' •






✓


\



1

✓



\ •

9

*

\

\

\



• v


%

Vodnikova

okrajšana

za

male šole«

Velja zvezana s herbtom od kože 7 kr.

) *

(Na proda per c. k. magistratu v Terstu, per glavnih soseskah na'Primorskim

in pri pooblastenih prodavateljih v Terstu.)

\  Terstu.

VLADARSKA TISKARNIGA.

1854 .

f


I



%


\


t

X



A

%


i

*

/

/


v

%


I

v

>»

\

V javnih šolah se imajo upotrebovati samo predpisane
knjige, na kterih je natisnjen pečat šolskiga zaloga,
razun posebniga dovoljenja ministerstva bogočastja in
uka; in te knjige se ne sme dražje prodavati, kakor je na
pervi strani zaznamvano. j j

'N

. . .1

• -


V v o d

Pismenost  je znanje svoj jezik prav govo¬
rili in pisati.

Pismenost uči tadaj prav govoriti in pisati.

Za pisanje je treba znati čerke; za govor¬
jenje je treba znati vsaktere besede in njih ve¬
zanje mej seboj.

Za tega voljo govori pismenost nar poprej
od čerk , potem od besed  in njih vezanja.

\

V

Krajnska pismenost.

i

1

i



J



I



t




v



I

/

v

*

I

s




1


»





•X t





\


x









/






I

*


<  V-

I




s

I

I

Pervi odsek.

Cerke.

I

Pervo poglavje.

Njih št e v i 1 o in pomen.

M.

Mi imamo pet in dvajset čerk, in so te:
a, b, c, č, d, e, f, g, h, i, j, k, I, m, n, o, p, r,
s, š, t, u, v, z, ž.

Ene teh čerk imajo same za se svoj glas,
in jih zavoljo tega glasnike  imenujemo.

Druge nimajo same za se glasa, in se li s
glasniki združene zamorejo slišati; take čerk©
imenujemo soglasnike.

Glasniki so: a, e, i, o, u.

Soglasniki so vse druge čerke.

§. 2 .

E  je trojni: brezglasen, in sicer 1) e
noma brezglasen, kadar se tako izreče,
vemo, je Ji a, e, i, o ali u, postavim:

popol-
de ne

človek ,

*

4

ročen.  2) Ostro-brezglasen, kakor v besedah:
ves , pes, gerd.  3) Potegno-brezglasen, kakor v
besedah: smerti, perta , gerda.

Tesen e se izreče s perpertmi ustmi, posta-
: osa jk med.

Širok e se izreče na široka usta, in je ostro-
širok postavim: osa je med muhami , kmet, zet ;
potegno-širok, kakor: bčrem , nesem , žgemo;  in
širok brezglasen, kakor je e v drugim zlogu
ravno tih besedi.

O  je pa dvojni: 6  tesen kadar se izreče
kakor v besedi mdz\  in 6 širok, postavim:
voda, oče.

§. 3.

Kadar je soglasnikama l  in n j  perstavljen,
ju je treba|bolj mehko izreči, postavim: ljubi vse
ljudi ; njih konj je manj vredin , ko naš.

c po novim pravopisu izgovarjamo, kakor po
starim z;

č izgovarjamo, kakor po starim zh;
s  n  » » »

s

z

n

n

n

n

Z

» fh;

n »» v  s h ? ' v

kakor: cena, čelo, senca, šola, zima, žaltov,  beri

kakor po starim: zena, zhelo, fenza, fhola, sima,

shaltov.

v

r>

#

5

Drugo poglavje.

Zlog.

§• 4 .

Kadar eniga ali več soglasnikov s enim glas-
nikam izrečemo, je to zlog,  postavim: ti, mi,
dans.

Besede so sostavljene iz eniga ali več zlo¬
gov, postavim: zi-da-na hi-ša.  Beseda zidana
ima tri zloge, hiša  dva, dans  eniga.

Besede so tadaj enozlozne,  kadar obstoje li
iz eniga zloga; so tudi dvazložne, trizložne , in
večzložne , kadar imajo dva, tri ali več zlogov.

6

Drugi odsek

Besede.

§• 5.

Naš jezik ima osem plemen besedi, klera
deli govorjenja. Ta so:

1. Ime. 4. Glagol. 7. Vez.

2. Perlog. 5. Predlog. 8. Medmet.

3. Zaime. 6. Narečje.

so

P e r v o poglavje«

t

Ime.

§. 6 .

Ime  je beseda, ktera kaže osebo ali stvar,
postavim: Peter , Drejče , bukve , klobuk.

Imena  so norečima  ali splošna , ktera se
perložijo več osebam ali stvarem, kakor: človek,
šolar , otrok , Aisa.

Druga so lastna,  to je, taka, ktera se

eni sami osebi ali eni sami stvari perložejo kakor:
Adam , Pavle , »Sočo, Gorica.

Imena imajo spol, število, padež in sklanjanje,


7

§• 7 .

Slovenska imena so trojniga spola: možkiga,
ženskiga in sredniga.

i. Možkiga spola  so vsa možka in njih opra¬
vilna imena, postavim: brat, oče, stric , starašina,
vojvoda, vojak.

Možkiga spola so tudi brez razločka vsa
tista imena, ktera se končajo s j, c, g, h, k. S
drugimi soglasniki se pa končajo možka in ženska
imena. y

2. Ženskiga spola  so vsa ženska in njih

opravilna imena, kakor: mati, sestra, teta,

perica.  »

\

Ženskiga spola so tudi vsa tista imena,
ktera imajo na koncu a, ast, ost, ust, azen, ezen,
ev  in ov,  kakor: voda, ribaj tiča; čast, učenost,
čeljust, perkazen, ljubezen, mlev, cerkev  ali
cerkov,  itd.

3. Sredniga spola so  tista imena, ktera
imajo na koncu o ali e, kakor: telo, nebo, tele,
time  itd.

Opomba.

Yender je tudi veliko imen, ktera se ne rav-f
najo po teh pravilih. Tako so možka: deklič, Anže,
Janko 9  hrast,  in več  takih; ženska pa so: basen , dlan,
gos, jed, klop, laz, moč, nit, obist, pamet, ral, skerb,
set, teč, us, vas, zibel, zerd , itd. Dekle  pa je sred¬
niga spola.

8

Število in padei.

§. 8 .

Imena imajo troje število: edinje,  kadar je
ena sama oseba ali stvar, kakor: oče , mati ,

konj , hiša; dvojstno , kadar je dvoje oseb ali
stvari, kakor: oba brata bodita e so/o; mnoino,
kadar so tri osebe ali stvari, ali pa njih vec,
kakor: ljudjč , otroci, hiše , mesta.

§. 9.

Imena na koncu lahko pregibamo, in te
pregibe imenujemo padeže, kakor bi rekli, kako
beseda na koncu pada.

Padežev je per nas šest:

1. Imenovaven. 4. Toživen.

2. Rodiven. 5. Skazaven.

3. Dajaven. 6. Storiven.

Sklanjanje.
§• 1  0

v

Ime po teh padežih na koncu pregibati ime¬
nujemo ime sklanjati.

Sklanjanja so štiri, eno za raožke, eno za
srednje in dve za ženske imena.

Možka imena živih stvari imajo Jedinji toživni
pade/, enak rodivnimu, imena neživečih stvari
pak enakiga imenovavnimu, sičer niso med seboj
nič razna.

Imena s končam
v sklanjanju rade e©,

.h l h č,  imajo

em  in ema  namest ov , am

in ama.

9

Po kterera sklanjanju se ime pregibati ima,
se spozna iz spola in iz rodivniga padeža edi-
njiga števila.

I. Sklanjanje.

§•

Edi nje

Živih .

11 .

število.

Neživih.

Opombe.

a.  Imena možkiga spola se vsa po tem skla¬
njanju pregibajo, in dobijo po tem takim v rodivnem
padežu edinjiga števila na koncu a.

10

b.  Imena s brezglasnim e  >ali i  pred soglas-
nikam v končnem zlogu imenovavniga padeža opušajo
po navadi ta e  ali i  v drugih padežih, kakor: pevic,
pevca, prijate!, prijatla, boben, bobna  itd.

Taka imena tudi nimajo množniga storivniga s
končam mi  temuč s i,  kakor s posli  namest s poslmi;
kar tudi zavoljo lepšiga glaša per drugih imenih delamo,
posebno kadar pred njimi perlog stoji, postavim: s lepimi
raki vam postrežem.

c.  Nektera s končam elj,  zlasti pa ptuja imena,
zad za l  perstavljajo se n; postavim: rabelj, ra bel j na,
Mihelj, Mihelina.

d.  Imena s končam ar, er , ir, or, ur,  jemljejo
rada po vsih drugih padežih zad za r en i k sebi,
kakor: sever , Severja; pastir, pastirja  itd.

e. Otrok  ima v rodivnem dvojstniga in množniga
števila otrok,  in v imenovavnem množnem otroci.

f.  Imena, ktera se končajo s e,  dobijo v drugih
padežih en t,  postavim: oče, očeta ; Anže Anžeta.

g.  Množno ime ljudje  se tako le sklanja: ljudje ’
ljudi , ljudem, ljudi, per ljudeh, s ljudmi.  Tako pra¬
vimo tudi: možje, lasje , dolg je, voleje  itd.; v toživ-
nem pa može , lase, dolge  itd.

h.  Enozložna možka imena veči del v dvojstnem
in množnem številu zloge pomnožijo, kakor: Bog,
Boga;  dvojstn. Boga ali Bogova ; množn. bogovi . Tako
se sklanja tudi dolg, dom, duh , kos, mož , ro.^,
volk, voz.

Ravno tako grejo tudi: meh, dar, glas, god, grad,
hlad, jež, kal, kap, kert , klas, kvas, lan, led, mah  itd.,
samo de rodivniga edinjiga imajo radi na ti.

Ali tat, las, noht, tast, trak  pomnožijo zloge
večkrat tudi v edinjim številu, kakor: tat, tatu tata
ali tatova  itd. *

t\ Ban  se posebej tako le sklanja: edin. dan,
dneva  ali dne, dnevu, dan, per dnevu, s dnevam;

11

dvojst. dneva , dnev , dnema , dneva , por dneh, s
dnema;  množilo: dnevi, dni , dnem, dni  per dne#,
e dnemi . '

II. Sklanjanje.

Vse imena srednjiga spola se tako sklanjajo, in
dobijo v rodivnein edinjim na koncu a .

- /

Opombe.

a. Imena s dvema soglasnikama pred končnim
glasnikam dobivajo v rodivnem dvojstnem in množ-
nem mej oba soglasnika e , kakor: naročje , naročej,

12

sedlo, sedel , pismo, pisem  itd. Ali imena s končam
Ije,  imajo po vpravi lj,  kakor: polje, polj  itd.

b. Imena s končam e, le, te  prijemajo po vsih
drugih padežih k sebi t,  kakor: dekle, dekleta  itd.
Tako tudi: tele, dete, jagne, revse  itd.

Konci me  prijemajo pa n  k sebi, kakor: ime,
imena, teme, temena.

c. Drevo, kolo, pero, slovo , telo,  imajo: drevesa ?

kolesa  itd. . /

✓ Čudo  ima čuda  in čudesa; nebo , neba  in nebesa;
uho, uha  in usesa.

d . Oko  ima očesa  itd. V množnim ima pak oči,
in hodi po ženskih sklanjanjih.

S- 13.

%

Ženska imena se končajo v edinjim rodiv-
nem na e  ali 2, in se takole sklanjajo.

III. Sklanjanje.

'li d i n j e.

1. riba,

2. ribe,

3. ribi,

4. ribo,

5. per ribi,

6. s ribo.

Dvoj stno.

1. ribi,

2. rib,

3. ribama,

4. ribi,

d. per ribah,

6. s ribama.

Množno.

1. ribe,

2. rib,

3. ribam,

4. ribe,

5. per ribah,

6. s ribami.

Opombe.

a.  Po ti podobi hodijo vsa ženska imena s kon¬
čam a,  kakor tudi: breskev, britev, bukev, cerkev, jablan ,
lakot, molitev, naštel, osonj, obutev, ostrev, pisal,
postrev, povodenj , praprot, redkev, zabel.

13

b . Tudi imena tega sklanjanja medstavljajo v
rodivnem dvojstnem in množnem mej dva soglasnika e,
kakor: luknja , lukenj  itd.

c. Ovca  ima v zgor rečenih rodivnih ovc  in ovac;
beseda  ima besed  in dtesedi,

d. Gospa  se takole sklanja:

edinje: gospa, gospe, gospej, gospo, per gospej,

s gospo; 1  , ,

dvojstno: gospe, gospa, gospema, gospe, per gospeh,

y  s gospema;

rnnožno: gospe, gospa, gospem, gospe, per gospeh,

s gospemi.

§. 14.

IV.  Sklanjanje.

Po četertim sklanjanju hodijo vsa ženska
imena, ki imajo kak soglasnik na koncu in delajo
rodivniga edinjiga na i, kakor:

1 . Večzlozna:

Edinje.

1. žival,

2. živali,

3. živali,

4. žival,

5. per živali,

6. s živaljo.

D voj stno.

1. živali,

2. žival,

3. živalima,

4. živali.

5. per živalih,

6. s živalima.

M n o ž n o.

1. živali,

2. žival,

3. živalim,

4. živali,

5. per živalih,

6. s živalmi.

a.  Po ti podobi sklanjamo tudi enozložne
luc  in pot , kakor rnnožno ime persi ♦

6. Nasledna imena izpušajo brezglasen e  v
pregibih, in izhajajo v edinjim storivnim na ijo,

14

in v množnem dajavnem na am: berev , misel,
pesem , ©er©, in vsa s končam azen  in ezen,
kakor tudi goslt\ jasli , sčisti.

§• 15.

2. Enozlozna  ženska imena se pa takole
sklanjajo.

D voj stno.

1. pedi,

2. pedi,

5. pedema, .

4. pedi,

5. per pedih

(pedeh),

6. s pedema*

a.  Tako sklanjamo duri , sam, tudi oči.

b . Jfri ima /tem itd.

E dinj  e.

1. ped,

2. pedi,

3. pedi,

4. ped,

5. per pedi,

6. s pedjo.

Množno.

1. pedi,

2. pedi,

3. pedem,

4. pedi,

5. per pedih

(pedeh),

6. s pedmi.

Opomba.

Imena mati  in hči  imata posebno sklanjanje:

edinje: mati, matere, materi, mater, per materi,

s materjo;

dvoj stno: materi, mater, materama, materi, per materah,

s materama;

množno: matere, mater, materam, matere, per materah,

s matermi.

Ravno tako: hči , hčere , hčeri  itd.

Drugo p o g 1 a v j e.

P er log.

§. 16 .

Perlogi  so besede, ktere imenam perlagamo,
za pomenitev, kakšine so tiste osebe ali stvari

15

o kterih govorimo; postavim: kruh je dober ,
tepka je sladka , žele je kislo;  tako tudi ljubi
oče , ljuba mati , defe.

Perlog se spozna, če se mu lahko perstavi
ime človek  ali reč, postavim: vesel  je perlog,
ker se lahko reče: vesel človek.

§- 17 .

Vsi perlogi imajo troji spol, troje število,
šest padežev in troje sklanjanje, to je, za vsaki

16


Oporni)  e.

a.  Perlogi v možkim spolu dobijo v edinjim imen o-
vavniin i  na koncu, kadar sosimenam zrašeni, postavim:
sladki koren.  Kadar pa li nasebno per imenu stoje,
tega i  na koncu ne dobijo.

b.  Perlog rad  ima sam imenovavni padež po vsih
treh številih, to je, edinje: rud, rada, rado;  dvojstno:
rada, radi, rada;  množno: radi,  rade, rada. Tako
tudi nerad.

c.  Perlogi popolnim , peš, res,  so nesklanjavni in
veljajo za vse tri spole.

Taš  ima sam imenovavni taš, tša, tše,  ali taid,
taše;  vender lašč  se po vpravi sklanja.

d. Večzložni perlogi izpušajo glasnik mej dvema
ali več soglasniki, kakor bolen, bolna, bolniga; gorik ,
gorka , gorki g a  itd.

e. Perlog se mora skladati s svojim imenam v
spolu, številu in padežu, kakor: vidim lepiga konja .
Imam nov klobuk.

Stopnje merjenja.

§• 18 .

< n

Perlogi imajo tri stopnje merjenja, stavno ,
sodnjo  in presežno.

Stavna  stopnja je, kakor je perlog sam na
sebi, kakor je, postavim: lep , slab.

§. 19 .

Kadar dve stvari mej seboj permerjamo in
sodimo, storimo sodbo, de je ena ali višja ali
nižja proti drugi. Perlog v stanu takiga per-
merjenja ima sodnjo stopnjo.


17

Perlog se postavi v sodnjo stopnjo, če se
v edinjim ženskim imenovavnim a  zaverže, ter
zlog ši, ji , e ji  ali pa iši, eji , ejši  perstavi, kakor:
lep-a , slab-a, srečn-a , imajo lepši , slabši , slabji,
ali slab eji, srečniši, srecneji  ali srečnejši .

Predlogi, ki imajo pred a, čerke m, r,
jemljejo radi k sebi eji , ali m, kakor: hrom-a,
hromiši  ali hromeji; len-a , leniši.

Opombe.

a. ZJe/ ima in belejši  in bele ji, svet  ima

svetejši  in sveteji.

b. 1)  prejde v j,  postavim: mlad-a, mlajši .
rad-a, rajši  ali raji.  Ako je pred d še en soglasnik,
se d  clo izpusti, kakor: terd-a, terši  ali ter ji; gerd-a,
gerši ali g er ji.

c. St  prejde v šji,  kakor: čist, čišji,  tudi čistejši
in čist e ji. Prost  ima prostejši  in prosteji.

d. G  se spremenja v jši  ali ji  ali žji,  kakor:

drag, drajši, draji  ali dražji .

e . dk  in tk  izpušata k, d  in t  spremenjata v j,

in jemljeta k sebi ši  ali ji; tk  se tudi kakšinkrat

premeni v čji,  postavim: sladk-a, slajši  ali sla ji;
krat-ka, krajši, kraji  ali kračji.

f. Grenik  ima gr ene ji; tanek, tanjši; širok, sir ji;
meliik, meč ji; visok, višji; nizek, nižji; težik, težji;
lahek , ložji  itd.

g.  Nevpravne sodnje so: berhek, gorši, gor ji;

dober, boljši, bolji; dobro, boli; dolg, daljši, dalji;

majhin  in mali, manjši, man ji; velik, veči, vekši;
vbog, vbožniši, vbožneji.

Krajnska pismenost.

18

9

§. 20 .

Presežna stopnja  je, kadar perlogov po¬
men na nar višjo stopnjo povzdignemo, tak6 de
druge v tem preseže.

De presežno stopnjo storimo, predstavimo
sodnji stopnji besedico nar  ali naj,  kakor: nar
lepši, naj rajši.

Presežno stopnjo tudi storimo, kadar k
stavni stopnji predstavljamo besede: prav , cfo,
silno , močno,  postavim: prav lep , clo star, silno
močen , močno bogat. ''

Sodnja stopnja se takole pregiba:

Možko.

E d i n j e.
Zensko .

Srednje .

1. lepši. 1. lepši,

2. lepšiga, 2. lepši,

3. lepšimu, 3. lepši,

4. lepšiga 0 e pši)> 4. lepši,

5. per lepšim, 5. per lepši

6. s lepšim. 6. s lepši.

1. lepši,

2. lepšiga,

3. lepšimu.

4. lepši,

5. per lepšim,

6. s lepšim.

i

Dvojstno.

M n o ž n o.

1. lepši,

2. lepših,

3. lepšima,

4. lepši,

5. per lepših,

6. s lepšima,

1. lepši,

2. lepših,

3. lepšim,

4. lepši,

5. per lepših,

6. s lepšimi,

Opomba.  Nekteri pregibajo tudi ženski: lepša ,
lepše  itd., in nekteri pregibajo sodnjo stopnjo kakor stavno.

19

V\ ' . / • ■

Številna imena in p er logi.

§• 21 .

Številna  imena so Usta, s ktermi štejemo;
so tudi perlogi, kadar jih drugim imenam per-
ložimo.

Pervoobrazna  števila so, ktera odgovarjajo
na prašanje: koliko?  kakor: edin, dva , tri , itd.

a. En, ena , eno  sklanjamo po podobi lep.

b. Dva  se pa tako le pregiba.

Moz. in sred: Zensko.

1. dva,

2. dveh,

3. dvema,

4. dva,

5. per dveh,

6. s dvema.

1. dve,

2. dveh,?

3. dvema,

4. dve,

5. per dveh,

6. s dvema.

r < . %

Tako tudi sklanjamo oba, obe , o6d; in
obadva, obehdve  itd.

c. Tri sklanjamo tako:

1. trije za mozko , tri za srednje in zensko.

2. treh, j

3. trem, J

4. tri, za £ri spo/e.

5. per treh, i

6. s tremi, )

Štiri  sklanja

o tako:

1. štirje m.  štiri z. in sr.

2.  štirih, \

3. štirim, I

4. štiri, za vse tri spole.

5. per štirih, (

6. s štirmi, ]

20

e. Pet, šest  itd. do devet in devetdeset  se
po nasledni podobi sklanjajo:

1. pet,

2. petih ali peteh,

3. petim ali petem,

4. pet, /

5. per petih, ali peteh,

6. s petmi, petimi ali petemi.

f. Sto  ne skjanjamo. Jezar , tavžent , tisuč
so možka imena in jih sklanjamo po podobi rak.

g. En in dvajset  itd., sklanjamo le v zad¬
nji besedi, kakor: en in dvajsetiga , en in dvaj-
setimu,  ali dvajset in eniga  itd.

Opomba.

Pet  in vsa druga pervoobrazna števila naprej so
v imenovavnim in toživnim padežu prava imena; v drugih
padežih pa so perlogi. 1  '

§. 22 .

Redovna  števila odgovarjajo na prašanje:
koliki?  kakor so: pervi, drugi , i deseti , dvaj¬
seti  itd.

Vsa redovna števila so perlogi in hodijo
kakor lep.

§. 23.

Plemenima  števila odgovarjajo na prašanje:
kolikeri?  in so: sam  ali en sam. dvoji , troji,
čvetert\ peteri , stoteri  itd.

§• 24.

Ponavljavna  števila odgovarjajo na prašanje:
kolikokrat ? kakor: enkrat, dvakrat , trikrat , deset¬
krat , stokrat  itd.

21

§• 25.

$T%$Mnošivna  števila kažejo, kolikoršna je kak-
šina stvar: taka so: edinji, dvoj slin , trojstin ,
čvetirnji, petirnji, desetirnji, množin , itd.

Te sklanjamo po podobi

§. 26.

Nedoločna  in splošna  števila pomenijo sploh
neko množico, taka so: «o6e« ali nobedin\ ves,
vsa, vse ; jpo/, veliko,  malo, ce/, nekaj, nič.

Tretje poglavje.

I

Zaime ♦

§• 27.

Tiste besede, ktere služijo namest imena,
kličemo zamena.  So pa petera: 1. lična,
2. perlastivna, 3. kazavna, 4. nanašavna, 5. pra-
šavna.

§. 28.

1. Lična zaimena  so, ktera pomenijo lica.
Lice pak je troje: jez , ti, on\  in v množnim
številu: mi, vi, oni.

Zaime perviga lica  se tako sklanja:

Edinje. Dvojstno.

1.  Jez, 1. ma, m.  in sr. me, mi, š.

2. mene, me, )•«. 2. naju, naji,

3. meni, mi, f C  » 3. nama,

4. mene, me, \ © .4. naju, naji,

5. per meni, ( * §• 5. per nama,

co O

^ a.

Q»

&  • , « a  * ' i e

o. s menoj, s meno, i  « o. s nama. J w

22

/

M n o ž n o.

1. mi mož.,  me, sr. in žen.

2.  nas,

3. nam,

4. nas, > S

5. per nas, l

6. s nami, >

* &
§

Zaime drugiga lica.
E dinj  e.

1. ti,

2.  tebe, te, J

3. tebi, ti, I & ^

4. tebe, te, \ 2 ©

5. per tebi, ( S ^

6. s teboj, s tebo, j *

D v o j s t n o,

1. va, m. in sr. 9  ve, vi, ž

2. vaju, vaji, /

3. vama, /  ^

4. vaju, vaji,

5. per vama,

6. < s vama,

S g

» &
c

M n o ž n o.

1. vi mož.,  ve, žen. in sr.

Zaime tretjiga lica ,

E d in j e.

• w §

Možko • Žensko. Srednje.

23

D v o j s t n o.

1. ona m . m sr one, oniž.

2. nju, njih, jih,

3. njima, jima,

4. nju, njih, jih,

5. per njima, l S

6. s njima, ' J * '

M n o ž n o.

1. oni, m., one ž., ona, one sr.

2. njih, jih,

3. njim, jim,

4. nje, njih, jih,

5. per njih, t e  £

6. s njimi, l  N

XIX  ^

§. 29.

Imamo tudi lično povrativno  zaim6, s kte-
rim se govereč, sami na sebe povračamo. To
služi za vse tri spole, števila in lica, in nima
imenovavniga padeža. Sklanja se tako:

2. sebe, se,

3. sebi, si,

4. sebe, se,

5. per sebi,

6. seboj, sebo, sabo.

§. 30.

Nedoločima  zaimena tretjiga lica« ki se
sklanjajo po podobi lep , so: neki  ali nek , nek-
ter , nekak , nekakšin 5  mnogoter , marsikter , malokter ,
vsakter.

Nihče  ali ne/edo imata svoje sklanjanje tako:

Mož. in žen.

1. nihče,

2. nikoga, nikogar,

3. nikomur,

4. nikogar,

5. per nikomur,

6. s nikomur.

Srednje .

1. nič,

2. ničesar,

3. ničemur,

4. nič,

5. per ničemur,

6. s ničemur.

24

1. nekdo,

2. nekoga,

3. nekomu,

4. nekoga,

5. per nekom,

6. s nekom.

Nekdo.

1. nekaj,

2. nečesa, •

3. nečimu,

4. nekaj,

5. per nečim,

6. s nečim.

§. 31.

2. Perlastima  zaimena so,
kaj v last perrekujemo, kakor:
njegov, njen, najin, vajin, naš,
njamo po podobi lep.

s kterimi komu
moj, tvoj,

vaš.  Jih

svoj,

skla-

Perlastivno zaime tretjiga dvojstniga in
množniga lica nju  in njih  se ne sklanja povsod,
nekteri ga pa vender sklanjajo: njun, njuna, njuno,
in njihov-a-o.

§. 32.

3. Kazavna  zaimena so tista, ktera kažejo
stvar, od ktere govorimo. Take so: ta, tak, takšin,
tisti, mi, unotin, toliki, sledin, sleherin, tolikšin,
vsak.  Hodijo po podobi lep.

§. 33.

4. Nanašavna  zaimena so tista, ktera se
nanašajo na kakšino prej imenovano stvar. Take
so: kter, ktera, ktero\ kt er koli, kterakoli, kterokolij
sam, sama, samo.  Ta hodijo po podobi lep.

Kdor  ima naslednje sklanjanje:

25

Mož. in žen.

1.  kdor,

2. kogar,

3. komur,

4. kogar,

5. per komur,

6. s komur.

Srednje.

1.  kar,

2. čigar, česar,

3. čimur, '

4. kar,

5. per čimur,

6. s čimur.

Ravno tako se pregiba; kdorkoli\ kdorsibodi,

kdormar  itd. > (

Zaime kter  ima tudi krajši podobo ki  ali
kir „ ki se po navadi ne sklanja, postavim: brat,
ki ga rad imam: prijatelj ki sim mu pisal.

Kjer> kodar, kamor  so včasi namest kter
nanašavna, postavim: za ljubo imaj deželo , kjer
si rojen, kodar si kruh služil, in kamor še za
kruham poj deš.

§. 34.

5.

kter?

kdo?

Prašama zaimena,  ki
kakšin ? kakor) ? čigar ?

se sklanjajo, so:
koliki ? odkoden  ?

Hodijo po podobi lep ,
lastno sklanjanje taktfle:

kdo  ima svoje

Mož. in žen .

1. kdo?

2. koga?

3. komu?

4. koga?

5. per kom?

6. s kom?

Srednje.

1. kaj?

2. česa?

3. čimu?

4. kaj?

5. per čim?

6. s čim?

26

Ceterto poglavje.

Glagol.

§. 35 .

Glagoli  so besede, ktere nam znanijo ali
stan, v kterim je kakšina oseba ali stvar, ka¬
kor: sim, živim , spim;  ali, kaj dela, kakor:
pišem., berem;  ali kaj terpi, kakor: me boli , sim
hvaljen.

§. 36 .

Glagoli se imenujejo prehajavni , kadar po¬
menijo delo ali djanje, ktero iz ene stvari v
drugo prehaja, kakor: solnce greje zemljo ; pastir
pase živino; ovca je travo.

Glagoli neprehajavni  ne pomenijo nobeniga
djanja iz ene stvari v drugo, kakor: počivam,
spim , sedim.

§. 37 .

Prehajavni glagoli imajo djavni  ali delavni ,
in terpivni pomen.  Tako je djavni pomen: ljubim ,
prašam. cepic mlati pšenico.  Kadar pa rečem:
sim ljubljen, sim prašan , pšenica je mlatena s
cepcam , je terpivni pomen.

Neprahajavni glagoli nimajo terpivniga po¬
mena; zato tudi te glagole krajše srednje  ime¬
nujemo. Prehajavne pa kličemo krajše djavne.

27

§. 38 .

#

Kadar ima glagol djavni pomen, takrat pra¬
vimo, de ima djavni zalog;  kadar ima terpivni
pomen, je v terpivnim zalogu.

§. 39 .

Prehajavni glagoli imajo djavni in terpivni
zalog, neprehajavni pak samo djavniga.

Verh tega imajo vsi glagoli še naklone,
čase , števila , /eca, vprege , deležja, pomožni glagol ,
in podobe.

Naklon.

§. 40 .

Naklon je znaniven , kadar se povč, kaj se
godi, kaj se je godilo, ali kaj se bo godilo, kakor:
prašam , sim prašal , prašal.

Vgovorivni  ali pogajimi  naklon je, kadar si
kaj vgovarjamo, pogajamo in pogodimo,postavim:
jez bi prašal , ako bi smel.

Velivni  naklon je, kadar komu kaj velevamo,
vkažemo, kakor: prašaj , delaj.

Ako pa nikamor govor ne naklonemo, in nic
ne okončamo, kdo, kaj, kako, kdaj, ali kam beseda
leti, je neokončavni  naklon kakor: prašati , delati,
brati.

Čas .

kar

§• 41 .

»Čase imamo tri, ti so: sedajni  čas, to je,
se sedaj godi, kakor: gibam; pretekli  čas,

/ v

28

to je, kar
hodni  čas,
gibal.

se je godile),, kakor: sim gibal; pri-
to je, kar se bo godilo, kakor: bom

Lice, število.
§• 42 .

časi imajo po tri števila: edin j e , dvojstm
in množno;  števila po tri lica: pervo  lice, drugo
in tretje.

Vprega.

§• 43 .

Glagol na koncu pregibati po zalogih, na¬
klonih, časih in licih, se pravi ga vpregati.

Per nas ima glagol tri vprege  po razločku
trojiga konca v pervim licu edinjiga števila
sedajniga časa. Ti konci so a/», em, im.

Kadar te konce v drugakšine premenjuješ,
takrat glagol vpregaš, kakor: gibam , gibaš ,
giba  itd.

Deleije.

§. 44 .

Deležje  rečemo, kadar ima glagol podobo
perlogovo, in je deležin nekaj glagolovih last¬
nost, nekaj pergolo vib, kakor: gibajoč , gotgen.
Gibajoč  ima sedajni čas in djavni zalog, pa za-
moremo tudi reči: gibajoče stvari. Gonjen  ima
pretekli čas in terpivni zalog, in zamoremai tudi
reči: gonjen jelen.

29

Pomožni glagol.

§. 45 .

Glagol sim  pomaga izobraziti pretekli in
prihodni čas, kakor tudi terpivne čase, zato ga
imenujemo pomožni glagol ; postavim: sim delal;
bom delal; sim ganjen; sim bil ganjen; bom ganjen.

, Podoba.

§• 46 .

Naši glagoli imajo trojo podobo.

Glagoli perve podobe imajo konec cw», ka¬
kor: gibam , in pomenijo delo, to je, kaj je v
delu, in še ni dodelano. Tadaj takih navadni
pomen je delavin;  zato tudi take glagole s kon¬
čam am  imenujemo delame.

Glagoli druge podobe imajo konec m, ka¬
kor: ganem , in pomenijo storjenje, to je, kaj se
zgodi, kaj je dodelano ali storjeno. Tadaj takih
navadni pomen je storiven;  in zato glagole s
končam em  imenujemo storime.

V tretji podobi imajo glagoli konec m, ka¬
kor: gonim.  Ti imajo sicer pomen ali perve
ali druge podobe, vendcr zraven tega še pome¬
nijo, de ali njih delanje ali storjenje je polno in
celo, ali silno in močno, ali naglo in hitro, ali
težko in trudno, in de vselej svoje delo ali stor¬
jenje ali dopolnujejo, ali dopolnijo. Zato jih ime¬
nujemo dopolnime.

Opomba.

Vender nekteri glagoli, desiravno imajo konec
am,  niso delavni, ravno tako niso vsi s končam em
storivni,

/

30

Vprega pomozniga glagola.

§. 47 .

Prejdin pridemo do vprege drugih glagolov,
postavimo sem vprego pomožniga Sim ♦

Znanivni naklon.

Sedajni čas .

Edinje. Dvojstno.

1. sim, ' 1. sva, zensko  sve (i),

2. si, 2. sta, „ ste (i),

3. je, 3. sta, » ste (i),

Prihodni čas .

Edinje.

1. bom, bodem,

2. boš, bodeš,

3. bo, bode.

Množno.

1. smo,

2. ste,

3. so.

Dvojstno.

1. bova, bodeva, zensko,  bodeve (i), ali bove (i),

2. bota, bodeta, bosta, „ bote, bodete, boste (i),

3. bota, bodeta, bosta, „ bote, bodete, boste (i),

Množno.

1 . bomo, bodemo.

2. bote, bodete, boste,

3. bodo, bodejo, bojo.

E dinj  e.

1. sim )

2. si [ bil,-a,-o.

3. je )

Pretekli čas.

Dvojstno.

sva, sve (i) J

sta, ste (i) [ bila,-e, -a.

sta, ste (i) ]

Množno.

1. smo )

2. ste [ bili, -e, -a.

3. so )

BI

Vgovorivni ali pogajivni naklon.

Sdajni čas.

bi,  za vse tri lica in števila.

' Pretekli čas.

I

Edinje:  bi bil, -a, -o; dvojstno:  bi bila, -e, -a;
množino : bi bili, -e, -a.

V © 1 i v n i naklon*

Edinje. Dvojstno.

1. bodi, naj bom, 1. bodiva, bodive (i),

2. bodi, 2. bodita, bodite (i),

3. bodi, naj bo..  3. bodita, naj sta, naj bota, naj bosta,

i>en.  bodite (.i), naj ste (i), naj bote (i) naj boste (i),

Množno.

1. bodimo,

2. bodite,

3. naj bodo, naj so, naj bodejo, naj bojo.

Neokončavni naklon.

Cel.  biti.
Persekan . bit.

D e 1 e ž j e.

Sedajn. časa  bijoč (nenavadno).

' Preteki . časa  bil, -a, o, (bil, bla, blo).

bivši, -ša r še (nenavadno).

Namestno deležje*

Bodoč (nenavadno).

Glagolsko ime*

Bitje.

Opombe. '

a.  Ličnih zaimen ne perstavljamo glagolam, ker
so že zapopadene v zadnjim zlogu vsake glagolske


32

pregibe; razun kadar bi znala pomota biti, ali kadar je
treba govoru pertisk dati.

b.  Pogajivni naklon delajo po notriško in pri¬
morsko takole: bim, biš, bi, bismo, biste  itd.

§• 48.

Kadar rečemo, de nekaj ni, takrat zložimo
nikavno besedo ne  s glagolam sim  V sedajnim času
znanivnim naklonu, in pravimo: mn, nisi, ni,
nisva, nista , nista , nismo , niste , niso.  Drugih
časov ne zlagamo, ampak rečemo: ne bi , ne bom ,
ne bodi , me foto', W ne bil  itd.

§• 49.

Sedaj hočemo pa viditi vprego drugih gla
golov, kteri se s majhnimi premembami vsi ta
kole pregibajo.

Vpr ega glagolska.

Djavni zalog .

Znanivni naklon.

Perva podoba .

1. gibam,

2. gibaš,

3. giba.

1. gibava (ve, vi),

2. gibata (te, ti),

3. gibata (te, ti).

Sedaj ni čas.

E d i n j e.

Drg. podoba.

ganem, .

ganeš,

gane.

D v o j s t n o.

ganeva (ve, vi),
ganeta (te, ti),
ganeta (te, ti).

Trt. podoba.

gonim,

goniš,

goni.

goniva (ve, vi),
gonita (te, ti),
gonita (te, ti).

33

M n o ž n o.

Vgovorivni ali pogaji

Sedajni čas.

bi gibal, -a, -o, itd. ganil, -a, -o*
za vse tri lica.

Pretekli čas.

\.  bi bil 1

2. bi bila > gibal, -a, -o. ganil, -a, o,

3. bi bilo)

Ud. .

Trt. podoba.

gonimo,

gonite,

gonijo.

gonil, -a, -o.

gonila, -e, -a.

gonili,-e,-a.

gonil, -a, -o, itd.

vni naklon,

gonil, -a, -o.

gonil, -a, -o.

Krajnska pismenost.

3

34

Vrv. podoba.

1. gibaj (naj gibam),

2. gibaj

3. gibaj (naj giba).

1. gibajva (ve, vi),

2. gibajta (te, ti),

3. gibajta (te, ti).

1. gibajmo,

2. gibajte,

3. naj gibajo.

Velivni naklon.

E dinj  c.

Dr g. podoba.

gani (naj ganem),
gani,

gani (naj gane).
Dvojstrjo.

ganiva (ve, vi),
ganita (te, ti),
ganita (te, ti),

Tri. podoba.

goni (naj gonim),
goni,

goni (naj goni).

goniva (ve, vi),
gonita (te, ti),
gonita (.te, ti).

M nožno.

ganimo,
ganite,
naj ganejo.

gonimo,
gonite,
naj gonijo

Ncokončapni naklon.

cel. gibati, ganiti, goniti,

per sekan,  gibat. ganit. . gonit.

gibajoč.

[ribal.

D o 1 e z j e.
Sedajniga časa.

gonijoč

Pretekliga časa.

ganil. gonil.

Namestno deležje.

gibajoč (ali gibaje ali gonijoč

gibama). (druge tudi 6 končam

6 sloje, sede).

gibanje

Glagolsko ime .

ganjenje. gonjenje.

Terpivniga zaloga delež j e.

giban. ganjen. gonjen.

Po teh treh obrazih hodijo glagoli vsih treh po¬
dob, vsak po svojim končanju.

35

§. 50.

Terpivni zalog.

Sedajni čas . Sim ganjen, itd.

Pretekli čas . Sim bil ganjen, itd.

Prihodni čas . Bom ganjen, itd.

Pogajimi naklon.  Bi bil ganjen, itd.

Neokončavni naklon.  Ganjen biti, itd.

Opomba.

Nekteri glagoli imajo svoj posebni prihodni čas s
predstavkam podloga po, tiso: po bežim, p n dirjam, pojdem,
po jezdim,. poležem, poletim, ponesem , pope!jam, poženem,
potečem, povlečem , porečem.

Razun porečem  vsi drugi pomenijo gibanje od
nekod nekam.

Obrazen je časov in naklonov.

§. 51.

Vse pregbe izvirajo ali iz sedajniga časa,
ali iz neokončavniga naklona.

1. Iz sedajniga časa.

* I. Iz perviga lica:

a.  Velivni naklon, če premenjas am  v aj; etn, im
v i; ern  v e j , kakor: čakam, čakaj; tresem, tresi;
ljubim, ljubi; jem, jej.

b.  Namestno deležje perve podobe, kadar sta¬
vimo d j e  ali d j  namest am,  kakor: skrivam, skriva je,
skrivaj.

2.  Iz množniga tretjiga lica sedajno deležje s per-
stavkam č  kakor: igrajo: igrajoč.

II. Iz neokončavniga naklona izvirata pre¬
teklo interpivno deležje, ako spremenjamo konce:

%

36

ati  v al,  in an , prašnti , prašni , prašan. 1

eti  v c/ in ef, vzeti, vzel , pse/.

*7i v i7 in en, budil', budi, buden.

Iz terpivniga deležja pride glagolsko ime s per-
stavkam zloga Je, kakor: prašin , prašuuje .

Nevpravni glagoli .

§. 52*

Glagole, kteri svoje čase in naklone drugači
izobražujejo, imenujemo fievpravnc glagole .

I. Nevpravni glagoli s končam am:

Dam ima v drugim licu dvojstu. in množn. rtasta,
daste ; v 3. licu množn., sedjan. č. </a;o ali dajo,  ali dado
ali .rfcrrfe. V drugim je vpravin. , •

Gledam  ima velivn. nakl. rajši: glejva, glejta,

glejmo , glejte,  namest g le daj  itd.

Imam , vel. imd.;, imeti, imel  ali ima/, imet,
imanje.

Nimam , ne ima.;, ne imeti, ne imel, ne imet,
nimanje.

II. Nevpravni glagoli s konca

Berem, beri, brati, bral, bran.

Bijem, bij, biti, bil, bit.

Bredem, bredi, bresti, bredel, breden.

Brijem, brij, briti, bril, brit.

Brišem, briši, brisati, brisal, brisan.

Crem ali cvrem, eri, creti, cverl, cvert.

Cvetem ali cvedem, cveti, cvesti, cvetel ali cvel.

Čujem, čuj, čuti ali čuvati, čul ali čuval, čujoč ali čuječ,
čuvenje ali čuvanje.

Darujem ali darovam, daruj ali darovaj, darovati, daroval,
darovan.

37

Dčm, dčš, de, deva, desta; demo, ddste, dčjo: dej, naj
de; dejva, dejta; ddti, del, dčt Vender ima tudi:
denem, deni, djati, djal, djan ali dčnen.

Denem ali dem, deni ali dej, djati ali deti, djal ali del,
djan ali det.

Derem, deri ali dri, dreti, deri, dert.

Dojdem, dojdi, došel, kakor d m .

Dolbem, dolbi, dolbsti, dolbel, dolben.

Gibljem ali, gibam, giblji in gibaj.

Gnetem ali gnedem, gneti, gnesti, gnetel, gneten.

Godem, godi, gosti, godel, goden.

Gospodujem ali gospodovam, gospoduj ali gospodovaj,
gospodovati, gospodoval.

Gredem, gredeš, grede; gr N edeva, gredeta; gredemo,
gredete, gredejo; ali pa grem, greš, gre itd. Na-
mestno deležje: grede ali gredej.

Grejem, grej, greti, grel, gret.

Grizem, grizi, grizli, grizel, grizen.

Gugljem in gugam, guglji in gugaj.

Hočem ali čem, hoti, hoteti, hotel (hotla-o) ali tel, tla,
tlo, ali tel, tela, tčlo.

Hropem, hropi, hropsti, hropel.

Idem, ideš, ide; ideva, ideta; idemo, idete, idejo; prihodn-
pojdem, pojdeš itd., ali bom šel, šla, šlo itd.; idi,
idiva, pojdiva, pojva ali pejva, pojdita, pojta ali
pejta, idimo, pojdimo, pojmo; iti; idoč, idejoč; šel,
šla, šlo. Tako vpregamo vse s idem  zložene,
kakor: dojdem, odidem, najdem, pridem, zajde se,
zajdem, videm.

Imenujem ali imenovam, imenuj ali imenovaj, imenovati,
imenoval, imenovan.

Išem, iši ali iskaj, iskati iskal, iskan.

Izujem, izuj, izuti, izul, izut.

Jem, ješ, je, jeva, jesta; jemo, je'ste, jejo ali jedo; jej,
jejva; jesti, jedoč, jedel, jeden.

Jemljem, jemlji, jemati, jemal, jeman (v zloženih—jet,
kakor: izjemam ali izjemljem, izjet itd.)

Kažem, kaži, kazati, kazal, kazan.

Klepetam ali klepečem, klepetaj, klepetati, klepetal,
klepetan.

Klepam ali klepljem, klepaj in kleplji.

Kličem, kliči, klicati, klical, klican.

Klujem ali kluvam, kluj ali kluvaj, kluvati, kluval,
kluvan.

Kmetujem ali kmetovam, kmetuj ali kmetovaj, kmetovati,
kmetoval. . '

Kolem, koli, klali, klal, klan.

Kolnem, kolni, kleti, klel, klet.

Kradem, kradi, krasti, kradel, kraden.

Krešem, kreši ali kresaj, kresati, kresal, kresan.

Krijem, krij, kriti, kril, krit.

Kujem ali kovam, kuj ali kovaj, kovati, koval, kovan.
Kupujem ali kupovam, kupuj ali kupovaj, kupoval.
Kupčujem ali kupčovam, kupčuj ali kupčovaj, kupčovati,
kupčoval.

Ležem, lezi, leži, legel, ležen.

Lijem, lij, liti, lil, lit.

Ližem, liži ali llzaj, lizali, lizal, lizan.

Mancm, mani, meti, mol, met.

Mažem, maži ali mazaj, mazati, mazal, mazan.

Mečem, meči ali metaj, metati, metal, metan.

Melem, meli ali mli, mleti, mlel, mlen ali mlet.

Merjem, mri, mre ti, mrel.

Metem ali medem, meli, mesti, metel, meten.

Minem, mini, minuti m miniti, minul in minil.

Molzem, molzi, molzli ali mlezti, molzel, molzen.

Morem, mozi, moči, mogel.

Načnem, načni, načeti, načel, načet.

Nesem, nesi, nesti, nesel, nesen.

Nočem ali nečem, ne hoti ali noti, ne hoteti ali neteti,
notel (tla-o) ali ne hotel, ne hotla, ali ne tel, ne
tela, ne telo, ali ne tla, ne tlo.

Objamem, objami ali objemi, objel, objet.

Obujem, obuj, obuti, obul, obut.

Odprem, odpri, odpreti, odpcrl, odpert. Tako tudi vsi
iz prem  zloženi: oprem, perprem, razprem, zaprem,
vprem itd.

39

Orjem ali oram, orji ali oraj, orati, oral, oran.

Oznanujem, oznanuj ali oznanovaj, oznanovati, oznaneVftl,
oznanovan.

f ... »

Padem, padi, pasti, padel, paden.

Pasem, pasi, pasti, pasel, pasen ali pašen.

Pečem, peci, peči, pekel, pečen.

Perem, peri, prati, pral, pran.

Pijem, pij, piti, pil, pit (tudi pijen in pijan)*

Pišem (čerke), piši, pisati, pisal, pisan.

Pišem ali piham, pihaj in piši, pihati, pihal, pihan.

Pletem ali pledem, pleti, plesti, pletel, pleten.

Pnem (iz tega zloženi imajo, pni, peti, pel, pet, kakor)
odpnem, odpni, odpeti, odpel, odpet.

Pojem, poj, peti, pel, pet.

Povem, povej ali povi, povedati, povedal, povedan. Tako
tudi: dopovem, ispovem itd.

Predem, predi, presti, predel, preden.

Prejmem, prejmi, prejeti, prejel, prejet.

Prestanem, prestoj, prestati, prestal, preslan. Tako
tudi vsi iz stanem  zlozeni.

Primem, primi, prijeti, prijel, prijet.

Pustujem, pustuj ali pustovaj, pustovati, pustoval.

Rasem, ali rastem, rasi, rasti, rasel, ali rastel, rašen.
Rečem, reci, reči, rekel, rečen, rekoč.

Režem, reži ali rezaj, rezati, rezal, rezan.

Rijem, rij, riti, ril, rit.

Rjovem ali rjovim, rjovi, v rjoveti ali rjuti, rjul ali
rjovel. ' '

Ropočem ali ropotam, ropotaj, ropotati,’ ropotal.

Rujem ali ruvam, ruj ali ruvaj, ruvati, ruval, ruvan.

Sečem, seči, seči, šekel, sečen.

Sejem, sej, sjati, sjal, sjan 1 .

Sežem, sezi, seči, segel, sežen.

Skubem, skubi, skubsti, skubel, skuben.

Snamem, snami, sneti, snel, snet.

Snujem ali snovam, snuj ali snovaj, snovali, snoval,
svovan.

Sopem, sopi, sopsti, sopel (sopen).

40

Stanc me, stani me, stati koga, stalo me je.

Stelem, steli, stlati, stlal, sllan.

Steržem ali strugam, sterži ali strugaj, stergati ali stru¬
gati, stergal ali strugal, steržen ali stružen.

Strižem, strizi, striči, strigel, strižen.

Sujem ali suvam, suj ali suvaj, suvati, suval, suvan.
Stijem, suj, suti, sul, sut.

Šegatam ali šegačem, šegataj, šegetati, šegatal, šegatan.
Šipam ali sipljem, sipaj ali siplji.

Škripljem in škripam, škriplji in škripaj.

Štejem, štej, šteti, štel, štet.

Tarem ali terem ali trem, tri ali teri, treti, terl, tert.
Tečem, teci, teči, tekel, tečen.

Tepem, tepi, tepsti, tepel, tepen.

Tešem, ali tesam, tesaj ali teši, tesal tesan.

Tipljem ali tipam, tiplji ali tipaj.

Tkem ali tkam, tkaj ali tki, tkati, tkal, tkan.

Tolčem, tolci, tolči, tolkel, tolčen.

Trepečem ali trepetam, trepetaj, trepetati, trepetal.

Tresem, tresi, tresti, tresel, tresen.

Varujem ali varovam, varuj ali varovaj, varovati, varoval,
varovan.

Vem, v sedajn. času kakor jem; vel. vedi, vediva, vedita;
vedimo, vedite, naj vejo ali vedo; vediti, vedel, ve den.
Tako tudi izvem, zvem in zavem se.

Ve'rujem aliverovam, veruj ali verovaj, verovati, veroval,
verovan.

Veržem, verzi, verči ali vreči, vergel, veržen.

Vežem, veži ali vezaj, vezati, vezal, vezan.

Vijem, vij, vili, vil, vit.

Vjamem, vjami ali vjemi ali vjmi, vjeti vjel, vjet.
Vnamem, vnami ali vni, vneti, vnel vnet.

Vnemljem ali vnemam, vnemaj, vnemati, vnemal, vnet.
Vzamem, vzami ali vzemi, ali vzmi, vzeti, vzel, vzet.
Začnem, začni, začeti, začel, začet.

Zajmem, zajmi, zajeti, zajel, zajet.

Zdihujem, zdihuj, zdihovati, zdihoval.

Zibljem in zibam, ziblji in zibaj.

Zrem, zri, zreti, zrel, zert.

41

V

Zajnem ali žanjem, žajni, žeti, žel, žet.
Ženem, ženi, gnati, gnal, gnan.

Žgem, žgi, žgati, žgal, žgan.

Žmem, žmi, žmeti, žmel ali žel, žmet ali žet.

Žrem, žri, žreti, žerl, žert.

III.  Nevpravni glagoli s končam im.

Bežim, beži, bežati, bežal.

Bobnim, bobni, bobneti, bobnel.

Bok me, boli me, boleti, bolel.

Deržim, derži, deržati, deržal, deržan.

Dišim, diši, dišati, dišal, dišan.

Gasim, gasi, gasiti, gasil, gašen.

Gorim, g6ri, goreti, gorel.

Jezim, jezi, jeziti, jezil, jezen in ježen.

Ležim, leži, ležati, ležal, ležan.

Mižim, miži, mižati, mižal.

Molim, moli, moleti, molel, molen.

Režim, reži, režati, režal.

Serbi me, naj me serbi, serbeti, serbel.

Skerbim, skerbi, skerbeti, skerbel, skerbljen.

Spim, spi, spati, spal, span.

Stojim, stoji ali stoj, stati, stal, stan.

Šumim, šumi, čumeti, šumel.

Tišim, tiši, tišatj, tišal, tišan.

Želim, želi, želeti, želel, želen.

Živim, živi, živeti, živel, življen, itd. '

a . Razun tega delajo konci: bim, tnim , pim,
vim  terpivno deležje radi na Ijen; dim  na jen\
nim, rim  na njen, rjen ; sim  in stim  na šen; zim
pa zen;  kakor:

ljubim, ljubljen;
dobim, dobljen;
lomim, lomljen;
kupim, kupljen;
stavim, stavljen;
lovim, lovljen;

gonim, gonjen;
kurim, kurjen;
morim, morjen;
prosim, prošen;

vadim, vajen;
gradim, grajen;

f •

čistim, čišen, itd.

vozim, vožen itd.

42

b.  Konec tim,  ima per sreanih glagolih eti
in el;  ravno tak6 konec rim;  konec čim  pa ati
in a/, kakor:

hitim, hiti, hitčti, hitel, hiten;
živim, živi. živeti, živel, življen;
klečim, kleči, klečati, klečal.

Opomba.

1. Glagoli perve podobe, tudi vpravni, imajo konec
lem  ali tjem,  tode samo v sedajnim času in velivnim
naklonu, kakor : dremam , dremljem , dremlji  ali dremaj.

2. Vsi zloženi glagoli hodijo veči del po stopinjah
svojih do sedaj razločenih pervoobraznih, tudi takrat, kadar
se spremenjajo iz djavnih v srednje.

Peto poglavje.

Predlog.

§. 53.

Predlogi  so besedice, ktere predlagamo
drugim besedam za kazalev, kako se reč na
reč nanaša, kakor: Peter gre metno mene ; memo
je predlog, ker pokaže, kako se Peter proti meni
zaderži.

§. 54.

Predlogi so eni neločljivi , to je, kteri se s
drugimi besedami spopadejo v eno besedo, in
nikoli sami ne stojč, ter se nikdar ne dajo od

njih ločiti. Taki so: pre, raz, spre , postavim:
pretergan , raztergan, spremenjam.

Drugi so ločljivi,  to je, kteri ali sami stojč,
ali pa se tudi s drugimi besedami spopadejo, pa
se dajo ločiti; kakor: brezdušen , dodajam  itd.

§. 55.

Predlogi devnjo imena, perloge in zaimena
v kakšin neravni padez , to je, ne v imenovav-
niga, kteri sam je raven , temuč v kteriga dru-
giga, ktere vse kličemo neravne.

a.  Predlogi, kteri hočejo rodivniga:  od, do,
iz, brez, prčk in blizo; pa tudi vsi spopadeni.
kakor tudi vsi tisti, kteri so na sebi imčna ali
narečja: izmed, namesti, krog, okoli, memo, mem,
poleg, pričo, razun, spod, spred, sred, vunaj,
verh, više, zavolj, zastran, ali obstran, zgoraj
ali zgorej, znotri, zravno, zraven, zvunaj, zu¬
naj itd.

b.  Predlogi, kteri hočejo dajamiga:  k in
h, proti, naproti, naprot, nasprot, naprej.

Opomba.  1. Namest k  stavimo h  pred glasam

g, k, sk, ž, c, 6.

2. Naproti , nasproti  in naprej  vselej zad stoje.

Predlog zoper  včasi hoče tudi dajavniga na
prašanje: komu zoper? in stoji zad za imenam,
postavim: meni zoper delaš.

c.  Predlogi, kteri hočejo toživniga:

1. Vselej ga hočejo: skoz, čez.

2. Na prašanje: kam? doklej? kam neki?

44

ob: ob čast priti.

med, mej: med otrobe , mej kolesa.

na: na goro ; na drugi dan ; na Dunaj.

nad: nad Turka so šli.

po: po koga grem. ,

pod: pod streho stopim.

za: za zid se skrijem.

v: idi v šolo.

d.  Predlogi, kteri hočejo skazavniga:

1. Vselej ga hočejo: per ali pri.

2. Na prašanje: kje? kako? kdaj?
na: na kolah.

o, ob: ob šestih pride: o binkuštih.
po: po planinah se živina pase ; po delavnikih
pride praznik.

v: v šoli se veliko dobriga učimo.

e.  Predlogi, kteri hočejo storivniga:

1. Vselej: s, so.

2. Na prašaaje: kje?
med, mej: mej hišama je njiva.
nad: nad nama je lepo nebo.
pod: pod gabram se hladiva.
pred: pred nama je zelena trata .
za: za nama je šel.

Šesto poglavje.

Narečje.

✓

§. 56.

Narečje  pove, kakd, kje in kdaj se kaj
godi, postavim: drugači mislim; tukaj sim;

45

drevi pojdem. Drugači , tukaj, drevi  so narečja,
ker narekovajo, kako so namenjeni glagoli: mi¬
slim , srn, pojdt m.

Vsak perlog po vsih stopnjah merjenja je
ako ga glagolu perložimo, postavim:

narečje

mladenič lepo bere , lepše piše ko lani , se nar
lepše vede.

Verh teh iz perlngov vzetih narečij imamo
še veliko drugih. Taka so:

a.  Na prašanje: Kje?

blizo, bližej, nar bližej; daleč, dalj ali dljč; dru-
gej, kjerkol, lih tam, neki; nikir, nikdir; notri,
ondi, poleg, povsod, proč, semtertje, spod, sred,
štric, zad, zdol, zdolaj, zgor ali zgoraj, znotri
ali znotraj, zraven ali zravno, zuni, ali zunaj,
tam, tamki ali tamkej, luki ali tukaj ali tu, vmes,
vunaj, vunod ali unod.

b.  Kod?

kodar, drugod, tod ali letod, skoz, skoz in skoz
onod, vunod, prek, nekod.

c.  Od kod?

od kodar, od daleč, od drugod, od nekod, od
onod, od ondod, od tod, od unod.

d.  Kolikokrat? kolikrat?

tolikokrat ali lolikrat, pogosto, poredko, spet ali
zopet, časi ali včasi, malokrat, manjkrat, dosti¬
krat, večkrat itd. s perstsvkam krat.

e. Koliko?

dovolj, dosti, malo, manj, enmalo ali nčmalo, ne¬
kaj, saj ali vsaj, toliko ali tolko, veliko, več,
narveč, preveč, odveč.

46

f.  Kdaj?

berž, danas ali dans ali dnes, davi, davno ali
zdavno, dopoldne, drevi, jaderno ali jadreno, ju¬
tri ali zajtro, kadar, kadarkoli, kadaj aii kdaj,
ali nekdaj, ali nekidan ali nekdej, kmal ali kmalo,
koj ali tkoj, lani, letaš, lih, lih prav, naposled
ali zadnič, nikdar ali nikoli, novic ali znoviga
ali znovo, nocoj, opoldne, opolnoči, pojutrinim
ali pojutrišnim, popoldne, popred ali poprej, po¬
časi , pred ali prej, predlani ali predlanskim,
predvčeraj ali preavčerajšnim, ravno, sicer ali
scer, skor ali skoro, ali skoraj, snoči, še, tačas
ali takrat ali tadaj, unidan, vedno, vselej, včeraj,
včas ali včasi, čašama ali sčasama, čedalje, zdaj
ali sedaj ali sadai, zdaj zdaj, zdajci zgodaj, ali
zgoda, za rano, zmiraj ali zmiram, zvečer, že ali
vže ali vre.

(j.  Doklej?

do, dokler, dokle, dotle, dozdoj.
h.  Kako?

bolj, clo, drugači, inak ali inuko, kakor, na glas,
napak ali napek, rado, posebej, posebno ali
sosebno, samotež, skup ali vkup ali vkupej, rit—
niško, tako, tako kakor, tako kako, zaston ali
zastojn, zlasti, zlo, znak.

i.  Kam?

deleč, d a' j e, doli, drugam, gori ali gor, kamor,
kamor koli, kviško, memo ali mem, na, na dvoje,
naprej, ndrazen ali saksebi, nazaj, nazdol, ne¬
kam, nikamor, notri, okoli, prek, proč, sem ali
lesem ali se, tje ali tjekej, semtertje, vun ali
vunkej.

47

k.  Kako silno?

komej ali komaj, prav, skoro ali skoraj, zlo, cIo.
/. Je li? ali ne?

blezo ali blez, je (kaj pa de! kaj pa!) ne, clo
ne, kratko nikar ne, po nobeni ceni ne, javalne,
nikar, nikar ne, nikarta, nikarte, pač, morebit,
znabit, morde, res, zares.

ni.  Zakaj? za to, zavolj, tjer ali- kjer.

n.  Doklej? dotle, dokle.

o.  Dokorej? dosorej.

p.  Obkorej? obsorej.

r.  Odklej? s mladiga itd.

Opomba.

1. Vse te prašanja so tudi narečja, kakor njih
odgovori.

2. Na prašanje: kako? odgovarjajo tudi namestna
deležja, pa tudi imena in perlogi v storivnim padežu
brez predloga in s končam umu  ali oma,  postavim:
skrivaj, skokoma, nategama, stoje, grede; ti/iama,
vedama, mahoma  itd.

Sedmo poglavje.

Vez.

§• 57.

Vez je besedica, ktera skup veže dve ali več
drugih besed, dva ali več stavkov govorjenja.
Vezi so devetere:

1. Vezavne in razprojivne: ino, in, i; ter;
tudi; kakor, tudi; kar-, toliko,- kakor-, tako:

*

48

li-al; če več-tim več; ne samo-še veliko več,
nekaj-nekaj; ko-to; ne-ne,- če manj-tim manj;
niti—niti.

2. Ločivne: pa, pak, temuč, ampak, ali,
ne-temuč, ne ampak, ne li-ampak tudi, desi-
ravno-vender.

3. Pogajivne iili vgovorivne: ako, ak, če;
ako bi, če bi; ako ne, če ne; de li, ako li; če
li; dokle, dokler; li.

4. Nasprotivne ali suprotivne: ali; ali-ali;

pak; pa; li, samoč, vender.

5. Dovoljivne: desilih, ako lih, desiravno,
sicer, scer.

6. Vzrok znanivne: ker, tjer, dokler; de, de
bi, deb’; zatorej, torej, za to, tadaj.

7. Sklepavne: tedaj, tadaj, torej, zatorej,
zato, zavolj tega, za tega voljo; potem ker.

8. Verstivne: verh lega, zravno tega ali
zraven tega: polle, potlej, naposled, zadnič.

9. Permerjavne: ko, kčt, lih.

Osmo poglavje.

Medmet.

§. 58. ./

*

Medmeti  so besedice, s kterimi damo na
znanje kakšin občutik naše duše; so glasi na¬
ših občulkov, ktere med naš govor vmes mččemo.
Per nas navadni medmeti so:

1. Oglas veselja: ju! ju ju! juhej! hajsasa!
hdpsasa! hajsa! hoja! huja!

49

2. Oglas žalosti: ah! oh! o! joj! o joj!
jojmene! jojmenasta! gorjč! gorjč meni.

3. Oglas začudenja: 6! 6! ov! tčte! ni

mogoče!

4. Oglas zapazenja ali obnaglenja: oho! ha!
haha!

5. Oglas podbudenja: ala! no! nuj! nujte!
li na noge!

6. Oglas tihiga klicanja: st! bst!

7. Oglas glasniga klicanja: 6j! ojte! čaj!
na! najte!

8. Oglas gnusenja: pej! ba! bah!

Krajnska pismenost.

4

50

Tretji odsek.

Vezanje .

§. 59 .

Vezanje  uči samotne besede vezati v skup
deržeče govorjenje.

K temu nam je treba vediti, kako se besede
med seboj sklepajo in skladajo; potem pa tudi,
kako še besede slediti imajo v celih izrekih in
stavkih govorjenja.

Pervo poglavje.

Sklad besedi mej seboj.

1. Sklad imen s imeni.

§. 60 .

Dva imena, ali njih več stavimo v en in
ravno tisti padež,  kadar so s vezmi mej seboj
sklenjena; in kadar eni reči več imen damo,
postavim: solnce sveti dobrim in hudobnim. IS is im
najdel ne gospodarja , ne hlapca, ne dekle domd.
Gorica stoji na reki Soči.

51

. §. 61 .

Ime, ktero odgovarja na prašanje: čigav?
premenjamo v perlastimi perlog , če stoji zgol
samo, in ga skladamo v spolu, številu in padežu
s drugim imenam; če pa ni zgol samo, ga sta¬
vimo v rodivni padež, kakor: očetova hiša je
lepa . Jakobova Micika je marliva. Hiša va-
šiga očeta ni takd lepa . Ančika našiga Jakoba
je tudi marliva .

Opomba.

Imenam možkim in srednjim v edinim pomenu
perstavljamo cv, a , o  ali ev, eva, evo,  kakor: Petrov,
teletov , pastirjev , stričev;  ženskim perdevamo in, kakor:
Micin, nevestin.  V splošnim pomenu pa pristavljamo
imenam brez razločka spola $A:i, «%< ali ovski , kakor zi-
darski , /as/ci, uoriski , judovski;  imena živih stvari vsih
treh spolov dobivajo v splošnim pomenu ji, o, e: gadji,
otročji,  miiji, telečji  itd.

§. 62.

Kadar en del celiga  imenujemo, pride ime
celiga e rodivni padež. Ravno tako pridejo v
ta padež imena, ktera lastnost , podobo , težo, eeK-
&osf, vrednost , število  itd. kake reči pomenijo,
postavim: /cos kruha; voz send. Mladenič dobriga
serca; zneg je bele barve.

2. Sklad perloga s imenam.

je

Perlog stoji
lepše, in ga v

§. 63.

ali pred, ali za imenam, kakor
ravno tisti spol, število in pa-

52

dež devamo, v kterim je njegovo ime, posta¬
vim: zdrava pamet sreča velika. Bog je gospodar
premoženja našiga.

§• 64.

Nekteri perlogi devajo ime svojiga predmeta
v rodivni padež, kakor so.: boječ, deležin, dovoljm,
kriv, mar en, pomij iv, potrebin, pozabliv, sit, snažen,
vesel, želin,  itd. postavim: časti marin; kriv

tatvine.

' §. 65.

Dajavni padež hočejo perlogi: dopadljiv, enak,
koristen, lastin, ljub, perličen, permerjen, podobin,
pokorin, poslušen, prijetin, spodobin, zvest,  posta¬
vim: dobri so Bogu dopadljivi.

§. 66 .

Toživniga s predlogam na  hočejo: gluh, hrom,
imeniten, slab , slep, sloveč, vbožin,  na pr. na eno
oko slep, na eno uho gluh  itd.

3. Sklad zaimen.

§• 67.

Sklanjavna zaimena skladamo s imeni ravno
tako, kakor perloge, v spolu, številu in padežu.

§. 68.

• ^

imenuje

in imenitneje ljude, ktere
o z vi  namest ti,  z oni  namest

postujemo,
on,  kakor:

oče! vi ste rekli, de me bote v šolo dali . Gospod
učenik nas veliko lepiga učijo.

§. 69.

Namest mene , mem, tebe, tebi,  itd. pravimo
krajše me, mz, te, ti, se, si, ga, mu, je, ji, je, jih,
jima, jim,  kadar odkazan glagol, v stavku stoji,
kakor: daj mi bukve; ne dam jih, kir so me
drago stale.

Stavimo pak: mene, meni, tebe, tebi, sebe,
sebi,  itd., kadar ni v stavku odkazaniga glagola;
kadar potiš na-nje devamo; in kadar imajo predlog
pred seboj, postavim: Komu boš bukve dal?  —
njemu. Meni nisi pokorin, ki sim tvoj učenik?
Per njem je bil.

%.  70.

Zaime sebe  ali se  velja za vsa lica in šte¬
vila , ravno tako tudi perlastivno svoj,  kadarkoli
se govor nazaj povrača, postavim: bojim se, bojiš
se, boji se; bojiva se,  itd. Poštuj svoje stariše.
Varovajmo svojiga blaga.

Kadar se pa govor ne povrača, ločimo lična
zaimena, postavim: poštuj moje stariše. Varovaj
njegoviga blaga.

4.  Vezanje glagolov.

§. 71.

Odkazan glagol se sklada s svojim imenvavnim
v spolu, licu in številu, kakor: Otrok je v šolo
hodil. Deklica se je rada učila.

54


§. 72.

Terpivni zalog je per nas silno redek, in
li s samim imenvavnim padežem navaden. Takd
znamo reči: konj je na pašo gnan,  ne pa: konj
je od mene na pašo gnan,  temuč: konja na pašo
ženem.

§• 73.

Rodivni padež hočejo glagoli: deržim se,
dolžim, dotikam se , hvalim se, kesam se , lastim
se,  to/m se, nagledata se, najem se, naveličam se,
navzamem se, nimam, ni, želim, iščem, potrebujem,
varujem, pogrešim , čakam  itd., kteri notrenjo hre-
penifev pomenijo; in vsi djavni nikavni glagoli,
ali kteri imajo pred seboj.

§. 74.

Dajavniga hočejo: čudim se komu , hoče se
mi, se mi noče, nasledvam komu, smejam se komu;
smili se mi, žal mi je.

§. 75.

Toživniga imajo lahko vsi djavni glagoli

kaj? koga ? kteri niso v §. 73.

na prašanje:
povedani.

§. 76.

, I

Neokončaven persekan naklon stavimo vse¬
lej, kadar okončani glagol gibanje pomeni, kakor:
grem orat, pridem gledat.

55

§• 77 .

%

Glagol storivne podobe je neokončavniga
pomena, tadaj stuži za vse tri čase, postavim:
ravno pridem iz Gorice. Pred šest tedni pridem
iz ptujih dežel k svojimu bratu , ga prijazno po¬
zdravim, in on me ne spozna. Če k nam prideš,
mi bo ljubo.

§• 78.

Deležja skladamo, kakor perloge, s imenam
v spolu, številu in padežu.

5. Sklad predlogov.

§. 79.

Ce kažemo del dneva, noči, letniga časa,
stavimo na prašanje: kdaj? predlog po, kakor:
po dnem , po zimi.

Ako stoji pa per imenu perlog ali zaime
ne stavimo nobeniga predloga, kakor: celi dan m
nič storil.

6. Sklad narečij.

§. 80.

Narečja: dosti , dovolj , kaj, kar . karkoli , ko¬
likor , malo , nekoliko , manj , nekaj , nič , obilno ,
premalo , in več takih, hočejo rodivni padež, po¬
stavim: dosti sadja; malo vina.

§. 81 .

Več odrečivnih besed je v govorjenju, bolj
odrekvajo, kakor: to je nič, in to ni nič. No-
bedin ne bo tiikdir in nikoli mi te iz glave zbil.


•s

56

7.  Sklad vezi.

§. 82.

Vez de  opušamo po glagolih: rečem, naročim,
zapovem, velim , vkažem , dam oblast, dam pravico,
itd. kakor: red m m k meni priti,  namest: reci mu,
de k mčni pride.

Drugo poglavje.

Vezanje celih izrekov in stavkov .

§. 83.

V govorjenju stavimo po navadi besede po
ti versti: medmet ali vez, kazavno zaime, per-
lastivno, številno ime, narečje, perlog, ime, in na
to glagol s vsimi svojimi okončanji, postavim:
glej! ta tvoja tri lepo pisana pisma pridejo sdaj
vsa na enkrat meni v roke.

■ §. 84.

Kadar govor začnemo s besedami: ako, če,
in drugimi vezmi, takrat pride glagol rad pre¬
cej za temi besedami, kakor: če pridejo tvoja
pisma  ?

§. 85.

Prašavni govor ima vselej glagol na pervi
stopnji, ali koj za prašavno besedo, kakor: pridejo
tvoja pisma? ali pridejo tvoja pisma?

*

57

§. 86 .

Velivni glagol je rad spred al zad, kakor je
lepše, postavim: uči se dobro. Čeden bodi .

Opomba.

Naše besede niso tako na ta red pervezane, de bi
se ne zamogle tudi drugači staviti, ampak lahko zavoljo
samiga lepšiga glasa ta besedni red pretikamo, kakor tudi
na pervo stopnjo stavimo besedo, na ktero važnost, moč
in potiš polagamo.

§. 87 .

Predolge izreke vjemamo, de je beseda
spravniši, per zvezanih izrekih ne ponavljamo
glagola,- in glagol sim  ali vezi 2«, ker  opušamo,
postavim: nuji oba so vzeli iz šole , mene prezgo-
dej , tebe. prepozno. Boljši pamet kakor žamet.
Preboječ se ljudem pokazat , ostaja rajši domd
zapert.

Deležja vjemajo stavke dostikrat v en izrek,
kakor: molčeč pride , molčeč gre. Perliznenca se
varuj ko. stekliga psa.

Podobe glagolske vjemajo govor, ker, po¬
stavim, namest: ima navado k tebi hodili , rečemo :
k tebi zahaja , k tebi hodi.

Prepone.

§. 88 .

Kadar je poln pomen govorjenja tako velik,
de ima v sebi več stavkov, se imenuje strok;
stavki sami imajo v sebi po več izrekov.

58

Za ločitev strokov, stavkov in izrekov v
pismu imamo naslednja znamnja, ki jih prepone
kličemo.

1. Vejica  ali rez  (,); s to prepono ločimo
imena, perloge in glagole, kadar jih več zapo-
redama pride; tudi jo stavimo mej cele izreke,
kakor: mir, pokoj, pazenje, mpokoršina so v šoli
potrebne. Vsak ve, de tiče po nebu letajo , ribe
pa po vodi plavajo.

2.  Nadpičje  (D devamo mej dva stavka;
kterih pomen se nasproti eden na drugiga opira
in podpira, ali pa ki sta si nasproti kakor: pridno
delati je prav dobro; to nam nese naš živež.

3. Dvopičje  (:) stavimo, kadar za stavkam
drug stavik pride, ki ga razlaga. Tudi ga stavimo
pred besedami, ktere kdo drugi reče, postavim:
Cicero piše: sebi orješ, sebi seješ , sebi boš tudi žel.

4. Pika  (.) se stavi na konec govorjenja,
kakor: Lažje  gerd greh. Hodim v šolo.

5. Prašaj  (?) stoji na koncu vprašanja, po¬
stavim : kai delaš ?

6. Podpičje  (/) pomeni začudenje, ali zav-
pitje, ali ogovor, kakor: o, kako dobro je v sta¬
rosti , kar si se mlad naučil! Stoj! poslušaj me!

7. Medmestje  ( ) sta dva krivca, ktera en
proti drugimu gledata; s tim oklepamo besede,
ktere med to govorjenje ravno ne gredo, kakor:
učenik ga zaprejo  (prav mu je  /) in ga postijo, ki
je bil neposajen.

Pomen nekterih pismenih besed.


^Dajaven, dativus , britte (šnbung.

Deležje, participium , SJtttteltoork
Djaven, activus , tf)dtig.

Dokončaven, definitivus , beftimmt
Dvopičje, colon , 2)oppefyunft
Dvojstin, dualis,  jiDetfac^e 3^

Edinje, singularis , etnfad)e 3<*f)t*

Glagol, verbum , 3eita>ort,

Ime, nomen , <!paupttt}ort
^ Imenovaven, nominativus , erfte (šnbung*
Izobraziti, bttbem
Kazaven, anjeigenb*

Lice, persona , ^?erfon,

Ličen, personalis , perfbntidt
Medmestje, parenfhesis , ^arent^efe.
Množin, pluralis , fcielfad)e 3^^»

Nadpičje, semicolon , ©trid)punft
Naklon, modus , bie Strt
Namestno deležje, gerundium .

Nanašam se, jtc| bejtefjen.

Nanašaven, relativus , bejief)enb.

Nasebin, absolutus.

Nedokončan, indefinitivus , unbefitmmt
Nedoločiven, unbefttnuut
Neličen, impersonalis , unper(onlid),
Neodkazan, indeterminatus , nicfjt beftimmt
Neokončaven, infinitivus , unbefiimmte Strt
Neprehajaven, intransitivus.  unubergeljenb*
Neraven, indirectus , obliguus , ungerab.

Nesklanjaven, indeclinabilis , unabdnberlid),
Nevpraven, irregularis , unregelmdfng.
Nikavna beseda, 93erneinung3nn>rt
Obraz, forma , gorrn.

Odkazaven, determinativus , beftimmenb.
Odrečiven, negativus , tterneinenb,

Odrekvati, fcerneinen.

Odstava, odstavik, paragraphus , 3lbfa£*
Oseba, persona , ^erfon.

Padež, casus,  (šnbuttg.

Perlog, adjectivum , S3ehw>rt
Permera, proportio , 93er$altnifL
Persekan, supinum nostrum slavicum .
Perterdjujem, affirmo , id) bejal)e.
Pervoobrazno števila, @nmbjal)len*

Pika, punctum,  ^3un!t

Podpičje, 2lu$tufung$$eid)eu* %

Pogoj, conditio,  33ebingung.

Pogajiven, conditionalis , bebingenb*

Pogolt, elisio, apostrophus .

Pomožni glagol, verbum auxiliare ,

Poseban, abstrastns.

Potiš, potisk, emphasis , 9čad)bturf,
Povrativen, jurucffxif)renb*

Prašaj, §ragejeid)en.

Pravilo, regula.

Predlog, praepositio , 9Sortt)ort
Predmet, objectum , ©egenftanb.

Pregibati, flectere , beugett, btegen*

Pregba, flexio,  Stegung.

Prehajaven, transitivus , uberge^ertb*

Prepdna, interpunctio,  Unterfd)etbung$jeid)en*
Raba, w$ws, ©ebraud).

Redovin, ordinalis.

Rez, comma , 33eiftrid)*

Rodiven, genitivus , jtoeite (šnbung.

Skazaven, locativus , funfte (šnbung*

Sklanjati, declinare , abdnbetn.

Sklanjaven, declinabilis , abdnbevlic^*

Sodnja stopnja, comparativus,  bte jfteite 93erg(etd)ung6ftufe«.
Stavik, enunciatio , eirt

Stavna, stopnja, positivus , bie erfte 33ergtetd)ung6jiufe.
Strok, periodus , eine $eriobe»

"Storiven, instrumentalist  fed)3te Snbuttg-
Terpiven, passivus , letbettb*

Topljen, liquidus i  ftufftg.

"Toživen, accusatimis , fcierte Gnbung.

Vdar, accentus .

Veliven, imperativus , gebietenbe Strt.

Vez, conjunctio , 33tnbett)Ott.

Vezanje, syntaxis y  SBortfugung.

Vprava, regula . ^

Vprega, conjugatio , SlbtoanbUutg.

Zaime, pronomen , gurfoort

Zalog djavni, terpivni, flo# activa , passiva , bie tljatige,
teibenbe $orm*

Zlog, sgllaba.

Zrašen, concretus.

© b s e ž i k.

Vvod.

Pervi odsek.

Terco poglavje.

v \

Cerke.

Njih število in pomen

Zlog

Besede

Drugo poglavje.

. .  • • •

Drugi odsek.

Pervo poglavje.

Ime .

Spol ... • ..

Število in padež . ..

Sklanjanje. ....

» I. . . ..•

® JI.

» III.

» IV. ..

Drugo poglavje .

Perlog.. . . .

Stopnje merjenja.

Številna imena in perlogi.

Tretje poglavje .
Zaime.

v-

Ceterto poglavje.
Glagol.

Naklon.

Čas.

Str.

3

5

6

7

8

9

11

12

15

U

16

19

21

26

27


Licč, število.

Vprega.

Deležje.

Pomožni glagol.

Podoba." . •

Vprega pomožniga glagola . . .

Vprega glagolska.

Obrazenje časov in naklonov . .

Nevpravni glagoli, I. s končam a m
» » II. s končam e m

» » III. s končam i m

Str.

28

. . 50

. . 52
. . 55

. . 36

\ f

\ \  41

Predlog

Narečje

Vez

Peto poglavje.

Šesto poglavje .

Sedmo poglavje.

Medmet

Vezanje

Osmo poglavje .

odsek.

Pcrvo poglavje :

Sklad' besed mej seboj.

1. Sklad imen s imeni.

2. Sklad perloga s imenam . ..

o. Sklad zaimen.

4. Vezanje glagolov ..

5. Sklad predlogov » ..

6. Sklad narečij

7. Sklad vezi ... -..

Drugo poglavje .

Vezanje celih izrekov stavkov.

Prepone...  .

Pomen nekterih pismenih besed.

42

44

47

48

50

. 50
. ;  51
. 52
. 55
. 55

56

. 56
. 57
. 59

\

/