ZGODOVINSKI 74 sebcj pod=rtal, da nih=e izmed govornikov, ki KO govorili proti nadalj- njemu izhajanju slovenskega lista ni imel v mislih nacionalnega mo- menta. Pri glasovanju je prodrl Tnnrcr s 35 glasovi; 20 delegatov je glasovalo za nadaljnji obstoj Kmetijskih listov.18 Pri ukinitvi Kmetijskih listov je igral finan=ni aspekt gotovo svojo vlogo, ni hil pa edini vzrok ukinitve. Odgovorno uredništvo Kjirntncr Blatta je konec aprila 1875 prevzel J. Jereb.19 Dejanski urednik lista je bil seveda še naprej A. Einspielcr. Oblast je izvedla v tej zadevi preiskavo, ki po ni privedla do zažele- nega cilja. Za=etka 1876 je A. Kinspiclcr list ukinil20 in marca istega leta ustanovil list Khrntncr Volksstimmc.21 V programu je omenil, do bo list zagovarjal na=ela enakopravnosti vseh narodov in jezikov v smislu § 19 državnega temeljnega zakona.21 Odgovorni urednik lista naj bi bil postal Krncst Snttingcr, ki gn oblasti niso akceptirale. RoRbachcr je prevzel založništvo lista. Odgovorni urednik JC postal J. Jereb. V ozadju je seveda deloval Andrej Einspielcr. Za publicisti=no delovanje A. Einspiclcrja pri Kiirntner Volksstimmc se je 1879 zanimalo ministr- stvo za bogo=nstje in pouk.23 Matija Major je decembra 1875 naznanil oblastem konce trdnja- ve«. O delovanju tega politi=nega društva po letu 1873 ni poro=il. Prvi predsednik Trdnjave se je preselil iz Koroške. O njegovem nasledniku Janezu Krasniku ne vemo ni=esar. Leta 1877 je ukinilo svoje delovanje bralno društvo v Knpli ob Dravi. S tem so bili uni=eni zadnji zametki slovenskega liberalizma nn Koroškem. Slovensko politi=no gibanje nn Koroškem v teh letih ni delovalo samostojno. Slovenci so sodelovali z nemškimi konservativci. Andrej Einspielcr je s svojim delom pomagal organizirati nemški konservativni tabor. V deželnem zboru je konsekventno zastopal na=ela enakoprav- nosti. Ko je A. Einspielcr organiziral v letih 1875—1876 katoliško-konsti- tueionolno slovensko društvo za volilni okraj Vclikovec in podobno dru- štvo zn Rož s sedežem v Borovljah o samostojni slovenskih politiki na Koroškem ni ve= sledu. Potrebno bi bilo nadrobno preštudirati delovanje Kmetijske družbe za Koroško v letih 1875—1879. Cela vrsta Slovencev je delovala pri tej družbi. Naj imenujem le okrajnega šolskega nadzornika Jožeta Ccrnutu, župnika v Pliberkn Valentina Kustcrjo. Johonna Obercggcrjn iz Pod- kloštra, Filipa Poschingcrja iz Borovclj, Mcglitscha iz Dobrle vasi ter profesorja Robido. Sicer je družba tožilo, da Slovenci ne pla=ujejo =lanarine in da zapuš=ajo družbo. To pa ni biln le specifi=na lastnost Slovencev. Število =lanstva družbe ni nazadovalo samo v slovenskih " K. «. O. *• KI.A Prfis. F««. iOVlOH de |f»n. , ., . -, , , . , , , , ,, .. w Leta 1876 -i.-. izSli dve ilevilki; naro=niki lisi niso pla=ah in himpieler je i/dajanje ukinil " KI.A Prit. Fasi. 106/180 de 1876. , ... u Kinspielrr je 1861 obljubil, da te ur bo ve= ukvarjal i politi=nim =asnikarstvom m se s lem relil diseiplinarnega postopka. 1865. jo Einspielcr prosil ministrskega predsednika, da mu xo- Pet dovoli delovanje na podro=ju politi=nega ruch«wri*en EinfUhruriK aloTmiachcr Kinder in die d*ut«che Sprnrlir. Ein praktikrš=anski hišni red« po katerem bi morali biti posli in dninarji ter delodajalci katoli=ani.31 Orisal je naloge in pravice delodajalcev in delojemalcev. Isto=asno se je zavzemal za Komoro pomožnih delavcev." Glavni vzrok revš=ine je videl v svobodi obrti." Se intenzivneje se je bavil A. Einspieler s socialnim vprašanjem v listu Karntner Volksstimmc. Menil je, da socialno vprašanje ogroža civilizirana ljudstva" ter da rešitev more nuditi le katoliška cerkev." S tem se je Einspieler oddaljil od stališ=a, ki ga je zastopal v Stimmen aus Inncrostcrrcicji, kjer je menil, da so družbene in politi=ne spre- membe mogo=e ne da bi se s tem kristjan prekršil zoper vero. A. Ein- spieler je videl socialno vprašanje kot prastaro, važno, ko=ljivo, ter moralno-vcrsko vprašanje." Seveda A. Einspieler ne podvomi o nedo- takljivosti lastništva. Ko Mitteilungcn stavijo vprašanje lastništva, Ein- •spielerjev list Karntcn Volksstimmc to negativno zabeleži in meni, da se je list Kmetijske družbe približal gledanjem prekucuhov.37 A. Einspieler je povezoval uboštvo širokih mas z brezbožnostjo." Ponavljal je svoja gledanja, da so svoboda obrti," razkosanost zemljiš=40 in oderuške obresti41 vzroki propada kmetij in nastanka proletariata. sDennr vlada svete, je menil A. Einspieler v Karntner Volksstimmc in spisal, da triperesna deteljica: velekapital, vclcindustrija in ustano- -"' MillrilnnKcn Nf, 1 u. 2/1879. • Iz I.-.!..!., doline. " Kiirnlnrr Blati Nr. 2/1875. " Karntner Blati Nr. 3, 4, 6, 9, 10 u. 11/1875. " KUrntnrr Blall Nr. 23/1875. 11 Karntner Blatt Nr. 26/1875. M Karntnrr Volks«timine Nr. 39, 40/1876. » a. a. O. H Kiirntner Volkutimine Nr. 27/1878. 17 Karntner Volkutimine Nr. 8/1879. • Karntner Volkutimine Nr. 28/1878. • Karntner Volkulimme Nr. 29/1878. * Karntnrr Volkutimine Nr. 30/1878. 41 Kiirntner Volkutimme Nr. 31/1878. 283 ZGODOVINSKI ("ASOI'IS XXVIII 1974 vitvcnc mnhinnci je (li/ijo žezlo svetovne vlade v rokah. Ta triperesnn deteljica da uni=uje kmetski stan, malo obrt in državo.42 Socialisti=nemu pihanju Andrej Einspielcr ni bil naklonjen. Ko so leta 1877 prodrli pri volitvah v Nem=iji socialni demokrati, je menil, da prozi s te strani nevarnost. Liberalcem je o=ital, da so nevarnost socialnih demokratov podcenjevali in s tem socialisti=no pihanje indi- rektno podpirali. On pa da je v svojih listih opozarjal nn nevarnost tega pihanja. Einspielcrja je motilo, da je vodja nemških socialnih demokratov Behel imenoval v parlamentu >'/entrimi< smrtnepn sovraž- nika socialne demokracije.43 Iz posebnih vidikov se je A. Einspielcr zavzemal za podporo sindi- katov. Konservativci naj bi podpirali sindikate in pomnpnli pri organi- ziranju delavcev.44 Mislil je, da bodo mogli konservativci nporabiti sindikate proti socialisti=nemu pihanju. A. Einspielcrja je motilo, da so socialni demokrati tolma=ili nn svoj na=in nacionalna vprašanja in njih obravnavanje s strani vladajo=ega razreda. S tem, dfl so konservativni kropi priznavali »nacionalnost« kot faktor v politi=nem življenju, so prepre=evali po Einspielcrjevcm mne- nju ustanovitev enotnega intcrnacionalnepa svetovnega delavskega dru- štva.45 Vselej se je A. Einspielcr zavzemal za izboljšanje gmotnega stanja delavstva in kmetov.48 Pisanje A. Einspielcrja o socialnih vprašanjih je težko oceniti. Nn eni strani zasleduje izrazito konservativne in reakcionarne cilje in vidi katoliško cerkev v vlogi rešiteljice socialnih vprašanj. Nn drugi strani nima dobrega mnenja o cerkveni hierarhiji, o »višjih forijih«.47 Na vsak na=in lo=i med naukom katoliške cerkve in delovanjem njenih pred- stavnikov. Cc bi hoteli gledanja A. Einspielcrja o socialnih vprašanjih natan=neje analizirati, bi morali pregledati vrsto nemških listov.48 Sam se je navduševal za ideje in delo Kolpinga in v Celovcu ustanovil društvo rokodelskih pomo=nikov — celovško Kolpingovo društvo. Nje- govo delovanje nn tem podro=ju je dokumentirano.4* Mislim, da je prav. =e omenim, da sta v teh letih na Koroškem Ignacij Robu in Andrej Komel ustvarjala slovensko vojaško termino- logijo. £) uporabnosti oziroma pravilnosti te terminologije seveda ne morem soditi. A. Komel je 1876 izdal gramatiko slovenskega jezika.60 V predgovoru je zavra=al trditve o nizki razvojni stopnji slovenskega jezika. « Kiirnlner Volknilimrne Nr. 32/1678. u K ii miner Volksstimme Nr. 4/1876. 44 Kiirnlner Volknitiminc Nr. 33/1674. « Kiirnlner Volkmtimmc Nr. 34/1876. ** Kiirnlner VolkMtimme Nr. 22/1876. *' Arhiv lkofij*kcxn ordinariata v Celnvcu, akt: Einspielrr. • Ko*iyk, Kuri: IJeutschc Presne im 19. Jahrhunderl. Omrhirhlr drr dmt«chen Trene Teil II. Berlin 1966. .. . ,P,.<^,• !,Urr7: ''»{""tur und Politik. Ccschichte und I'roKrainine der politilch-literari»chen /nt -i hrifUu nn dculsrlirn Sprachroum ncil 1870, rreiblirg 1963. Schlnwe, Fritz: I.itcramchc /citsehrillen, Teil 1 n. II, Stutlgart 1862. • Arliiv Skofijakega ordinnriata T Celovcu, akt: Kinsplelcr. ... »* Komel, Anrirras: Kurz(tefaIIte nrnktiarhe Grammntik der nloTenhrhen Sprnche fUr Deutnebc. Mit l.esonderer BerUckuchliRiing der Militiir-Terminologie in den angevendeten Bei«pielen, KUgen- furt 1876. 284 ZGODOVINSKI