DRAGOTIN HUMEK: Izpit za meščanske šole iz tretje skupine. (Dalje.) Za pouk v geometriji in geometrijskem risanju niniarno v metodičnem oziiu velike izbire. Že iz učiteljišča znana knjiga: Kraus »Methodik des Unterrichtes !n der Oeometrie und geom. Zeichnen« — Dunaj, Pichlers W. u. S., je zastarela in je za današnje razmere le deloma uporabljiva. Prav topio pa pripoiočamo delo: Pfan »Raumlehre« — Dunaj, Pichlers W. u. S. Pripominjam pa, da je izdal Pfau dve deli z gori navedenim naslovom. Frvo je šolska knjiga za učence, drugo je nainenjeno učitelju. V obeh knjigah je obravnavano merstvo v smislu stvarnih sknpin iz učenčevega okoliša. Kako ^se na iahko umljiv način obrazložijo temeljni pojmi merstva, sem poizkusil pokazati v knjižici »Merstvo« -¦ Krško, Pedag. ciruštvo. Za ponavljanje načrlovalnih nalog, in za prvotno vajo v geometrijskem risanju, si poiščenio snovi iz geometrijskih knjig. Preko tisoč načrtovalnih nalog inia pa zraiiih Fialkovsky v knjigi: »Oeometrische Konstruktionen«, ki ji založnika ne vem navesti. ker knjige v hipu nimam pri roki. Poleg načrtovalnih nalog je treba za izpit iz tretje skupine znati tudi najvažnejše iz risanja posestniii načrtov in predmetov, iz stavbarstva in strojništva. Primemih knjig za fo ni. Vcliko snovi je v učnih knjigah za meščanske šole. Prav dobre knjige so sestavili n, pr. Močnik, Napravnik, Wortaer, Jahne-Barbisch, ^iau, bcniil i. ar. beveda je pa ueoa pogiobuve s pomočjo preulog, naravnin posnetkov itd. roleg iiiatematike je treba največjo skrb posvetiti opisni geoinetriji, ki je ined dijaki razupita kot najtežji preumet.A kclur si je že v geometnji utruil prvotne pojme o projekciji, temu ucenje opi&ne geoinetrijc ne bo delalo pregiavice. ireba je ie pranerne knjige. INajbuljša se mi v tem pogieau zdi knjiga: bai'odianek-LudWig »Daisteilende Ueometne und i<au_niei_re liir die IV. bis Vil. Kl. der Kealsclimen« — Dunaj, i.\ 'i'empsky. Knjiga je pisana tako razumljivo in piične pouk tako primitivno, da se ua ob pnmerni pnOiio"sti predeiati tudi brez uciteija. Svetujem pa naj vsak, ki se loti tega dela, izvrši vse aaloge, ne-ie s svinčnikom, ampak s tužem in če treba, z barvo. Pri težje razumliivih nalogah in pri razmotrivanju 110vih vprašanj je pa na vsak način potrebno, da ponazoriino posaniezne slučaje s preprostimi modeli, ki si jili sproti nareaimo iz papirja, tankih palcic itd. Prav dobra je tuai knjiga: J. Kenner »Uarstellende Ueometrie« 1.—lv. del, ki se dobi v vsaki knjigarni -•• če ni razprodano, knjiga namreč! Danes je pač tako, da so vse knjige razprodane, kakor med vojno užigaiice, blago in drugi predmeti. Kar navajajo postavne doiocbe o prostoročnem risanju je zastarelo in deloina neumestno in neporabno. Ko so kovali te določbe, se še pri nas nikomur ni sanjalo o nalogah, ki jih vrsi danes mouerna umetniška vzgoja. Noben resen profesor ne bo danes zahteval, naj rau narišemo in v barvah zvedemo kompliciran okrasek v renesaiiskem slogu a la Steigel ali kaj podobnega. Po lnojem mnenju pa mora vsak kandidat za tretjo skupino obvladati takozvano risanje v toliko, da vsaj nekoliko dovršeno skicira po naravi z oljeni, s svinčnikom, peresom itd., da zna izuelati tudi popolnejšo risbo v katerisibodi gorenjih tehijik in da zna vsaj preprostejše motive podati tudi v barvi. Pri skiciranju ne mislim samo enostavnih predmetov iz šolskega pouka, ampak tudi težje naloge iz prirode, arhitekture, enostavne figuralike itd. Itneti mora vsaj najprvotnejše pojme o modeliranju, šabloniranju, o izrezovanju štarnpilj in njih upoiabi v risaiiju in še o marsičem. Vrhtega mora vedeti, da pouk v risanju ni saino to kar kaže ime, ampak da ima danes ta pouk še druge naloge, ki so vsaj tolikega poinena kot navadna risarska spretnost. V nastopnem podam nekoliko virov, ki si iz njih vsakdo lahko napravi prilično sliko o nalogah risanja in umetniške vzgoje. V teh delih je tudi izčrpno obravnavana metoda. Vrhtega pa nudi ta in ona knjiga vse polno snovi za sainoizobrazbo v risanju. Le eno je pripomniti. Vse knjige za risanje in umetniško vzgojo so navadno bogato ilustrirane. Zato so bile razmeroma zelo drage že v predvoj-, nem času in so danes še dražje. Največje^ zlo pa je, da jih je težko dobiti, ker so zveze med posameznimi državaini več ali manj prekinjene. Trdno pa upamo, da se bodo razmere skoraj izboljšale. Ni pa tudi treba, da bi si naročli celo kopico kajig. Predno predelamo eno, dobimo že tako ali tako drugr. Starejše, a še vedno dobro delo je: Cl. Boldt »Lehrbucli des Zeichenunterrichtes« — Wismar, Hinstarffsche HofbuchhandliniR. Knjiga je sicer že izpred prevrata v risarskem pouku, a inia dober zgodovinski pregled o šolskem risanju do konca devetnajstega veka, kratek nauk o ornamentiki, o umetnostni zgodovini in o barvah. (Dalje prih.)