnost v LJUBLJANO Vse potrebno za obisk domovine ali drugih delov sveta ter srečno vrnitev Vam lahko preskrbimo za kadar koli v letu ... Z nami se morete pogovoriti v domačem jeziku glede raznih potovalnih informacij, glede rezervacij, potnih listov in viz. Obrnite se na nas po telefonu, pismeno ali z osebnim obiskom naše pisarne. Radi in hitro Vam bomo ustregli. IVAN GREGORICH SLOVENIJA TRAVEL CENTRE (čez dan) (po urah) 72 Smith Street 1044 Doncaster Road, Collingwood, Vic., 3066 East Doncaster, Vic., 3109 Tel. 419-1584 - 419-2163 Tel. 842-1755 RESTAURANT NA VOGALU BOURKE ST. IN EXHIBITION STREET, MELBOURNE ZABAVAL VAS BO SLOVENSKI ORKESTER "SOČA" Doma in v tujini ====================================== NARODNI ODBOR "KLIC TRIGLAVA- — 25 LET Predvojne politične stranke so tik ob koncu vojne ustanovile Narodni odbor za Slovenijo, kateri naj bi pred svetom predstavljal mišljenje Slovencev v emigraciji, formulirano po predstavnikih teh strank. Predsednik tega odbora je bil dolga leta po vojni bivši minister prve Jugoslavije dr. Miha Krek, po njegovi smrti pa je bil izvoljen na to mesto dr. Miloš Stare, ki živi v Argentini. Člane odbora postavljajo stranke po posebnem ključu, na katerega so pristale ob ustanovitvi. Od časa do časa se odborniška mesta izpraznijo radi smrti ali izstopa članov in stranke imenjujejo nove zastopnike Tako so bili nedavno imenovani novi predstavniki na dva mesta, ki pripadata Slovenski demokratski stranki (SDS) in na tno, katerega zaseda Slovenska ljudska stranka (SLS). Na mesto Alojza Zupana in ing. Ljube Sirca, obe 'iz Anglije, je predsednik SDS ing. Ladislav Beve imenoval dr. Valentina Benedika-Skalarja iz USA in Radivoja Riglerja iz Argentine. Načelstvo SLS pa je imenovalo g. Pavla Fajdigo iz Argentine. Vsi imenovani so prominente osebnosti z mnogimi iskušnjami. G. Radivoj Rigler, doma iz okolice Litije ima za seboj vojaško kariero, ki se je končala z imenovanjem za pomočnika prtdvojnemu vojaškemu atašeju v Berlinu, polkovniku Vauhniku. Samo vojno je g. Rigler preživel v vojnem ujetništvu in je leta 1948 odšel v Argentino, kjer se udej-stvuje na kulturnem polju med tamošnjimi Slovenci. Dr. Valentin Benedik, Ljubljančanin po rodu, je bivši sodnik. Leta 1944 se je radi zasledovanja po Gestpu moral umakniti v ilegalo. Po vojni je živel v begunskih taboriščih po Italiji in kasneje v Nemčiji, kjer je postal pravni zastopnik za število begunskih taborišč. Leta 1951 se je izselil v USA, kjer deluje med Slovenci kot starosta ameriško-jugoslovanskega sokolskega društva Cleveland. Pavel Fajdiga se je rodil v Zagrebu in je bil pred vojno beograjski urednik največjega tedanjega slovenskega dnevnika "Slovenec". Radi delovanja proti okupatorju je bil iz Beograda poslan najprej na prisilno delo v rudnik bakra Bor, kasneje pa je bil zaprt po različnih koncentracijskih taboriščih po Nemčiji. Po vojni je sodeloval pri mednarodni organizaciji za begunce IRO, leta 1948 pa se je naselil v Buenos Airesu. Narodni odbor za Slovenijo nima, takšen kot je danes, niti pravne niti efektivne moči med Slovenci, njegova edina pomembnost, čeprav zelo skromna je v tem, da obstoji. Prav i ob zaključku našega časopisa smo prejeli vest, da je na mesto dr. Macjuša iz Argentine, ki je umrl januarja tega leta bil postavljen, g. Vlado Menart, advokat iz Sydneya. G. Menarta je na to mesto postavila SDS, ki ima v Odboru pravico na 6 mest. Vekoslav Janko — umrl Slovenci, ki imamo v svetu možnost, da sledimo kulturnemu ustvarjanju velikih narodov, se lahko samozavestno spomnimo, da smo imeli v domovini med obema svetovnima vojnama kulturne ustanove, ki niso prav nič zaostajale za temi, ki jih vidimo v svetu. Med te spada gotovo ljubljanska opera. Bila je na taki višini, da bi bila v ponos velikim narodom, ki razpolagajo z drugačnimi materialnimi možnostmi kakor jih je imel slovenski narod. V spomin nam prihajajo imena slovenskih dirigentov Mirko Polič, Ivan Brezovšek, Niko Stritof, Anton Neffat, Danilo Svar-a, Demeter Že-bre. Poleg teh imena pevcev, sopranistinj Pavle Lovšetove, Zlate Giungienac, Heyba-love Valerije, altistk Vilme Thyerrijeve in Franje Golobove, tenoristov Rijavca, Šimenca, Dermote, Gostiča, Francia, bari-tonistov Levarja, Primožiča, Janka, basistov Križaja, Beteta, Marjana Rusa in mnogo drugih. Vse to nam je ponovno stopilo pred oči, ko smo brali, da je 30. septembra umrl v Ljubljani 75 let star baritonist Vekoslav Janko, eden tistih slovenskih umetnikov, ki so pripomogli, da je slovenska operna umetnost dosegla tako višino. Janko se je rodil 17. maja 1899 v Rušah. Mladega Vekoslava je za gledališče odkril režiser Hinko Nučič. V sezoni 1919/20 ga je najprej angažiral v mariborski drami. Ko pa je pokazal svoje glasovne talente, je bil v sezoni 1924/25 kot visok lirski bariton sprejet med soliste ljubljanske opere. Tu se je najprej posvetil študiju opernega pttja in ga zaključil pri prof. Joliju Betettu. Vsporedno s študijem je prevzemal vedno večje vloge v Operi. Razvijal se je tako hitro, da skoro ni bilo dne, da ne bi poslušali na odru Janka v najraznovrstnejših baritonskih nastopih. Londonski emigrantski časopis "Klic Triglava" praznuje 25-letnico, odkar je začel izhajati v Angliji 15. avgusta 1948. Mi vemo, kaj se pravi, izdajati list v emigraciji, s kakšnimi težavami ga ustvarjati in ga morda s še večjimi vzdrževati. Koliko napora in žrtev je bilo treba, da so nekdanji člani Slovenske armije pod generalom Andrejem-Prezljem, sedaj rudarji v angleških premogovnikih, začeli s skromnim informativnim lističem na par straneh. Iz skromnega ciklostilno razmnoževanega lističa, je Klic Triglava prešel v tiskarno na linotip in zdaj že nekaj let na ofset tisk. iz informativnega lističa je postal svoboden, na nobeno stranko vezan, in — vsem diskusijam odprt list. Ker tudi mi poznamo naporno in nehvaležno delo slovenskega časnikarja v emigraciji lahko samo čestitamo k jubileju in želimo še nadaljnega uspeha. STARINE V SLOVENIJI V stranih pod Nanosam raste najstarejše znano slovensko drevo: lepo raščena in razvejana tisa, ki je še vedno plodna; sredi oktobra so jo krasili lepi živordeči plodovi. Starost tega drevesa je Karel Dežman leta 1860 cenil na 950 let, po najnovejših stro-kovnejših meritvah pa so ji merilci priznali le 500 let. Kljub temu pa je še vedno "rekorder" med slovenskimi drevesi. — Cerkvico sv. Lovrenca nad Bašljem pod Storžičem, ki je y srednjeveških virih omenjena že leta 1154, so re-stavrirali. Že lani so pričeli odkrivati staro fresko, ki pa ni v celoti ohranjena, ker so kasneje del stene prebili in naredili tam vrata. Ta freska s poti svetih Treh kraljev je po mnenju strokovnjakov iz konca 14. stoletja, iz 16. stoletja pa so freske v prez-biteriju. Zanimiva je tudi notranja oprema cerkvice, ki je iz 17. stoletja. Notranjost so dopolnili z renesančnim kasetiranim stropom, ki so ga sneli ob restavraciji cerkvice na Bregu pri Preddvoru, in ki se zelo ujema z notranjosttjo cerkvice sv. Lovrenca. Domačini so že prej hoteli sami popraviti strop, toda ker so ga hoteli zgraditi iz betona, bi skoraj pokvarili arhitekturno vrednost te stare cerkvice. Že leta 1936 so nedaleč od cerkvice odkrili ostanke gradišča, letos pa so s sondiranjem okoli cerkvice ugotovili ostanke ilirske naselbine iz 5. stoletja pred Kr. Arheologi nameravaj u prihodnje leto temeljito raziskati okolico cerkvice. Stran f — VESTNIK, Juli. 1974 YOUNG FOR OUR FRIENDS: OLD and THE WINES OF SLOVENIA The configuration and composition of the soil and existing climate patterns, with the alpine climate merging gradually into temperate continental on one side and subtropical Mediterranean on the other, afford extremely suitable conditions for the cultivation of the best varieties of "northern" grapes which yield superior qality white wines. The vineyards of Slovenia cover a total area of about 21,000 hectares and may be divided into three main regions: the Sava and Drava river valleys and the Littoral zone. The most common varieties of grape cultivated in the upper reaches of the Drava river are Laški Rizling (Laški Riesling), Sauvignon, Beli Burgundec (White Burgundy), Zeleni Silvanec (Green Sylvaner) and Šipon, while the Kraljevina, Portugalka and Kavčina variety ave most common in the Sava river region. Refošk, Kraški Teran, Rebula, Pinela in Malvazija grapes are grown in the littoral region. Viticulture and the wine-making have a long and splendid tradition in Slovenia. As early as the 10th century A.D. when the future provinces of Carinthia, Styria and the Kranj and Goriška regions began to take shape, the Slovenian peasants and serfs began the large-scale cultivation of grapes for their feudal overlords — mostly German at that time — and the big monasteries. Owing to the favourable conditions of soil and climate, the vineyards gradually expanded and the serfs began growing grapes for their own requirements, so that many well-known wines were produced in Slovenia at the time. The numerous fortified towns, castles r