___-    328    ___
Statistika čebelarstva v Avstriji.
Pod tem naslovom naš novi časnik „Slovenska čebela", od katerega smo dozdaj 3 liste dobili, zanimivo popisuje stan čebelarstva v našem cesarstvu in med drugim pravi:
„Po vsej srednji Evropi se čebelarji gotovo z žalostjo spominjajo 1870. leta, ter si skušenj prezimovanja čebel gotovo več ne želijo. Po nekaterih deželah, kakor ravno na pr. po Koroškem, Kranjskem, Hrvaškem i. dr. je zima tretji del, tudi polovico panjev pokončala. Cena medu je poskočila po marsikterih deželah na 20 do 30%. Resnica je pa , da po Nemškem , kjer je sploh L)zier-zonski panj v navadi, niso tisto leto tolike škode trpeli, kakor pri nas. Tu pa je tudi naloga našega delovanja, ker gotovo je, da pridelki so stanovitniši pri čebelarstvu s premakljivimi, kakor z nepremakljivimi sat-niki; zato namreč, ker pri Dzierzonovem panju se da pri nenavadnih okoliščinah . na pr. zimi itd. marsikaj pomagati, pri druzih pa nič.
Tu bi bilo gotovo truda vredno na tanko pozvedo-vati, v kaki primeri je po deželah čebelarstvo s premakljivim proti nepremakljivemu delovanju.
Če v naslednjih številkah poskušam malo k temu pripomoči, naj to ne velja kot pribita resnica, ampak le kot mali pripomoček k daljnemu poz vedo vanju. Jaa navodim le kar številke razposlanih čebelnih panjev v razne dežele, ter mislim, da se ne motim, če dostavljam, da, kjer je veča ljubezen do umnega čebelarstva, ondi je tudi veče število Dzierzonovih ali po njegovi sistemi prenarejenib panjev.
Od skupnega števila razposlanih panjev je šlo v dežele našega cesarstva 40% in sicer:
V Šlezijo 384 panjev ali 2-2% vseh leta 1869 naštetih panjev; na Moravsko 716 panjev ali 1*1%; na Češko 870 panjev ali 0-6%; Ga spodnje Avstrijsko 248 panjev ali 0"4%;   na zgornje Avstrijsko 162 panjev ali
0*4%; v vse druge dežele ta in unkraj Litave le 90 panjev. — Iz tega bi se znalo in smelo sklepati, da je v ŠleziJ i največ Dzierzonovih panjev (saj tudi Dzier-zon v Sleziji prebiva — se^ve da v Pruski), potem na Moravskem, Češkem itd. Če na priliko vzamemo, da ima vsaki peti čebelar panjove s premakljivimi satniki, bi jih bilo po tem takem v Sleziji 1920 panjev, ali */9 vseh naštetih panjev, na Moravskem 3500 ali 1/20, na Češkem 4300 ali y35 itd.
Iz tega se tudi razvidi, da čebelarstvo največe nravne in denarne podpore potrebuje v Galiciji, po Solnograškem , Tirolskem, Koroškem, Kranjskem in Stajarskem itd.
Toliko imenitna in podučna je prava statistika za posamesnega umnega čebelarja in za vlado še posebno, ker brez statistike vlada po temi tava in denarno pomoč le po naključji deli."                                   (Dal. prih.)
-----    329