SKft DOMOV AMERICAN HOME ..... . .......................................................Xivnw^..: CLEVELAND 3, O., WEDNESDAY MORNING, JANUARY 24, 1945 SLOVENIAN MOKNINtt DAILY NEWSPA Fhfc LETO XLVIII—VOL. XLVIII Rusi so dosegli linijo ob reki Prodrli so že 22 milj do Baltika; v Poznanju je že boj po ulicah; Prva ameriška armada je vdrla v mesto St. Vith London, 23. januarja. Premier Stalin je nocj naznanjal na radiu, da so ruske čete n m,ad»na veselo zapušča Jackson Memorial bolnišnico vj dosegle breg reke Odre V Šle- i v boju nad otroško o jim dobri ameriški j^j > —»■■■» »•• imamiiic s tem, da so darovali frT° V kjer je lansko leto zmagala v boju nad otroško! ziji. PresJV"*1 Je omogočeno, ker so jim dobri ameriški |n d^be}» zdravila in zdravnike vka|o temSrje V sklad za P°biJ'anie Otroške paralize. Po-e Po " fkladu in s tem bomo napravili srečne še druge, ta strašna morilka človeštva. JAT BO PREISKOVAL PNOSTI PREVOZA lington. Z TRANSPORTI Senatni vojaški odsek je odglasoval, da :U|e ] ( '^Fniad11^3 Preiskava glede rabe prioritete pri pre "ika R m' letali' kot bil t0 slučaj< da J'e imeI Pes I K^oseveIta prioriteto nad tremi vojaki. Odsek bo preiskal to zadevo in obenem skušal dognati, na kak način se daje prednost pri prevozu v vojaških letalih gotovim osebam. London, 23. januarja. -Berlinski radio je nocoj trdil, da so Rusi predrli linijo pri Namslau v nemški Šlejiji in da je že v akciji nemška garnizija v Breslavi, glavnem mestu Šlezije. sehl ^fe dobil poročilo Ef^k pri del« JT ladjedehiici stijngto jKf odsek T !!atm pre" - • K -le predložil zbor. 0 0 splošnem pohaj- Norfolk, Va ,»tin London, 23. januarja. — Ruske čete so prodrle na 22 milj do Baltika v ogromnem kolobarju in premier Stain je nocoj naznanjal, da je s tem v Vhodni Prusiji zajetih najmanj 30 nemških divizij. Poročila iz Berlina pa javljajo, da so ruske čete že vdrle v Poznanj, zadnje poljsko mesto pred nemško mejo, ki leži 187 milj od Berlina. Iz Stockholma se poroča, da se vrše v Poznanju boji po ulicah med Rusi in naciji. Ruske čete, ki prodirajo v južni Šleziji, drve naravnost proti Breslavi, gavnem mestu šlezije in kot se trdi iz Berlina ,so Rusi že dosegli "začasno" breg reke Odre. Druga beloruska armada, ki prodira v vzhodnem delu Prusije, je okupirala Saalfield, ki leži samo 22 milj od Baltiškega morja. Teh 22 milj je zdaj še edin hodnik, po katerem morejo zbeža-ti Nemci iz Vzhodne Prusije. Ruske čete so oddaljene od Gdanjskega, ki je bilo poljsko pristanišče na Baltiku, še 50 milj. Poročila trdijo, da je v Vzhodni Prusiji 1,000,000 ruskih vojakov. Radio iz Berlina je poročal, da je poslal I-Iitler na vzhodno fronto Him-mlerja, ki nosi s seboj oblast, da lahko ukrene vse, kar se mu zdi prav. Poročila z zapadne fronte pa trdijo, da je nekaj nemških divizij že odšlo od tukaj na vzhodno fronto, da ustavijo Ruse. Radio iz Moskve postavlja rusko armado 150 milj od Berlina, toda radio iz Berlina pa trdi, da so Rusi že v Poznanju, torej samo 137 milj od nemške prestolnice. Depeše iz Moskve poročajo, da ruske čete napadajo nemško obrambno linijo pri reki Odri na petih krajih in da ruski topovi že obstreljujejo nemške postojanke na nasprotnem bregu reke. Ta reka je zadnja naravna obramba za na-cije pred Berlinom. Reka teče skozi sredino šlezije ter provinco Brandeburg, teče 40 milj vzhodno od Berlina ter se izliva pri Stettinu v Baltiško morje. Maršal Ivan čarniakovski ima še 25 milj do Koenigsberga, glavnega mesta Vzhodne Prusije in vse izgleda, da ga namerava obkoliti. Vojaški komentator na nemškem radiu je orisal položaj na vzhodni fronti za prebavo nemškemu narodu sledeče: "Umikajoči nemški armadi se je posrečilo, da se je spretno izvila zajetju od Rusov. Rusi niso zajeli mnogo nemških vojakov. Toda Rusi bodo spoznali, kot so zapadni zavezniki, kaj se pravi boriti na nemški zemlji proti Nemčiji. Vsak nemški moški, od izurjenega veterana pa do mladega domobranca bo varoval s svojim Nemčije." življenjem dohod v osrčje Pariz, 23. januarja. — Prva ameriška armada se danes bije od hiše do hiše po ulicah mesta St. Vitha ,medtem ko tri razbite nemške armade beže nazaj v Nemčijo. Sedma oklepna divizija je vdrla v St. Vith še pred dnevom. Ko se je storil dan je pa zračna armada začela s svojim uničevalnim delom nad naciji. Do opoldne so letalci razbili Nemcem 464 trukov, 14 tankov in 698 drugih vozil. Tretja armada naglo prodira v Seigfried linijo v kotu med Nemčijo in Luxembourgom. Od srede decembra, ko so pričeli Nemci z ofenzivo, so izgubili najmanj 150,000 mož, ubitih in ranjenih. Število zajetih Nemcev je pa danes doseglo 50,000. Amerikanci so stopili v St. Vith po enem mesecu in dveh dneh, odkar je voh Rundstedt zajel mesto s tisoči Ame-rikancev. Tukaj se križa sedem deželnih cest in dve železniški progi. Nemci so do danes krčevito branili to mesto. Trgovci si prizadevajo, Senator Bridges je izjavil: da OStUiejO V podjetjU ?v lie! P0tr»ti materiala Pri delu pohaj ku-t<>. ki avcev> dočim jih I stvti?- prJ'tem izdeluje-1 za svojo uporabo ' "Splošno I se govori, da ta škandalozni slučaj ni bil edini pri vojaških transportih. Govori se, da se je dalo prednost prevozu žganja in celo ledenicam za višje 0 !tW Chicago. — .Edison General Electric Appliance Co., je vprašala 17,000 ti-govcev, ki so prodajali pred vojno električne častnike nad vojaki, ki so hoteli Predmete, kako ste zdaj vzdržu Kjj» aveevlnica zaP°SWe 38,-)H| nJ pa bi jih potrebo- Nka vanj 4'000- Toda |. ' K1 so brez napovedi J , ladjedelnico, so bi ° 80 delavci po-/jalj ldela> kadili in se •nikjer boss°v ni bilo Ida i;V . elavci so sami 'koval.- Pr.eveč-5 !mi odselc je bil mne. se Za te tiste, ki so od-razmere, kaznova- e nočejo vka v Ohio Državo Ohio tabus, o 'ela nevv v Zvarov!?0 vest' da 80 ' 'ile družbe zo- V^avienf Še naprej •d dr?av; , Ta davek A 'aVl ^tno kakih $7,- na dopust, pa niso dobili prostora v letalih. Take preiskave se ne sme bati noben pošten in pa-triotičen človek." Senator je tudi dodal, da bo preiskava dognala, če je kaj resnice na tem, da imajo angleški častniki v tej deželi prednost pred ameriškimi pri prevozu z armadnimi letali. Dalje, da so slučaji, ko so morali ameriški častniki podkupiti letalske urad. nike, da so dobili prostor na transportu. e družb naJ'višje sodnije 10 odloku "1UZDe pravlJ0' am, li vladnim , ne H?va državnim, to-*8a Pa oi?Vnim davkom, ne m Jske zavaroval- I vedele jodavka- zato }>ke njij^ '1 država na-5 0 drž; ' i od zava teh 'Javek, | d°be den, se nadalje za- zavarovalnih Pečale pod i1' da dai! rdo pa na Perzijski šah ponuja palačo za konferenco Teheran. — Perzijski šah je ponudil na razpolago svojo palačo velikim trem, če bodo imeli tukaj svoj sestanek. Tozadevno je perzijska vlada obvestila poslanike vseh treh dežel. Kje se bodo državniki sestali, je še vedno tajnost, čeprav se mnogo omenja Teheran. Toliko je pa gotovega ,da bodo vsi trije, Roosevelt, Churchill in Stalin pripeljali s seboj toliko svetovalcev, civilnih in vojaških, kot jih še ni bilo zbranih na kakem pomembnem posvetovanju. -o- Nemci so pobili tisoče partizanov v Sloveniji ar nazaj. /S grob G? raj °b 1:15 je ForCaViUe bolnišnici f- 47. St' stanujoč na rk°ve' °Sreb bo iz W Cas Pogrebnega za- ^sPoročnj ^ a in drugo 1 JUtri. New York. — Nemško vojno poročilo od 18. januarja zatrjuje, da so v očiščevalnih operacijah, ki jih vodi nemška policija v alpskih 'deželah, utrpeli partizani težke izgube v okolišu Topi ice-žužemberk. Naštetih je bilo 2,300 ubitih. Zajetih je pa bilo 1,500 partizanov in mnogo vojnega plena. -o-— Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. jejo, ko teh stvari ni na trgu. Trgovci so odgovorili, da prodajajo zdaj druge stvari, samo da obdržijo trgovine odprte. Prodajajo barvo, pohištvo, stekleno lobo, stenski papir, semena, knjige in celo rabljene avtomobile. Mnogi so se temu tako privadili, da so pripravljeni tudi po vojni obdržati ta ali oni predmet v trgovini, četudi bodo prišli električni predmeti zopet na trg. Trgovci izjavljajo, da se bo po vojni prodalo največ električnih ledenic, za njimi čistilci in na tretjem mestu bodo radijski aparati. -o- Novi uardniki Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ ima za letos sledeči odbor: Duhvoni vodja msgr. B. J. Ponikvar .predsednik Frank Fabian .podpredsednik Frank Yansa, tajnica Angela Mencin, 1173 E. 61. St. blagajničarka Josephine Trunk .zapisnikarica Mary Zupančič, nadzorni odbor: Frances Ponikvar, Jennie Grčar, Josephine Jazbec; zdravniki: dr. Kern, dr. Oman, dr. Seliškar ml. Sinko je Vile rojenice so obdarile družino Mr. in Mrs. Anton Rudolf, 1032 E. 70. St., s krepkim sin-kotom. Mati in dete se dobro počutita v Mt. Sinai bolnišnici. Materino dekilško ime je bilo Mary Jerina. Tako sta posta- AMERIŠKI VOJAK OBSOJEN NA SMRT RADI UMORA London, -r- Ameriški vojak Pvt. Karl Kulten; star 22 let, doma iz Cambridge, Mass. je bil spoznan krivim na angleški sod-niji roparskega umora ter nato obsojen na smrt na vešalih. Z njim je bila obsojena na isto kazen tudi angleška plesalka Elizabet Jones, ki je vojaku pomagala pri ropu in umoru. Umorila in nato oropala sta nekega voznika taksija v Londonu ter njegovo truplo zavlekla v obcestni jarek. Priče so izpovedale, da sta vprizorila že poprej več roparskih napadov. Vojak je ob neki priliki ustavil taksi j, toda ni izvršil ropa, ker je sedel v taksiju ameriški častnik. Vojak je služil pri parašutarjih. OHIJSKA SILOVITA 37. DIVIZIJA JE NA LUZONU Luzon. — Glavni stan MacAr-thurja poroča ,da prodira proti Manili s 14. korom slovita ohij-ska 37. divizija, ki se je proslavila že v mnogih bitkah na Pacifiku. Na Bougainville je ta divizija razbila japonsko 6. divizijo, bo rila se je na Novi Georgiji, na Fiji otokih in na Guadalcanalu. Ta divizija je prejela že mnogo odlikovanj ter dobila pohvalo od samega predsednika. -o-- Dar za pogorelce Anton Grdina nam je izročil $35, katere je daroval poznani slovenski mesar Frank Ažman za slovenske pogorelce, priza-la Mr. in Mrs. Anton Jerina pr-'dete v požaru plinarne 20. ok vič stara ata in stara mama. Naš poklon! Podružnica 14 SžZ Tajnica naznanja, da bo pobirala a^esment jutri večer v SDD na Recher Ave., kar naj članice upoštevajo ter poravnajo svoj asesmpnt. tobra. Najlepša hvala Mr. Až-manu za velikodušni dar. Zadušnica v Barbertonu V nedeljo ob 10:30 bo darovana v slovenski cerkvi v Barbertonu zadušnica za pokojno Jennie Debevec. Mašo bo daroval za dušo pokojne župnik Rev. M. A. Jager, Pravijo, da se Subasič ne bo pokoril ukazu kralja Petra London. — Poroča se, da bo dr. Ivan šubašjč z odobrenjem angleške vlade prezrl ukaz kralja Petra, da odstopi kot ministrski predsednik ter cla bo s Titom organiziral svojo vlado v Jugoslaviji. Kot se je včeraj poročalo, je kralj odstavil Subašiča ter poveril sestavo nove vlade Milanu Grolu. Subašič je poklical svoj kabinet na sestanek, da se posvetujejo, kaj jim je storiti po kraljevem ukazu. Posvetovali so se več kot tri ure ter nato sklenili, da bodo sestavili svojo vlado, v kateri bo Tito ministrski predsednik, Subašič pa zunanji minister. -o- 1 Jutri bo važen dan! Jutri bo kazal koledar 25. dan v mesecu. To je dan, ko naši pridni društveni tajniki in tajnice pobirajo društvene ases-mente. Ne pozabimo tega! če je kdo naš prijatelj v potrebi, potem je to naše podporno društvo, zato glejmo, da bomo vedno dobro zapisani v njegovih knjigah. To se pravi — naš ases-ment naj bo točno plačan. Vesela vest Teta štorklja se je oglasila pri družini Mr. in Mrs. Daniel Pavsek, 15Š12 Holmes Ave., ter jim pustila za spomin krepkega sinkota. Mati in dete se prav dobro počutita v Polyclinic bolnišnici. S tem sta postala Mr. in Mrs. Lawrence Pavsek, 1190 E. 147. St., stari ata in stara mama. Čestitke! Zopet doma Mrs. Ulrich Lube, ki je izgubila svojega prvega otroka v Polyclinic bolnišnici 13. januarja ,je zdaj zopet doma. Prijateljice jo lahko obiščejo na 5914 Bonna Ave. Njen soprog Pfc. Lube je na dopustu do 2. februarja. VLADA NAMERAVA ZNIŽATI CENO OBLEKI Washington. — Vlada naznanja drastičen program, da se prihrani odjemalcem od 6 do 7 odstotkov na ceni obleke. Ta program ima tudi namen zvišati produkcijo cenene in obleke srednjih cen. J. A. Krug ,načelnik vojne produkcije je imel posvet s tovarnarji in prodajalci, katerim je predložil program vlade. Nižje cene bodo stopile v veljavo pozno spomladi. Cene bodo prišle nazaj na višino prve polovice leta 1943. IZ BOJKE FRONTE ZAPADNA FRONTA—Ameriške čete prve armade so po hudem boju popolnoma okupirale mesto St. Vith v Belgiji. VZHODNA FRONTA—Rusi se zbirajo ob reki Odri v Šleziji na 37 milj široki fronti, da udarijo v osrčje Nemčije. PACIFIK—Ameriške čete se bližajo letališču Clark na Luzonu, ki je oddaljeno samo 45 milj od Manile, glavnega mesta Filipinov. Ameriško topništvo že obstreljuje mesto Bamban, šest milj od tega velikega letališča. Razne vesli od naiih borcev v službi Strica Sama Lt. Anton H. Zadnik, star 22 let, je bil na 26. decembra ranjen v Belgiji. Zdaj se zdravi v neki bolnišnici v Angliji. Tako sporočilo je dobila njegova žena Mrs. Charlotte Zadnik, 988 E. 77. St. Poročnik Zadnik je stopil v armado v oktobru 1940. V juniju 1942 je bil povišan v poročnika v ,Fort Benning ,Ga. V septembru 1943 je bil pa povišan v nadporočnika ter bil poslan preko morja v juliju lanskega leta. ' Mr. in Mrs. A. Zadnik imata še enega sina v armadi in sicer Cpl. Victorja, ki se nahaja to-časno v Angliji. ■k n n Ptfc. Anthony L. Strekal je poročan med pogrešanimi v Belgiji od 22. januarja. Tako je bila obveščena njegova žena Ma. ry, ki stanuje na 1124 E. 63. St. Zadnjič je pisal domov 28. decembra. V armadi je bil od 3. aprila 1942 in je bil poslan preko morja v februarju 1944 s tretjo Pattonovo armado. Doma ima starše, Mr. in Mrs. Joe Strekal ,12309 Carrington Ave., brata Josipa in Franka ter sestri Mrs. Alice Sabol in Mrs. Mary Papes. tes Mrs. Jennie Cimperman iz 13724 Coit Rd. je prejela včeraj brzojav od vojnega oddelka, da je ;bil njen sin Pvt. William Cimperman ubit v bojih v Belgiji rta 7. januarja. Bil je star šele 20 let in v armadi skoro dve leti, preko morja je bil pa od lanskega avgusta. Poleg potrte matere zapušča brata Franka in dve sestri, Anna in Dorothy Pelko. Hodil je v šolo Brezmadež. Spočetja in v East Tech višjo šolo. V ponde-ljek 29. januarja ob desetih bo darovana za mirni pokoj njegove duše peta črna maša v cerkvi Brezmadež. Spočetja na Superior in 40. cesta. Naj mladi slovenski junak mirno počiva v tuji zemlji, preostalim naše iskreno sožaije. A Ml M Cpl. Joseph L. Smole, sin M r. in Mrs. Frank Smole iz 54 JO Stanard Ave. je prišel domov na dopust z Aleutskih otokov. To je njegov prvi dopust v ci\eh letih in pol. Prijatelji ga lahko obiščejo na gornjem naslovu. Ob svežem grobu slovenskega pionirja Med toliko svežih grobov se vstopimo k grobu moža, v katerega smo položili nedavno pionirja, ki je zaslužil, da bi se ga še spominjali in iz njegovega življenja dobili nekatere zlate nauke, ki naj bi ostali med nami za bodočnost slovenskega naroda. Uganili ste, da mislim na pionirja, očeta: FRANKA GABRENJA Nekaj posebnega in izvan-rednega se je dogodilo ob koncu njegovega življenja, gotovo to nam vsem v dokaz, kako so večkrat naši računi prekrižani z božjimi računi. Bog, ki daje življenje in tir-ja smrt, velikokrat stori tako, da je nam neumevno, da se čudimo in pravimo: "Zakaj tako!" Ljudje sicer mislimo po človeško, božja pota so pa drugačna. Smrt, božja poslanka kosi in maha s koso velikrat, ko se nam ne zdi, da je tako prav. Po naše bi v tem slučaju vsi želeli, da bi ta pionirski oče, ki je bil telesno še zdrav in močan, vendar še lahko doživel par tednov, da bi bil deležen veselja v družini svojih številnih in zaslužnih otrok in blage soproge, da bi skupno praznovali ve-' hajala po hiši in zrla na slike seli zlati jubilej, samo par ted-j družine: "Glej, tu je slika naj-nov! Toda, bil je poklican iz' starejšega sina Franka, ki je tega sveta še poprej. Povelje: padel v prvi svetovni vojni na je prišlo, kakor povelje, ki ki i-! Francoskem, zopet ta je pa se-če v armado mlade fante in j daj na Francoskem bil ranjen može, ni jim rečeno, kedaj da i Ta se pa nahaja v Belgiji. . bilejnega praznovanja se je o-glasila "Libera," mrtvaška pesem. Mesto sinov in hčera, ki so se tako veselili in ki so hoteli očeta in mater razveseliti, je prevzela cerkev v smislu pogreba vse opravilo v svoje roke. Sin, duhovnik, ki je prevzel vodstvo jubileja, je opravil pred oltarjem sveto mašo zadušnico za rajnega očeta v prisotnosti vseh sorodnikov in prijateljev. Prihiteli so tudi številni duhovniki k opravilu v cerkev, ter ga spremili na pokopališče v družinsko grobnico. Tako nas je ta nenadna iz-prememba zopet nekaj naučila o življenju na tem svetu. Nedeljo poprej sem se nudil v njih hiši v pogovoru z rajnim očetom, ki je bil na videz popolnoma zdrav, bil je navdušeno vesel v pogovoru, le misel na sinove v vojni ga je vžalo-stila in beseda se mu je pri tej misli ustavljala. Silno je ljubil svoje sinove in sploh vse svoje otroke. Vedno je posegel njegov pogovor na sinove, kje in kako daleč po svetu se nahajajo, kako se jim godi, koliko hudega morajo prestajati. V takem razgovoru sva se spre- di tega je bilo srce očeta tam pri sinovih! Drugi so mi povedali, kako neizmirno je ljubil oče Gabrenja svoje sinove in bil ponosen nanje. Saj je večkrat omenil med pogovorom besede: "Glej, kakšni korenjaki so!" Ko sem zagledal sliko cele družine na steni, sem povesil oči iz spoštovanja do očeta in. rekel: "Srečna sta vidva, oče in mati! Ponosna bodifa; tu se zrcali vaše največje bogastvo, ki se z milijonarji niti meriti ne more! " Krasna slika, katera priča o pionirskem paru! Čast komur čast! Vsega spoštovanja je vredno ime Ga-brenjeve družine! Vzorna je in spoštovana in zasluži, da jo spoštujemo in da smo vsi ponosni nanjo. Zakaj to trdim? Naj malo pojasnim: Vsi smo priromali v to deželo z enim namenom, da bi tukaj nadaljevali naše življenje mogoče nekoliko lažje, kot bi ga v domovini, kjer so drugačne prilike in okolnosti. Toda, vsi pa nismo vzeli s seboj pravih naukov in sklepov, da bomo tudi tu v tej domovini gojili svetinje naših očetov in mater. Tukaj smo se razšli na razna pota in načine življenja. Nekateri so kmalu pozabili na trpko življenje v domovini in se oprijeli tukajšnje komodno-sti in lahkega življenja, med tem pa kmalu pozabili nauke hočejo sami priti, marveč jim (Besede so zastajale očetu, hre- in naročila svojih vernih star- je povedana ura, kje in kateri dan se morajo javiti. Slično povelje vlada tudi v duhovnem kraljestvu, od koder je prišlo življenje, od tam se tirja smrt. Res, smo bili iznenadeni vsi, ki smo ga poznali, kaj šele domači, ki so .se znjim vred veselili dneva, ko bi praznovali tak redek jubilej: "Toda," "ampak". Ta, tisti toda, ki je tako velikokrat nam v napotje, je obrnil veselje in upanje v žalost in tu-go, v grenko žalost! Mesto ju- peneče srce je občutilo silno žalovanje za njimi v tem trenutku, ko se je bližal tako vesel dogodek, kjer bi se bili s sinovi l;*hko nepopisno skupaj razveselili, če ne bi posegla vojska vmes. Vsak mora razumeti bol očeta in matere. Že ob drugih prilikah starši pogrešajo svoje otroke, ko so v visokih letih, ko pa vedo, da se nahajajo sinovi v takih daljavah, in v takih nevarnostih, se pa očetu in materi trga srce žalosti. Ra- šev. Tako smo se razšli na razna pota življenja tukaj v Ameriki in hodili po njih. Rezul tat ali sad tega se je potem po daljših letih pokazal povsod,' ker ne more biti drugače. -Mnogim je bilo več za denarno bogastvo kot bogastvo v dru žini.. Drugi so se zavzemali za druge zadeve. Mnogi so šli po potu kot naša pionirja Gabre-njeva oče in mati in tu je na sliki njihova družina pred nami. Ložki furmani so furali Ni ga bilo večjega veselja Ložanov in furmanov iz Ložke doline kot sedeti visoko gori na vozu naloženim z lesom, ko so furali na Rakek in zopet nazaj z vsakovrstnim blagom naložen voz. Najraje pa so vozili vino, kajti poznalo se jim je na obrazih in tudi želodec je vedel za to. Ampak pravo veselje je bila gajžla ali bič z dolgim šmicom na koncu, s katerim so znali pokati, kot bi pri fari potrkavali na kakšne velike praznike. Posebno je bilo glasno pokanje, ko so pripeljali blizu Loža ali skozi Lož, kajti na o-beh koncih mesta je bil velik napis, da je pokanje z bičem skozi Lož prepovedano in kdor bi s$ pregrešil proti tej odredbi, zapade kazni pet kron ali 24 ur zapora. Pri tem je odločalo menda to, kako je kdo znal pokati. Napis je bil v dveh jezikih — slovensko in nemško, pozneje pa slovensko in srbsko. Slavni občinski možje so vedeli, da hodijo Ložanje po kupčijah tudi tja "čez" ter so mi slili, da znajo tudi konji dva jezika. Ampak kdo se je pa zmenil za par kronic kazni ali malo ričeta, samo, da je slavne Ložane ter orožnike dražil s pokanjem, posebno v zgodnjih jutranjih urah, ko so orožniki še spali, meščanje pa tudi še vstali niso., Ce je furman po-.dnevi pokal z bičem po Ložu, so pa konji že sami od sebe vedeli, da znajo bolj hitro teči kot ložki žandarji in kako po-koncu so šli. . . Šala gori ali doli, res je, kar sem zapisal, zato je pa tem huj-ie, danes,,ko se človek spominja nazaj ter čita današnja žalostna poročila iz Ložke doline ter sploh iz vse Slovenije. Nekaj strašnega je, kar se danes tam dogaja. Prav lepa hvala bra tu Teliču, ki je na tak način predstavil trpljenje naših ljudi ameriški javnosti, da bo vsaj svet vedel, kaj se sedaj dogaja v prelepi Ložki dolini Prav nič čudnega ni, če je slovenskemu narodu zavrela kri, ko jih pa porivajo iz ene vlade v drugo, kot izmeček človeštva. Saj naš iiarod noče nič drugega kot pošteno in mirno življenje za svoje trdo delo. Potreba bo velikanska, kadar bo tem nesrečnikom mogoče pomagati, enkrat gotovo, in za takrat moramo biti pripravljeni skupno ter posamezno. Društvo Ložka dolina bo storilo svojo dolžnost kot jo je še zmerom, pa naj bo kjer koli. Da pa okrepimo blagajno, s katero bomo potem lažje pomagali, v ta namen društvo prireja plesno veselico na pust- no soboto večer, 10. ^ v Slovenskem domu # Ave., kjer smo tudi1: tega doma. Veselic* društva Ložka dolina] in zato jih ne bom kovinski ziroma so jih že drug1 Pripravljalni odboja se ^ »trudi, da pripravi € bo ^^ no. No, saj imamo'-tudi farmarje, to Mauko v Madisona % drugih. Saj si lahk«, da nista šla naša Čl" Znidaršič iz Schaef^ Frank Znidaršič iz Pustit Predober, I krvi!" T da oni dan samo za »p misliti na farme v takem VIjci. Ustre tako izgleda, da s« katerim prav dobro preskrb^Jog^^ šal sem, da sta celo|y8e fle ^ subrat pripeljala s tvenje, ka vam ne bo treba ciP\ pred' m'( ali jih celo prosit. •'H)0 že' jem v naš Vsi prijatelji in W je 2delo vsi člani ste prav prji moral n ljeni, da se udeležjflorJO ln Si Doktorič: "Doba sH . Metoda" (zgodoviiis^,101 sem — I. B.: "Novo letC^a 111 - "Rozmanova Am^zn r ra narodna pesem)'m SePet slika" (črtica). —J''r Polkov "Tihe ure — zaigC^0 vedi mišljevanje). - '^J^Jer je sonce?" (članekk/' Sotox L. Zaplotnik: "Be^ j0V(7tr° 1 kar" (življenjepis). e JUJe nek: "Ribi" (pesetf'jL venski pijonir" H n0TSlili opisovanje Slovencetvo dneva v mesecu, prinese izbrano za jlbeo- • Letno stane list za , in žave samo $2; za talo inozemstvo ' ll° h je poslati na UPR^, ".a8tav. SVET," 1849 W. CC'\)Qu°, Za Chicago 8, Illinois. '*ee. P _o—^i-. lu: Bajonet ,ki se tol$'ane v današnjih vojskah J ^^ 0 Bayonne, Francija, %oi Jf d pričeli izdelovati že ,0ln let ju. žel k **iu in daviti v Mložn, *** Blan da Je z : re Veliki J1 odkril P** Pos Pismo. je met . nV(i Kič* • m*em Ve 5iž>a*bd] ! s°dnik 1 nenava 2luv0 o jemlje ^ladn vUhe' k ko čest< J lo deŽ<* Pred navdušeno avdijenco 10,000 ljudi je The ^'top^6'. * Co. v sredo 10. januarja podala program ob prilik1 Piš< obstanka, kar je bilo oddajano potom radia v 21 Se n državah, kjer posluje ta kompanija. 1 , v° ' Ob tej priliki je povedal poslušalcem predsednik a&ov nije, W. T. Holiday sledeče: "Komaj pred tremi je bila The Standard Oil Co. organizirana po mali skllljgar 1 Zar landčanov. V času nepretrganega dela in udejstvov*1'^ ')rav vini, nam je ta kompanija dala stalno zaposlitev in 2 fjui- ,V na katerega smo ponosni." |pr ° ■ V "Prebivalcem Ohio, našim odjemalcem, smo pr^'jt^. .,'ej d iežni ob naši 75 letnici. Toda sedaj' je vojna in naš*1 J n° mornarica zahtevata prvo poslugo z našimi produkti-našega produkta, ki gre na bojno polje, je petrolej 'mia bo dobljena z ameriškim petrolejem." "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.50. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $4.00. Za Ameriko in Kanado. Četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25. Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: Celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, by mail, $7.50 per year. U. S. and Canada. $3.50 for 6 months. Cleveland, by mail. $4.00 for 6 months. U. S. and Canada, $2.00 for 3 months. Cleveland, by mail, $2.25 for 3 months. Cleveland and Euclid by Carrier, $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents. Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd. 1879. No. 19 Wed-., Jan. 24, llJ45 Stalin skrbi najprej za svojo malho Amerika ima svoje bojne sile razkropljene po vsem svetu, vse od Kitajske pa do Aleutskih otokov, vse gori od Islandije pa doli do'Karibejskega morja. Zakaj? Ali morda zato, ker tam gradi svoje politične sfere? Ali zato, ker si išče tam novega ozemlja? Ne! Zed. države zasledujejo samo en cilj in ta je: poraziti osišče in dati svetu pravičen, trajen mir brez vsake osebne koristi. Na drugi strani pa naši mogočni zavezniki, Angleži in Rusi, prav pridno nosijo v miln svoje lastno žito, ki ga bodo lepo v miru mleli, kadar bo osišče, s pomočjo ,Amerike seveda, ležalo strto na tleh. O tem smo že na tem mestu mnogo razpravljali in dokazovali. Ko je Hitler začel svoj roparski pohod za podjarmljenje sveta in sta pograbili za orožje Anglija in Rusija, sta imeli takrat, prav verjetno,, samo en cilj — ustaviti Hitlerja in si rešiti kožo. Toda pozneje, ko je poprijela še Amerika z denarjem, materialom in vojaštvom, in smo začeli pritiskati osišče v kot, sta Anglija in Rusija naenkrat pozabili na svoj prvotni namen. Naenkrat sta se namreč spomnili, da je zdaj prav lepa prilika, da se s porazom osišča tudi sami okoristita. In medtem, ko se pretepa bojna sila Strica Sama na vseh štirih vetrovih sveta brez vsake osebne koristi, gradita Rusija in Anglija Rrav pridno svoje politične plotove, zlasti pa to dela Rusija, amor pridejo ruske armade, pripeljejo s seboj za osvobojene dežele že tudi pripravljeno vlado, ki je bila organizirana v Moskvi. Prav kot ameriške hiše, ki se jih kupi popolnoma izdelane v tovarni. Treba je samo kupiti zemljišče in hišo sestaviti skupaj. Take so tudi nove vlade v deželah, ki jih je osvobodila ruska armada. Vse te vlade so ustvarjene po enem kopitu — komunističnem. To vojskovanje maršala oziroma lisjaka Stalina vidimo prav jasno v dveh najnovejših slučajih, na Norveškem in Ruteniji. Rusija je pognala Nemce iz Finske in šla za njimi v Norveško. Človek bi mislil, da bodo ruske armade tam naprej pritiskale za naciji, ker tudi Norveško je treba osvoboditi nemškega jarma. Toda Stalin je naenkrat uvidel, da ga Norveška popolnoma nič ne zanima, da ga ne zanima stiska norveškega naroda, ki ga že pet let sistematično ugonablja-jo naciji z gladom, kroglo in vešali. Stalin je povedal zaveznikom, da bo umaknil svoje čete iz Norveške in da naj pošljeta v deželo svoje bojne sile Anglija in Amerika. Morda bi oba zaveznika res ubogala pretkanega lisjaka v Moskvi, kakor ga v vsakem slučaju, pa nimata pri roki slučajno nobenih rezerv, da bi jih poslala na Norveško. Norvežani, ki so morda izmed vseh evropskih narodov največ pretrpeli od Nemcev in ki so bili že vsi polni upanja na svobodo, ko so stopile na norveška tla ruske armade, zdaj obupano zrejo okrog sebe. Kaj se bo zgodilo ž njimi? Menda te s ne bodo svobodni, dokler se Nemci iz lastnega nagiba ali potrebe ne umaknejo od tam. Iz Finnmarke, najsevernejše norveške province, so Rusi že umaknili večina svojih najboljših divizij. Tam so - pustili samo par divizij, pri katerih so tudi norveški domobranci. Te sile je morda dovolj, da branijo mejo v Finsko, ni jih pa dovolj za kako ofenzivo proti Nemcem od severa doli. Kaj to pomeni? To ne pomeni nič drugega, kot da nima Rusija oziroma Stalin nobenega interesa v deželi, ki nima za po vojni zanje nobene strategične ali politične koristi za Rusijo. Z drugo besedo: Stalin osvobojuje' izpod nemškega jarma samo tiste dežele, ki mu bodo po vojni koristile. Ako bi delale Zed. države po tem pravcu, bi imele že davno svojo armado doma, ker ne pričakujejo po vojni nobenih .osebnih koristi od dežel, za katerih svobodo zdaj preli-' vajo kri ameriški fantje. Pa da ne bo kak ameriški sopotnik zajavkal, češ — našo matko Rusijo napadamo, naj pogledamo še v drug slučaj, ki je pravkar na pozornici. Poglejmo za trenutek v Rute-nijo, ki je bila do te vojne najvzhodnejši del češko-slovaške republike. Pred nekaj dnevi je naenkrat padla v svet vest, da je v Ruteniji gibanje za ločitev od Čehoslovaške in za priklopitev k Rusiji. Vsi časnikarski poročevalci trdijo, da je bilo to gibanje započeto v — Moskvi. Češki vladi v pregnanstvu, kateri na čelu stoji Edvard BeneŠ, je bilo že v začetku vojne od Rusije zagotovljeno, da bo dobila vse predvojne meje, torej tudi Rutenijo. Na podlagi teh obljub je češka vlada tudi sklenila znano medsebojno pogodbo z Rusijo. Zdaj se je pa naenkrat organiziral v Ruteniji, ki jo je osvobodila ruska armada, narodni odbor, kateremu na čelu je znani komunist, ki zahteva za Rutenijo avtonomijo pod zaščito, kakopak, Rusije. Ta odbor trdi, da so ostali v Ruteniji zdaj čistokrvni Ukrajinci in da so se vršile "narodne" volitve, v katerih se je narod izjavil, da ne mara biti več s Čehoslovaško, ampak da hoče priti pod Rusijo. Moskva, seveda zanika, da bi imela svojo roko vmes tukaj. Toda prav kot ne pusti poljskih Ukrajincev pri Poljski, prav tako ne pusti rutenskih Ukrajincev pri Češki, ker so ji nevarni, ako niso pod železno roko Kremlja. Tako vidmo torej, da je Norveška predaleč' od Rusije, da bi jo bilo vredno osvajati, dočim je videla Moskva največjo potrebo osvojiti vse one dežele, kjer hoče imeti po O.j u»: di | lic«; ina! Junaštvo in zvestoba Vinski roman iz časov francoske revolucije. • /rnjl se bo na čelu Av-10 , * bo razdejal Pariz do državljanska voj-zbruhnila in v svoji n homo pomrli," je ja- ! Pustite me spati! Predober, da bi prelil ZJ krvi!" Toda na spa- irei misliti- Ves Pariz je 1C1- Ustrelili so s ka- kate: s rim so ob nena- lof?f0dkih klicali ljudi iVse se je oboroževalo. ,ig^venje, kakor bi kralj trv?red mestom z voj-• ''uo mož. iem v našo vojašnico, Pfi Je zdelo zelo verjet- pr'° m°ral naš polk pod a zanj. Med potjo aŽi'korda je pustil kralj olfvelj ' t ? smeJ'ati. kako se Muh Parižkega ljud-!uilerije so prilepili »»a ? Ja v najem." Žen-m^m rdečimi čepica-- ; 'e °b°rožene okrog in UM uoc«Jo sedaj one vala lr'z Tki !ker so m°ški pu-°VC u kralju, ki so ! edli iz Versaillesa. »180 kleli kralja, kate-- treba spraviti po iz- ) sv.i -ftiejo 111 ga brcniti čez- Pnici sem našel že ma-2tof«mana in večino čast-leif^man mi je stisnil O.jJ Peta je častital. J i P°lkovnikovega po-147 vedeli, da mora- ''Kralju smo prisegli zvestobo, ne komu drugemu, ki se sa-molastno polasti prestola, in tu- BUY THAT EXTRA $100 WAR BOND TODAY! Pralni stroji Mi imamo v zalogi dele za pralne stroje in jih tudi popravljamo. Mi imamo avtorizirano agencijo za popravo Maytag pralnikov ter specializiramo tudi v Apex pralnikih. Uptown Home Appliance Co. 10557 St. Clair Ave. GLenville 3355 (19) Popravljamo Popravljamo pralne stroje, vacuum čistilce, električne likal-nike, šivalne stroje in druge električne predmete. Mi kupimo in prodajamo pralne stroje. Pridemo jih iskat ter jih pripeljemo na dom. St. Clair Repair Service 7502 St. Clair Ave. EN 7215. Tovarniški delavci MALI OGLASI Stanovanje v najem V najem se odda stanovanje 5 sob, zgorej. Kopalnica in gor-kota. Za naslov pokličite IV 7183. (J*n. 22, 24, 26) Jemr meni- Na-i si! di ne kakemu republikanskemu k srcu tega! predsedniku!" je rekel Bach-uhe \ dekl§ta imajo'man. "Ne za tega ne za onega ko aprilovo ne potegnem meča. Pogodba, in dež ° Sledi budim' ki jo je kralj sklenil s Švicar-ct4 's°Hce evU. •iasno nebo'skimi vladami, se glasi nanj in ^. »pet a3 le ""'i eoClt"0 »K **» Ode lm P°voljen I sem , ,.lV(>ji 7». , Premisliti; #Sto vv, ■ 1 ptro v sem Pisal Jprecei fl .Eta™pes (r. za nekaj na njegove postavne nasledni gospodični, ke. Zdaj pa izgubi pogodba o kraljem a pri njem ti. i::;^0 sta m ji| "bamian- > svojo moč; Švica nas mora od-poklicati domu, kakor hitro pahnejo kralja s silo s prestola." "In e se prestolu odpove ter ga prepusti svojemu sinu?" sem vprašal. (Dalje prihodnjič.) -o- Prve voščilne kartice v Zed. državah so bile izdelane po bo-j stonskem litografu Louis, in "Rudolf." Prang-u. 1 Yvette Hamel, 17 l&t stara Francozinja, ki je v nemškem napadu zgubila obe noi»»t» polastil zlatega peska, ki se je nahajal v eni izmed večih koč. navzočnost mu je in nevarna. On več na to računati, da bi si jo pridobil za sebe. Če bi jo zamogel iz koče ven dobiti, potem bi se mi mogoče posrečilo, da jo napravim neškodljivo. Jay je sklenil, da se spravi najprej na kak varni prostor, in da od tam potem opazuje njeno pozornost. Proč itak ne mo- Jozuatov obraz se je po dol- haja. jre, razen če se splava posluži. gem času zopet enkrat zado-1 Ko se je napravil dan, je bila.Tega pa se ne bo podstopila. voljno spremenil v smehljaj za-| Jayju prva pot v ono kočo, da'Splav sramovanja. On stopi in gleda proti onemu kraju, ka-'oni trije zaklani črnci nič ško-mor mu je črnec kazal. Idovati; ko pa se približa drugi Na mimo Wilson-Catsla, proti koči, se prestraši, ker vrata so Wilson City vodeči cesti so se'bila zaprta. bližala dva jezdeca na strašno izmučenih konjih in med njima je jezdila Elizabeta. Sedaj odpre Jozua okno in strašno z naširoko odprtimi očmi zija v ono smer. Jezdeci so se polahko približevali. Elizabeta je opazila Jozuata pri oknu — strah pred njim, ji pretrese vse ude, in po bliskovito je potiesila oči, da ga ne vidi več. "Tvoje delo se mi dopade, dečko," pripomni Jozua in vrže Jimu polno mošnjo zlatnikov, "vzemi in pohiti dol, ti si mi sedaj odgovoren, da ne ute-čfi Elizabeta Robin! Požuri se!" Jay. Ko je Jay tudi starega Paddy ta odstranil iz otoka, se je počutil, kot pravi gospodar na njem. On je proti jutru vse po otoku pregledal, če bi še kaj surti-ijivega našel, toda našel ni nič; vse zapreke so bile odstranjene in prepričal se je da je on edini mož na otoku. Otok je bil sedaj njegov; sedaj velja, da si na kak način pridobim še belo žensko, katera se prav gotovo v eni izmed koč še nič slabega sluteča na- je tako daleč od koč in j * ' j A " k oknu se prepriča, če mu ne morejo,'obrežja, da ona nikakor ne more do njega. Izevntega pa splav tako pritrjen, da bi ji vzelo precej časa, predno bi ga spravila od obrežja. Medtem ko si je žejo in lakoto utol.ažil in si še nekaj vodnih ptičev nastrelil, katere si je hotel zvečer speči, se poda k studencu, kjer so še lopate, vreče in mali vozički vsnaokrog ležalo, kakor so jih pustili ležati delavci. Prišla mu je misel, da bo mogel sam za delo pograbiti. Vendar pa predno prične z delom, mora prej preiskati koče, ker slutil je, da se mora še pi'av gotovo v eni koči nahajati v zalogi nakopanega zlatega peska. Sklenil je tudi, da ga hoče od- ja, a ko bi mu manjkalo žganja. Ko je nastopil večer, se je pričel prav previdno plaziti proti kočam. Lahko je mogoče, da je Mary zapustila kočo, da bi si z druge koče prinesla kaj življenskih potrebščin. Toda nikjer jo ni bilo opaziti. Sedaj je dospel do koče, v kateri je bil spravljen zlati pesek, orodje in druga drobna- Jay pograbi hitro za malo lučko. Radovednost ga je pograbila, da se ni mogel več krotiti. Plazeč se po prostoru vse natančno pregleduje. Tu so stali sodi's'smodnikom, sodi z vinom in žganjem, tam so ležale druge potrebščine, tam zopet s zlatim peskom napolnjene vreče ,in vse to je bilo sedaj njegovo! On se plazi dalje, V tem vogalu je našel vreče z moko in suhim sadjem. Poleg je slo- nja. Vrata so bila odprta. On sto- nelo nekaj pušk. Malo na stra pi v temno notranjščino koče ni pa je ležalo vsako vrstnega in takoj je našel malo svetilko orodja, j® j in vžigalice, tako da si je lahko Pri pogledu na to bogastvo, napravil luč. Za nekaj minut je že gorela CLEVELAND ORCHESTRA RUDOLPH RING WALL, dirigent SEVERANCE DVORANA Četrtek 25, Jan. 8:30 tioboia 27. Jan. 8:30 ALEXANDER BRAIHOWSKY, : i pianist Vstopnice; Severance Hall, CE 7300 ; CE STE BOLNI Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, Jay premišlja-- Prej vendar niso bila vrata nikoli zaprta. Je li Mary kaj opazila? Je li bila posvarjena? To ni šlo črncu v glavo. Nekaj časa stoji nepremično, nato pa se ozre navzgor. Kmalo pa potrka na vrata. "Odprite, lepa Mary, jaz sem! Midva sva sedaj sama na otoku in se hočeva zvezati," vpije on. Sedaj se pa začuje na zgornjem oknu puškin petelin. Ta glas je bil pa črncu prav dobro poznan. On se stresne — "To imaš moj odgovor, črnil peljati najprej v prodaj na pes!" zadoni Maryjin glas in drugo stran oddaljenega obrež-sproži puško. Ko bi ne bil Jay brzih nog, in ne bi bil spoznal nevarnosti, bi ga bil Maryjin strel zadel, ker ona je dobro merila. Kmalo pa zadoni divji Jay-jev krohot. "Če bi bil jaz tako storil kot si ti, bi bila sedaj ti mrtvo truplo!" kriči on k Mary navzgor, "vendar pa tega jaz ne bom storil, jaz te hočem pri življenju pustiti in se s teboj zvezati. Na Becker j a nikar ne čakaj več. Najboljše storiš, da se podaš meni, ker sva sedaj popolnoma sama tukaj na otoku." "Ne pridi mi več na pregled, I hudič !" vpije Mary nazaj, "ne ! pustj se še enkrat videti, ker oila bi to tvoja smrt!" "Boš že prišla k pameti," pripomni Jay, "kmalo'boš uvidela, da je najboljše, da skleneš z menoj mir!" "Ne, nikoli, dokler sem živa!" odgovori Mary, "ti ali jaz, eden! izmed naju mora pasti! Ne pre-j drzni se sem k koči, ti Judež, je Jayja skoro oslepilo. Bil je tako presenečen, da ni nič čul, faxso mala svetilka in Jay je s^dajjkaj se zunaj godi. On se je polahko vide! po celem prostoru, čutil varnega. Kdo pa naj bi kaj se v njetn nahaja. j prišel? Mary,'se ne upa iz ko- On si je že dolgo želel, v tem če, drugega človeka pa ni tu-prostoru gospodariti. No, sedaj kaj, pa je bil na cilju. (Dalje prihodnjič) Žrtve, nacijev. — Najboljši dokaz nacijskih surovdsti in zločinov nam je. gornja sika, ki nam kaže kup trupel moških ,žensk in otrok, katere so naciji pobili blizu mesta Stavelot, Belgija. To niso žrtve topovskega ognja, ampak so bili hladnokrvno pobiti po nacijih. revaii, visokem- pritisku krvi,, ali zastareli poškodbi, pridite k! jaz se hočem maščevati za 'rao-menl, da vidim kaj raorem sto-! jega moža; maščevati za one j riti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metoda bblniSnip pri zdravljenju. Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv način. DR. PAUL W.WELSH HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih) Uradne ure: 10 zj. do 4:30 pop., razen v sredo 423 Citizens Bldg. 860 Euclid Ave. Telefon: MAin 6016. Wd. — x) OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega ttarega znanca JOHN OBLAKA 1146 E. eut St. HE Ž7S9. nesrečne može, katere si ti po-, moril s tvojo krvoločno zverinsko roko; sem takorekoČ samo ženska, ali videti hočeš da imam toliko poguma in odločnosti, da te kaznujem. "Jaz te hočem pri življenju pustiti, odgovori Jay, ki je stal za debelim drevesom, "jaz mislim, da boš prišla na druge misli." "Ne pusti se videti!" vpije Mary grozeče nazaj, "jaz ti prisegam, da ne dobiš drugega odgovora od mene, kot strel iz moje puške." Odločna ženska je stala v zavetju zabarikadirana, in Jay je zamogel videti samo njene puške cev. "Toraj ti ne maraš drugače," reče Jay, "dobro toraj! Ti se boš kesala, ker ne privoliš v moj predlog. Ti misliš, da si v koči na varnem pred menoj, vendar pa ti bo tvoj račun unesel." Napoved vojne je bila napovedana. Oba prebivalca tega otoka sta si stala grozeča drug, drugemu nasproti. Vendar pa je imel Jay prednost, ker njemu je bil celi otok odprt, medtem ko je bila Mary samo koča na razpolago, in še te ni mogla zapustiti. On se je sedaj splazil, izza drevesa v gosto grmovje. Lakota in žeja sta ga d'o tega koraka pripravila, da si je mogel najprej nekaj za povžiti preskrbeti. Odšel je na obrežje in si poiskal nekaj ptičjih jajec, da jih povžije. Potem pa prične premišljevati, kako bi se NOVIC | - -1 vsega sveta NOVIC [.. ki jih potrebujete NOVIC [.Ji jih dobite ie svele NOVIC [ M „ popolnoma nepristranske NOVIC [ „ „ kolikor mogoče originalne NOVIC! [.. ki so zanimive jenuti da Si ca žvej finj Pa če ta blizU-* |«ki g0, 8700 MOŽ SedaE .'Wg0 da se pospeši vojno produM T v Greater Clevelandu a , v ka . tiskih Ali vi poznate moža, ki bi lahko opravlj^ldovsk no delo in ni na delu? Ali ste vi tisti mo*| 120,000 bojujočih se elevelandskih moŽ kliče za večjo produkcijo—in za VEČJ^lc, HITREJŠO! Mi jih ne smemo razočara^S ena { N (Na Tole vi lahko storite: j f1 1. Dajte vašemu delu vaše najboljše, »Ij sve herno uro na šiftu, če ste v vojni j v ?aJ sto varni. _ ^ ,l0 2. Pojdite še danes na vojno delo, če >uCa ; niste v vojni tovarni. zadnji prijatelji, vaš^m sosedi in SEDAJ. 3. Govorite z vašimi drugimi za na vojno o^f1" ču( Ibrisa, ®eh dc Meti) jfc da USES urad, ki je najbližji vam, vam Tj^ povedal kako dobiti vojno delo. ) dežel: ,milijo' 1242 West Third Street 11926 Lorain Av%sak0 Euclid in Chardon Rd. 1020 Euclid Avei»