89. številka.
Trst, v četrtek 19. aprila 1900.
Tečaj XXV
..Sdlnost" rt fcii> riitffel »a tinti, razni. iifOfii in
[•rMDHoi. nt> t> uri zvečer.
Za	1*>to........i-t kron
m JM>I leta.........12
esi <»tn ieta........ C
t. en n;........*. '2 kroni
Nar^uUk/ je ^ia(Vvxti •i»i»r»'!. :i»i-
i * miri>
P«» loltalrarnah v Tr^ui proilajrjo }•<»--Mn»*»zi>e -t*-\ ilke ]*> 1» "tnrink •'» n\f. : "zvtn Tr*ta i>:t po > -">tink 4 nvč.)
Trlrlon (kit. >711.
&din cs t
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
* edinosti J» mi^!
Oglasi
w rnčunsio po vrstah v petitu. večkratno naročilo s primernim popnsioni PohIbiih. osmrtnice in javne zalivale •!•»* muči oeinsi it<h «e računajo po potro, ii--
V« donisi na i se jiosiljajo uredništvu. Nefrankovani <lni>tni se ne *prejent:tjo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in o«ia*e sprejema lipmriiišl v<>. Naročnino in o«iase je plačevati l<wo Trst.
Vred ti iS I to iti tiskarna se nahajata v ulici Carinita *tv. 1*2. UpravtiiStvo. iti s p rej c matije insera v ulici Moltu piccolo Jtv, .'i, II. na>Istr.
lulajitelj b dgo /orni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija' lista „Edinost" v Trn.
Izjava
l'<nijH.«iiu ae jiridružtijettto z rsem srcem mru! ni tu Ojh»iiWH/ ter zarrniamo odfoino ne~ *nnnnp niifHidf o / ftoznane shrani na na* nIn'r jtril jtihfjett i J umni, „Edinost* in Sjega r/urjrmffn nmtttHa in izrekamo lem potom j ufMtfiiO zanjKiitj'- s/hisforaneiita n)tistrn jtol. tlrn.itra „Edinost" ter se rntimo oh enem dolžne. zahntfifi ne S jem ti na olnmhjrtt nja~ črednem. jtožrtconiliu'iH JV/V'//tr deloranjti za Idaijor nanih ftolrajfu.
Barkovlje, dne IX. aprila l4.>00. Ante Martelanc, Dragotin Pertot Jernejev, Miroslav Martelanc, Jakob Pertot, Svetko Martelanc, Andrej Černe, Josip Andrejevič Pertot. Janko Antonijevič Pogorelec in Ante Pogorelec.
Po volitvah.
v.
1M/no*t nam je bila, Ha «no naveli vse okolnosti in razmere, ki ]>ojasnjiijejo sicer čudno prikazen tako znatnih manjšin na volit vali po vsej okolici naši. Mi nisn.o prikrivali hib naši 11 okoličanov in priznavamo, da do neke more zadevi}*4 krivda tudi naše okoličane. Nikakor pa noremu — ker l>i bila to vnelmvpijoča krivica —t da bi se vsa krivda valila nanje. Mi zahtevamo, da svet pravično sodi! Dejstva govore! Ta <lejstva govore, da glavni del krivde, da se naš živelj na tein »»zemlju mora obupno boriti za svojo ekzi--1enco, ni na okoličanih, ampak na razmerah, katerih niso zakrivili oni, niti jih ne morejo spremeniti, na razmerah, ki so deloma produkt naravnega razvoja — in tu sem spada » kspanzivnost vsacega velikega mesta —, deloma pa artificijalen produkt, produkt delovanja in pritiska raznih kombiniranih sil : avtonomnega aparata in vladnih zistemov.'
Mi hočemo tu navesti nekoliko izgledov iz raznih krajev, bližnjih in daljnjih, ali čitatelj bo videl, da mi ne očitamo nikomur in ničesar, in sicer prav zato ne, ker vemo, kako so -lal»e razmer«* često močneje, nego naj-1 K>lja volja Ijndij in kako je često človek z V!»ein svojim umom in vso svojo delavnostjo obnemogel proti temu, kar sovstvarili nemili dogodki tekom časov.
Poglejmo na Hrvatsko! T~m je vse. kar je neodvisno, kar res narodno čuti, vzlasti pa ogromna večina prosvitljenih duhov v strogi <ij>ozieiji proti sedanjemu zistemu. Ogromna večina glasil naroda so v neprestanem boju proti temu zistemu ! V saboru se prvi govorniški talenti - pravi velikani duha — ltore proti vladanju madjaronskega zistema ! Ta l>orba traja že mnogo let, a vendar traja dalje tudi ta obsovražljeni, proti narodni in le tujinstvu služeči zistem, rušeči v svečanih dokumentih zajamčeno državno samoupravo in neodvisnost naroda in domovine! Ali pa je Še komu prišlo na um, da bi radi tega voditelje borbe proti zistemu tako zasramoval, kakor so te dni zasramovani boritelji proti tržaškemu zistemu ?! Ne! Vsakdo ve, da mogttčne sile. do katere ne seza roka opozi-cijonalnih boriteljev, vzdržujejo ta zistem, in ne zasmehuje boriteljev, ampak blagoslovlja njih delo ter je soremlja se svojimi srčnimi simpatijami! In komur je do tega, da bratskemu narodu hrvatskemu sine osvobojenja dan, ta vspodbuja boritelje, naj vst rajaj o, naj zbirajo in povzdigajo narod, in naj pripravljajo dogodke, ki bodo govorili svoj železni govor — proti zistemu !
Nočemo nas tržaških siromakov primerjati z narodom hrvatskim, z vsemi njega državnimi atributi in njega kulturnimi ustanovami. To bi bilo smešno. Nočemo naših tržaških voditeljev primerjati veleumom naroda hrvatskega: to bi pa bilo — neslano.
Nočemo govoriti o anologiji, ali govoriti smemo o sličnosti položenja. Tudi nam se je lM>rin proti mogočnim silam, proti katerim ne moremo vspevati se svojimi skromnimi močmi: in tudi slovenskim rojakom bi bilo v dolžnost, da s sočutjem in simpatijami spremljajo naše delo, brez ozira na politiške diference in brez ozira na to, da ho ti napori sedaj bolj vsjtešni, sedaj manje vspešni. Tudi slovenskim rojakom bi bilo v dolžnost, da ravno v časih nesreče povzdigajo sorojake s to lažljivo besedo, a ne da jim le očitajo hibe in napake in ubijajo veselje še onim, ki ne omagujejo niti v najžalostnejih položenjih !
Kdo ne pozna Celja?! Saj je zadnja leta zaslulo po vsem svetu. Prebivalci tega mesteca so po ogromni večini slovenske krvi, okolica pa je slovenska prek in prek — in ne le slovenska, ampak tudi razmerno imo-vita. Nago dejstvo je, da je gospodarska ekzistenca mesta celjskega odvisna od okolice, od dohodkov iz našega slovenskega in zavednega ljudstva. Pa tudi dovoljno slovenskega, uzorno delujočega razuraništva je v Celju. In vendar vlada tamkaj še danes najhuje nasilje proti naši narodnosti, vendar se še danes po celjskih ulicah — pobijajo sl»>-venske glave!! Ali je na tem kriv narod, ali zadevlje krivda voditelje?! Kdo bi bil tak drzneš, da bi hotel Jkriviti le njih ?! Raz-mere so za sedaj še močueje, nego slovensko delo in slovenska ]>ožrtvovaInost, a mi moramo prositi voditelje, naj vztrajajo in naj delajo dalje, dokler se ne porušijo te razmere. Nam Tržačanom pa, ki moramo gada lonti z golo roko, ki imamo proti sebi število in kapital, ki še nimamo dovoljno neodvisne iteligence, nam in le nam se očita, da si ne moremo priboriti nobene pozicije !!
Podoben je položaj na Goriškem. Tudi tam nadvladuje slovenski del dežele številno in gospodarski, tako, da je v Gorici od prvega trgovca pa do zadnjega težaka vse odvisno od krajcarja, ki prihaja iz slovenskega tlela dežele! A kako je vzlic tej premoči: v deželnem zboru, kako v deželnem odboru, kdo vlada v mestu Goriškem — in sicer absolutno vlada —, kako je razdeljena polt-tiška oblast in moč?! Koga naj krivimo? Kdo vzdržuje to vnebovpijočo krivico na — Goriškem! Kamenje pa leti v Trst, na glave tržaških Slovencev, ker ne morejo delati čudežev na mestnih volitvah !
Le bedak bi mogel naše siromašne okoličane staviti v paralelo s Čehi.
V prestolnici avstrijski, gori na Dunaju, živi najmanje 200.000 Cehov. Le-ti imajo vso za-slombo v močnem in energičnem narodu češkem : ah vzlic svojemu številu, svoji inteligenci in pridnosti, in vzlic vsej zaslombi rojakov si dunajski Čehi niso mogli do danes priboriti »nobene pozicije« - tako-le se je glasila pušica »Slov. Naroda t proti tržaškim Slovencem — na javni upravi. Zakaj ? Razsodnemu človeku ne treba prariti tega.
Klasična priča nam je naš avstrijski parlament. Tam obstoji že dvajset let večina, ki ima svoja načela položena v skupen program. To ni samo večina po številu nje členov, ampak še veliko bolj po številu prebivalstva, katero zastopa! Ali pa je mogla do danes uveljaviti ta svoja načela, ali ni baš v teh časih l>olj onemogla, nego kedaj poprej ?!
Last, not least! Pojmo še na Kranjsko z njega 95°/0 slovenskega prebivalstva! Koliko let je trajala ljuta borba, predno so si Slovenci prii>orili večino v mestnem zboru ljubljanskem?! Ali ni bilo časov, ko so prve korporacije — dež. zbor, dež. odbor, trgovinska zl>ornica — bile v nemških rokah ?! Ali ni večina dež. zl»ora celo iz slovenskih rok prešla v nemške roke ?! Ali ni bilo žalostnih časov ko je celo jeden Dežman mogel sprejeti mandat iz rok kmečkih občin ? Ali ni še danes
nemški upliv v Ljubljani — v političnem in soeijainem oziru — veliko bolj močan, nego se iria to spojiti z narodnim značajem dežele in Mpvenskim ponosom ? ! Ali ni to znak velike iboči nemškega življa v deželi, ako se morajo kranjski Slovenci še danes boriti za jeden — Iržič?!!
Izjavljamo še enkrat slovesno, da s temi izgledi nismo hoteli ničesar očitati, le dokazati smo hoteli, kako krivično je, ako morajo baš voditelji tržaških Slovencev — ki so poleg Istranov in Korošcev največi reveži — prestajati najhuje napade, ker njih moč ni tolika, da bi čez noč spremenili razmere, ki so jih ustvarile — krivice in grehi tekom časov. Te razmere so take, da treba pred okolico - - ne glede na nje hibe — sneti klobuk z glave, ker si je ohranila še toliko slovenskega rodoljnbja!! Naj bi postavili semkaj iz katere-koli slovenske pokrajine kakih 30000 ljudij in naj bi le-te le 50 let pustili živeti pod takimi uplivi in v takih razmerah, pa smo mi prepričani do dna duše, da bi se ne ohranili niti taki, kakoršnji so naši okoličani ! Te razmere so take, tla bi morali biti naši okoličani višja bitja in ne ljudje, živeči v siromaštvu, da ne bi bilo mej njimi izdajic in moralnih propalic!
Politični pregled.
TRST, aprila 1900.
Deželni zbor istrski. »Neue Freie Presse« trdi, da deželni zbor istrski ne bo sklican sedaj, ker so se pogajanja med večino in manjšino za modus vivendi, razbila Vse lepo — ali komu je ustreženo s tem?! Ali bolje vprašano: kdo bo trpel na tem ?! Dežela ! Mesto, da bi izruvali zlo, je hočejo le prikrivati. Taka politika prikrivanja je pač avstrijska specijaliteta.
Is deželnih zborov. V deželnem zboru Štajarskem je bil včeraj med vlogami načrt zakona o preosnovi realk. Po iz-crpljenem dnevnem redu so poslanci AVald in dr-, interpelirali namestnika o načinu, kako uporablja ravnatelj graške policije, Holzl, zakon o društvih. Prihodnja seja bo jutri.
V	deželnem zboru M o r a v s k e m je interpeliral posl. Silenv vlado o izganjanju avstrijskih delavcev iz Prusije in o uporabljanju pruskih delavcev v moravskih rudnikih za premog. Imunitetni odsek je odklonil zahtevo okrožnega sodišča v Nov. Tešinu za izročitev posl. Richterja. To se je zgodilo na predlog posl. 'Plackega. Predlog posl.. dra. Stranskega, naj bi deželni zbor izjavil, da postopanje posl. Richterja na shodu v protest proti dvignenju jezikovnih naredeb v Lipnici ni bilo kažnjivo, je bil odklonjen.
V	deželnem zboru Š i 1 e s k e m je deželni predsednik grof Thun, odgovoril na interpelacijo o načrtu zakona glede zboljšanja deželnih financ s pomočjo deželnih doklad na davek od špirita. Rekel je, da hoče vlada v tem oziru storiti čim prej potrebne korake za zboljšanje deželnih financ. V prvi vrsti pa da bo uspeh odvisen od ostalih deželnih zborov in njih postopanja v tem vprašanju.
K položaju. Bivši podpredsednik zbornice poslancev, dr. Kramar, je minole nedelje govoril , pred svojimi volilci v Semilu. Njegovim izvajanjem je bil dvojni namen: postavil se je najodločneje po robu agitacijam radikalne stranke proti mladočeskemu klubu in potem je — kakor par dni prej dr.Pacak — naznanil najstrožjo opozicijo proti vladi Koerberjevi, in tudi — obstrukcijo.
V	prvem delu svojega govora je obsojal, da so radikalci zde-afero na kontrolnih shodih napihnili do velike narodne afere. To da je bil greh na interesih naroda češkega.
V	drugem delu pa je — kakor omenjeno — napel radikalne strune, menć, tla
Čehi morajo gledati, da store parlament nesposobnim za tlelo; ali z drugimi besedami, napovedal je obstrukcijo, ako do ptvorjenja državnega zbora ne bo uveden češki notranji jezik vsaj v toliki meri, kakor so ga določale Gautschove naredbe. In sicer je dr. Kramar napovedal obstrukcijo : investicijskim predlogam, investicijskemu proračunu in začasnemu proračunu. Tu morejo Cehi zmagati, ako bodo vsi na svojem mestu. Govornik ve sicer, da bodo tudi Cehi imeli škodo od ob-struiranja gospodarskih predlog, ali sedaj t»-eba gospodarske koristi podrediti velikemu narodnemu vprašanju. Zal m u j e, da bodo tudi Slovenci trpeli škodo od tega, ali tu se morajo umakniti vsi oziri. Glede Slovencev je menil govornik: ko so že tako dolgo čakali, naj potrpe še nekoliko !
V zadnjem deln svojih izvajanj je pov-darjal dr. Kramar, da vsi — tudi Nemci — potrebujemo narodnega miru, sicer se pogubimo gosjtodarski. Ali do takega miru ne pride, ako bodo zahtevali nemški državni ali nemški posredovalni jezik. Proti taki zahtevi bi se dvignilo vse od Malorusov do — Italijanov. (Tu se dr. Kramar najbrže moti, ker menda premalo pozna relacije med Nemci in laško irredento. Ti bi se že pobotali tako, da bi italijanski poslanci mogli glasovati. Sreča je le, da nemška manjšina tudi s pomočjo laškega krdelca — ostaja manjšina! Op. ured.) Pa tudi neprevidno je to zahte-vanje Nemcev, kajti marsikaj se sedaj v resnici trpi, ne tla bi bilo uzakonjeno, proti čemur pa bi se nenemški narodi morali najodločneje upreti, ako bi prišlo v razpravo vprašanje nemškega posredovalnega jezika. Le Nemci bi torej mogli biti na zgubi.
Potovanje cesarja v Berolin. Neki zaupnik v dunajski »Information« se bavi z vestmi, ki trde, da je potovanje nagega cesarja v Berolin v zvezi tudi z notranjimi dogodki v Avstriji. Zaupnik v »Information« sicer ne veruje v to, priznava pa, da se tako govori na mestih, kjer morejo biti dobro obveščeni. Govori da se, da si hoče naš cesar nekako zagotoviti hrbet, za slučaj, da se v poletju ali na jesen državni zbor zopet pokaže nesposobnim za delo in bo treba vsled tega storiti odločilen, »cesarski korak«. S tem je menjea državni prevrat. Ali stvar se zaupniku v »Information« ne zdi prav logična. Ako naj bi bil prevrat naperjen proti Slovanom, potem bi morali posebno gojiti razmere do Rusije, tla r.e bi le-ta izkoristila nezadovoljnost Slovanov v ta namen, da ustvari Slavijo irredento. Da bi se pit na-merjalo vladati proti Nemcem, proti temu govori vsa sedanja smer notranje politike in je Nemce smatrati s e ti a j več ali manj kakor vladno s t r a n k o. Bolj po j logiki sedanje situvacije bi bilo, ako bi se j cesar podal v Petrograd.
Logika govori torej — tako sklepa »Information« — proti temu, da bi na cesarjevem potovanju v Berolin notranja politika igrala veliko ulogo.
Tržaške vesti.
Tržaški uiestui svet. Sinoči ob 7. uri zvečer je bila ustanovna seja tržaškega mestnega sveta, Iste se je udeležilo 50 mestnih svetovalcev. (G. Ivan Marija Vatovac in" dr. Venezian sta se opravičila.)
Vladni zastopnik, namestniški svetovalec Viljehn vitez Jettmar je otvoril sejo, pozdravil v imenu vlade novoizvoljeni mestni svfet ter naprosil dra. M. Luzzatto, tla je, kakor starosta, prevzel predsedništvo.
Predsednik je pozdravil svoje kolege ter izrazil nado, da bodo vsi, prejšnji svetovalci in na novo izvoljeni skušali prispevati v blaginjo Trsta in delati v njegovo čast.
Edini predmet dnevnega reda je bila	Bilo je mnogo govorov. Glavni govornik je
volitev oven>valnih odsekov. Z 49 oddanimi	bil glasoviti (iorza, čegar oče je priromal sem
glasovi so bili izvoljeni za overovanje mestnih	iz Fnrlanije in si tu nabral premoženje. Ta
volitev svetniki Bernardino, dr. Costellos, dr.	glasoviti Gorza je v svojem govoru tolmačil
Ricchetti, Vianello in dr. Zanolla, a za ove-	svojim prijateljem in našim izdajicam, kako
rovanje volitev v okolici svćtniki dr. Cam-Um, Finetti, Mfiller, dr. Sandrinelli in Zanetti.
Predsednik je še omenil, da si ima vsaki odsek izvoliti sam svojega predsednika ter da je reklamacije vložiti v osmih dneh. S tem
da so se kakor bratje sporazumeli z Italijani! Italijani da morajo j>ostati z duhom in mislimi. Klical je na pomoč Garibaldija, Pe-trarco, Tasso-ta in v zabelo je bilo vsako toliko čuti o — ščavih.
In v j zaslepljenci naši ste poslušali vse
je bila seja zaključena ob 7. uri in 40 min. to, ne da bi vam zavrela kri. Ce vas je kdo Polom v uredništvu »Edinosti«. Med
v krčmi razžalil le z jedno besedo, hitro ste
tržaškimi Slovenci je nastal velikansk raz por. O tem mi sicer ne vemo ničesar, ali čitali smo včeraj v »Slov. Narodu«. Danes pa smo
po koncu in gledate, da bi mu zalučali kupico v glavo, ali pa letate na sodišče, ko pa vam je ta privandrani Furlan žalil narodni čitali v istem listu, da je Razjarjeno jezero že i čut, ko vam je zasramoval vašo kri in vaše požrlo jedno žrtev: našega sotrudnika, go- sorojake, vašo mleko in vaše rojstvo, — po-
spoda Cotiča, in da vihar je že postavil na	^šali in — Pili vino' Pla5il° mojemu
njegovo mesto — Ivana Fajdigo!	izdajstvu ! Prokleti oni, ki so vas privedli
Mi pa gledamo gospoda Cotiča kako	uko	Mi jim ne odpustimo nikdar!
mirno sedi in po stari navadi na svojem	Mi pa, pošteni Magdalenčani, hočemo
mestu, in ne vemo, ali bi se smejali _ naj-| '-»stati zvesti svojemu rodu, in hočemo še zve-; Marezig, katera sta s svojo udeležbo in po-
novejšemu zaupniku in varvancu »Slov. Na-	steJe slllžiti stvari domovinski, kateri ostanemo žrtvo valnim nastopom pripomogla, daje naša rodu», ali pa — »Slovenskemu Narodu*.
0 rolitvi t i. okraju smo prejeli od od sv. Mar. Magdalene nastopni dopis: Do-
kaj pomeni to, in kdo da je temu kriv? Ali je morda g. župan poslal veteranski oddelek, z godbo na čelu. Burom na |»omoč, da si isti ohranijo svobodo?
Gosp. župana bi prosili, da naj bo župan in naj vlada kakor občinski načelnik, ne pa kakor strankarski pristaš. Ljudstvo je ogorčeno radi malovrednih prepirov.
Tako, g. urednik, dan vstajenja je bil za nas dan krščanskega veselja, a tudi dan žalosti. Stari možje pravijo, da tako ni bilo še nikdar pri nas, takih prepirov eden vrhu drugega, mesto da bi bili kakor bratje in bi spoštovali eden druzega bogati in siromaki. Ce kdo ne dela prav, poučil naj bi ga, kdor zna! Boli me, da moram tako pisat: o svojem rojstnem kraju.
X Zahvala. Podpisani odbor se naj-prisrčneje zahvaljuje velespoštovanemu občinstvu za mnogoštevilno udeležbo, posebno pa bratskemu pevskemu in bralnemu društvu »Zrinjskic iz Dekani in pevskemu zboru iz
Sedaj pa se je razkrilo, tla ta mož nikakor ni v nobenem oziru nevaren, da se piše za Ivana Kranjca iz Prelesja pri kočevskem Starem trgu ter da je hotel obiskati svojega sina, župnika v Pittsburgu v Ameriki in je vzel seboj tudi svoje tri hčere in svojo ženo. In te njegove ženske so mu nakopale aa glavo neprijetnost, tla je moral romati na rotovž.
zvesti do zadnjega izdihljeja ! Bog čuvaj naš mili rod !
Nagle suirti je umrla Marija Bartoš iz
godilo se je, česar mi sv. Magdalenčani nismo
ulice Scuole nuove št. 18. Naenkrat ji je po-
prva veselica tako krasno vspela. Bog Vam povrni, mili bratje, stotero! — Prisrčna hvala tudi gg. darovalcem in sicer gg.: prof. F. Frankovič 5 K, Fr. Dominko 2 K, Sonc 2 K, A. G. 2 K, podčastnik Jos. Baboc 4 K in vsem drugim, katerih pa se v naglici ni
pričakovali: po tako u zornem in n e u m o r- 3tal° hudo> Iglicah so zdravnika, k. je pa nom delu ne bi bili mislili, da pod ležemo1 ™»"gel konstatirati le še, da je nastopila
na volitvi. Spodnja sv. Marija Magdalena se smrt- Za™d Zimol° Je s*'ravil truI>l° Umrle V m°gl° zal,elež,tl- Zlvlb' je izborno držala narodne discipline. Izvzemši mrtvašnico pri Sv. Justu. par grob«,kopov, par magistratov ih podjetni-	Kolesarje povozil včeraj v ulic, Tor-
kov (a la Cok> in še par druzih, ki menda rente 12-letnega Nikolaja Fero iz Sv. Ivana
niso bili še nikdar v pošteni družbi, ki so 186 ter Sa ranil na 3t^nu' De5ka 90 pravi divjaki in pripravljeni vsaki hip za — spravili na rešilno ,k,stajo, kjer so mu pode-
vsako delo — razun teh (kakih 12 do 151 lili nuJno l*>nw*-
Najdeno. Na policijskem inspektoratu
sta shranjena ne.ci zastavljalni listič in zlata
volilcev) s» vsi (Kidali svoje glasove za našeg:! narodnega kandidata. Vidite torej, da je sv. Marija Magdalena spodnja zvesto stala na ^en8ka ,ira-narodni straži I. okraja!
Od sv. Marije Magdalene zgornje nismo mnogo pričakovali. Saj jm»znate razmere, gosp.
Odbor pevsko-bralnega društva »Ilirija« v Pobegih 17. aprila 1900.
Predsednik: Rudolf Pečarič.
X 1z Devina nam pišejo : V tukajšnji občini so začeli orožniki s Slovenci tako ojstro postopati, da kazni kar dežujejo.
Od nekdaj so Slovenci na občinskem zemljišču pasli svoje konje. Ni kdo ni temu
Na rešilni postaji so podelili včeraj prigovarjal. Ali zdaj nam je novi orožnik kar prvo pomoč delavcu Josipu Partegno iz ulice odločno prepovedal to. Od kod ta prepoved?! Rena št. 4, ki se je oparil z vrelo vodo na	Ako slovenski občan pusti napreženi voz
urednik I Ta kraj je morda narodno najboljši -ki, in ^-letnemu dninarju Angelu le eno minuto pred krčmo takoj ga orožnik
Ricci iz ulice Colom bo št. 11, ki je dobil naznani. A ce je voznik Italijan, tedaj gori stavbi, kjer je delal, težko rano na spod orožnik zameži z obema očesoma, in
ako bi imel tretje, bi zainežal še s tretjim. Vremenski vest ni k. Včeraj: toplomer j Prosimo si. c. kr. orožniško ravnateljstvo:
Vesti iz Štajerske.
— Zopet nesreča o streljanju s topi č i se je zgodila minolo soboto v Zre-čah pri Konjicah. Raztreščil se je namreč topič in je o tem jeden kos zadel strelca v kost na desnem licu in mu presekal kožo za kaka dva centimetra na dolgo. Mož se je takoj zgrudil in obležal — mrtev. Smrt je nastopila najbrže vsled pretresa možganov. Ponesrečenec je 43-letni Mihael Ivrančan, oženjen viničar, ki je zapustil udovo in tri male otroke.
Vesti iz Koroške.
Venec na grob kralju J> o 1 e-s lav u II., ki je na svoji romarski poti kakor nem spokornik umrl v osojskem samostanu na Koroškem, je poljski narod poslal krasen, svež venec ob obletnici njegove smrti.
pokvarjen v vsej okolici. Vendar so se narodni voditelji neumorno trudili tudi tu in so tudi res dosegli tolik us|>eh, da je bila častna zmaga zagotovljena, da ni
na nov glavi.
« a i? i u ti a tu a i; a a ^ u i u « i c 11 ii, vi a lit .	...	■	,
na vstal kakor kriv prorok sin nekeKa zoa- «*>	*j"t™jll.O, ob ?. uri popoludoe; al, je to enakopravnost
nega domačina, k, je v zadnji hip premotil 1*2	C. - Tlakomer ob 7. uri zjutraj 765.7: C "j te dalje O pa*.	so Slovene, privolil« in tako uničil ves n J trud. Sramuje -	Plim» <>b P'edl>- in ob 111 2 reM\ vese',co' ,	kakor so,_so
Sramuj
naj se takov posestnik, ki je pozabil, katere matere mleko je pil !
Pa tudi v Skednju, kjer je bilo od nekdaj naše narodno ognjišče, so nas v zadnji hip prevarili nekaterniki. Na tako prevaro od te strani ni mogel misliti nikdo. Zato so krivični in povsem neutemeljeni vsi napadi na voditelje volilne
zvečer; oseka ob 5.42 predp. in ob 5.20 povabili tudi gg. orožnike. Ti pa niso prišli, popoludne. | Paž Pa so biii M Leginem pleau!! In Dražbe premičnin. V petek, dne 20- i tamkaj so kazali posebno zadovoljnost svojo, aprila ob 10. uri predpolndne se bodo vsled \ Jasno je torej, v kaki vodi plavamo, naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci- Gospod postaje vodja malo preveč očitno vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: j kaže, kako ga mišljenje vleče tja na stran v Lonjerju, vino; ulica Malcanton 9, hišna ! Italijanov! Na svidenje o priliki I oprava: ulica Farneto 16 in pri sv. Alojziju	____Obči nar.
. , t-	. .. . . . ..	3bi, hišna oprava; ulica forrente oJin ulica
borbe. Kar okameneli smo, ko smo videli,	r '	, . .
, ,	v... . . . ,	Conicoli H, otrobi, oves, oprema v zalogi in
kako se nam	zanicljivo po6mehujejo nekater-
niki, ki so vsikdar dosedaj stali na naši strani kakor skale in so še o predzadnjih volitvah bili naši najnavdušenej; agitatorji. Oh, kako nas je l>olelo v dušo. Težko, in z neko hudo slutnjo, srno pričakovali izida volitve. In potem. s kako žalostjo v duši smo odhajali, ko smo videli — po slovenskem porazu --le ljudij naše krvi, ki so se vračali na domove. Bil je to grozen dan za nas, katerega ne jk>-zabimo vse svoje žive dnij.
Premagalo nas je torej izdajstvo nekate-tih, ki so bili nedolgo temu še naši z dušo in telom. Proti takemu zavratnemu izdajstvu ni zavarovan nikdo. Najhuja krivica je torej, ako T^e hoče kako krivdo valiti na voditelje društva »Edinost«. Oni so tudi v tem okraju
konjske oprave.
Pevski zbor »Zvezda« pri sv. Ivanu
priredi v nedeljo dne 22. t. m. izlet v Ko-
Vesti iz Kranjske.
* Preselitev vojaške bolnice v L j ubijani. Koncem tega meseca se vo-j jaška bolnica ljubljanska preseli iz starega
razpokanega poslopja na Dunajski cesti v j novozgrajene prostore v Vodmatu. Pekovsko
! skladišče in pekarna pa ostaneta še na sta-
i
i rem mestu.
*	Dva premlada »Amerikanca* sta bila zopet neljubo ustavljena na ljubljanskem kolodvoru ter so ju kljub vsemu =>far-banju> mesto v Ameriko spravili v zapor.
*	cMittelfeiner Turki sohe r». Predvčeraj je neki vojak v Ljubljani v neki trafiki kupil zavitek tobaka za 2b vin. Ko je pa zavite!.: odprl, je bil nemalo presenečen,
c a h. Slovenski trgovec nam piše: Pred j ko je mesto tobaka ugledal — žagovino.
lonjo v gostilno *pri Matevžu« (Konsumno društvo).
Za podružnico družbe sv. Cirila in
Metoda na Greti je nabral »narodni ekse-kutor«, gosp. Josip Znideršič, na Veliki ponedeljek med barkovljanskimi veseljaki 4 K 84 stot.
Vesti iz ostale Primorske.
X Nekaj narodnih užigali-
v polni meri vršili svojo dolžnost. Bili so o- 84,111 ^ Cital °£las v »Edinosti«, v katerem | Xakega cmittelfeiner» pa menda ni kadil.
______aa 1	nn.dnn n«nl/v	< 1 <1 10 f llL*Qlk*niU	f«' *** IL-O i	*	- - .	_______X____ •__r
petovano mej nami privatno in na shodih J ** Je naznanjalo, da je tukajšnja tvrdka šli so nam na roko v vsem in gosp. dr. >Lazar & Hefau prevzela razprodajo užigalic Gre gor in je prišel že dan pred volitvijo družUe 8V- Cirila in Metx>da za Istro' semkaj, je ostal tu čez noč in drugi dan do	^>8ial 8em PreceJ dru& tlan k oraen^eai
konca, pomagaje nam — ,HKlprt od drugih tvrdki, ali lastnik i8te nl vedel druzega, nego gospodov iz mesta - s svetom in dejanjem. da mi .ie P°nudil one ««vadne už,gal.ee z Zlasti pa se moramo 2 VSO odločnostjo uproti hrvatskim napisom ! O kaki pogodb, ah sploh nesramni in grdi lazi. kakor da nam je dru- 0 kakih n^nih už.gabcah da n. omenjen, štvo .Edinost« usiljevalo kandidata. Narobe tvrdki ni£' znano:!
je bilo: odbor »Edinosti« se je branil do Prosim pojasnila od pristojnih čm.teljev. zadnjega in nas je prosil, naj proglasimo kakega domačina! In se le potem, ko je de- x Nabrežine putacija. sestavljena od prvakov I. okraja,1 nas smo praznovali velikonočne praznike ka-prišla v Trst in je nujno prosila, naj se pro- kor jih praznuje ves katoliški svet. Cerkev proglasi kandidatom kateri rodoljubov iz me- je bila lepo odičena kakor se spodobi za take sta, se je društvo udalo ! Kdor drugače trdi, dni. ljudstva je prišlo toliko tudi iz bližnjih je ali ignorant, ali pa subjekt, katerega sov- j vasi, da smo se kar čudili. Procesija vstaje-ražtvo do oseb dela sposobnega za vsako ne- 1 nja je bila ob 4. uri. Ljudstvo je šlo za pro-pošteno delo.	cesijo |m stari nevadi. Nekaj nepričakovanega
Drugi dan po volitvah so se zbrali naši smo tudi zapazili. In kaj ? Domača godba ni bližnji Italijani, in žnjimi naše prodane duše, igrala v procesiji kakor navadno. Tudi vete-v krčmi Ivana Kogada. da proslavijo svojo ranskega oddelka nismo zapazili, izvzemši ce-
nam
Sta r i. pišejo: Pri
zmago. Bila je velika večerja. Pozneje je prišel tudi Judež Iškaijot. Ali nekoliko ga je menda vendar pekla vest. ker je izdal svojega brata.
rieo, ki so korakali, a ne pe vojaški, ampak kakor vsaki drugi kristijan. Videvši to, je vse ljudstvo mrmralo, vprašaje eden druzega.
Neprijetna pomota se je pripetila včeraj mestnim delavcem v Ljubljani. Magistrat je namreč odredil, da se izmej dveh malih drevoredov, ki stojita mej jahalnico ob Tržaški cesti in železniškim tirom, poseka jeden drevored in sicer v svrho grajenja novega poslopja. Delavcem pa se menda ni dovolj jasno označilo, kateri drevored naj posekajo ter so posekali napačnega. Še le ko so že vsa drevesa ležala na tleh, so pogodili pomoto. Sedaj sta posekana oba drevoreda.
* O b č i n s k e v o l i t v e v L j u b 1 j a n i. Predsinočnjem je imela nemška strauka v Ljubljani svoj shod v kazini, na katerem je soglasno sklenila, da se letošnjih občinskih volitev ne udeleži ter je svojim volilcem nujno nasvetovala, naj se ob sedanjih razmerah popolnoma odtegnejo volitvam. Vendar pa je pooblastila svoj volilni odbor, da postavi kandidate, ako bi se mu to zdelo potrebno. • * K a j s c v s e pripeti človek«, ako pot nje s štirimi ženskami. Na ljubljanskem kolodvoru so nedavno aretirali nekega moža, ki je potoval s štirimi ženskami, in sicer kakor nevarnega c trgovca z dekleti
Razne vesti.
Smokve kakor zdravilo. Smokve jako blagodeino upi i vajo na želodec ter jih ie so-sebno uporabljati o motenem prebavljanju. Zato so tudi zdravniki v Carigradu posebno priporočali uživanje smokev o času kolere, ker se pred to boleznijo vedno pojavlja motenje prebavljanja. Pa tudi onim, ki trpe na kašlju in pljučnih boleznih, je uživanje smokev jako priporočati. Jednostaven, a jako učinkujoč čaj se napravi, ako se skuha navaden ječmen s pet do šest smolcvami in periščem rozin. Smokve se rabijo tudi kakor vnanje sredstvo proti zobni oteklini, ki se potem zmehča ali razdeli, ali pa kmalo dozori. V to svrho treba smokvo prerezati po širini, omehčati jo v mlačnem mleku ter jo na to položiti na oteklino.
Ameriške države zahtevajo v poravnavo : škode, ki so jo provzroČili vojaki o času vojne z Špansko, odškodnino, in sicer: Ala-bama 13.345, Dele\vare Gi^"), Florida 31G9, Georgia 11.140, Illinois 51, Indiana Ken-tuckv l1.);"), Minnesota 45, New Jersev UlO. Ne\v-York 107, Pennsvlvania 56.371, Texas 1091, Virginia 14.555 in še nekatere druge države, tako, da znašajo vse zahteve 132.00'i j dolarjev.
Delavski nemiri v Ameriki. Kakor po-| ročajo z Novega Vorka, je prišlo med delavci nasipih in jezovih reke ('roton, od koder dobiva Ne\v-York pitno vodo, do nemirov, ker jim podjetnik ni hotel dovoliti zahtevane mezde za gradnjo rezervoirov. 800 delavcev Italijanov je odložilo delo. Delavci so se utaborili na nekem hribu pred Crotonom ter se oborožili.
Po noči med ponedeljkom in torkom so baje ubili nekega amerikanskega podčastnika. Delavci prete, da razstrelijo jezove, s čemer bi se vzelo Novemu Vorku pitno vodo. V Croton so poslali mnogo vojaštva.
Povodnji na Hrvatskem. Vsled dolgotrajnega deževja je mesto Karlovec, ki je od treh strani obdano z rekami, ki so izstopile, kakor otok na morju.
13 dijakov utonilo. Včeraj se je o prevozu čez reko Heno iz Bingeua v Rudesheim prevrnil čoln z dijaki katoliškega društva »Rheingau«. Dvajset oseb je palo v vodo, le sedem se jih je rešilo. Čoln se je bil zadel ob neko verigo, s katero je bilo pripeto sidro.
Američani za nedeljski počitek. Predsednik Mac Kinlej je odredil, da bodo vsi amerikanski odelki na svetovni razstavi v Parizu ob nedeljah zaprti.
Pozno veselje do zakona. V Ameriki-se je omožila 70-letna gospodična Bridget Daviš z 80-letnim udovcem John Collansom.
Loterijske Številke izžrebane dne is. aprila :
Brno:	75 7o 79 27
Odbor „Kmetijske družbe" za Trst in okolico bo imel svojo sejo v soboto dne 22. t. m. ob 2 in pol uri popoludne.
Književnost in umetnost
„Jakob Ruda".
V Ljubljani. 5. aprila (Zvršetek.)
1'etra Krosa označuje Cankar za lopova. ki je. kakor pravi Oobnik, napravil Rudo blaznega. da ne hi izguhil na lej»em posestva in žene. Ta misel Dobnika je jakoj neverjetna. slal>o utemeljena. Ali ne veje morda iz očitanja, da je »Broš dobro naložil svoj kapital pri Rudi, ker bo mimo Drenovega tekla železnica« itd., dobičkarski, kramarski duh zavisti, in ali ni Broš, ki hoče iz ljubezni {»oročiti Ano in resnično oteti dom njenega očeta — }>oštenjak ? !
Mi bi rekli — da!
Posestnik in gostilničar Dobni k je fatalist, cinik kateksohen, kakoršnega je pač težko najti med našimi gostilničarji na deželi ; sploh nekam neverjeten značaj posebne
Aus der si. Welt: Dr. Kaizl vor seinen \Vahlern Literatur <Einleitung in die National-Oeeo-nomie». «Jllustrierter Volkskalender fur das Jahr 1900.» Volksvvirtschaft: Das Industrie-gesetz und die Siidprovinzen. — Naročnina listu je: Za vse leto 8 kron, za pol leta 4 krone.
Brzojavna poročila.
Iz operskega parlament«.
BUDIMPEŠTA 18. (K. B.) Finančni
odsek zbornice poslancev je sprejel načrt zakona o odpravi kolka za koledarje in oglase. v
Nemiri v Stari Srbiji.
CARIGRAD 18. (K. B.) »Agence de Constantinople« javlja iz uradnega vira, nasproti drugim vestem, da je bazar v Ipeku odprt, da zveza med Ipekom in Mitrovico ni pretrgana ter da oblasti uspešno skrbijo za
kategorije in v bitstvu nositelj Cankarjevih i m'r 111 red.i
idej, ki trdi, da vsakemu človeku pride ura, ki je zanj poslednji čas, da izgine< — in za Rudo je prišla tista ura !
Mesto da bi tolažil Rudo in mu dajal {»oguma. pravi: -Ne misli, da te pritisnem k
Ustaja na Kolumbiji.
LONDON 18. (K. R.) »Reuter« javlja iz Kingstowna na Jamajki z dne 17. t. m.: Iz Kolumbije je pris(»ela semkaj vest, da sta bili pri Matumundu in Praderi veliki bitki,
prostorih. Pravijo, da odposlanstvo, kedar se mu pregledajo pooblastila, zaprosi za avdi-jenco pri kraljici. Odposlanstvo ostane tukaj do konca tega tedna.
Boerei napadli Đobasport.
LONDON 18. (K. B.) Glasom poročila lorda Robertsa je general Sittle javil iz Keenhardta, da je dne 13. t. m. kakih 200 transvaalskih Boercev napadlo Dobaspoort. V mestecu so bili iregularni konjeniki. Angleži so imeli dva mrtveca in enega ranjenca. Zgube Boercev so znatne.
Izpred AIiwala.
PRETORIJA 18. (K. B.) »Renter« javlja : Poveljnik Frohnemann poroča, da je zagnal 400 Angležev čez reko proti Ali valu, da je ujel več vojakov ter zaplenil nekaj vozov in živine. Most pri Bethulie da je razstreljen.
Most pri Bethulie.
CAPSTADT 18. (K. B.) »Reuter« javlja : Koncem tega tedna izroče. prometu novi most pri Bethulie.
sebi in da te tolažim: to bi bilo za trenutek v katerima so bili ustaši popolnoma prema-
dobro in uro pozneje bi bilo zopet vse pri	gani ter so imeli veliko mrtvecev, ranjenih
starem-p.	»n ujetih.
Ruda vse to vć: ve, da ga le Anina zveza	I>elavski nemiri t Ameriki,
z Brošem more rešiti materijalnih skrbi, greh	LONDON 19. (K. B.) »Morning Post« pa, ki ga je storil, ostane neizbrisljiv znak njegovega življenja!
Ruda sam pravi Ani: »Jaz ne morem
Trgovina in promet
Streljanje proti toči.
Gospod F. Gombač, deželni in potovalni učitelj za Kranjsko razpošilja nastopno :
Vabilo na posvetovanje ostre-1 j a n j u proti toči, na poskusno streljanje ter preskušnjo z žveplalnikom v Krškem, v nedeljo, dne 29. aprila t. 1. ob 9. uri
javlja iz Washingtona z včerajšnjega dne :
Ker je vlada zagrozila, da pošlje italijanske i
i-: „ ,, j	•	i-l Posvetovanje bo v šolskem poslopju,
delavce, ki so sc udeležili nemirov na reki '	...
... .....	, ,	„ w:	• -i- .t	i . . . streljanje v bližini mesta, p r e s k u š n i a
niti zahtevati, da bi mi oprostila kakor svo- Proton m ki so prišli tekom zadnjega leta v	J J .	^	J
jemn očetu. Ti čutiš sama pregreho, ki sem Ameriko, zopet nazaj na Italijansko, je itali- m 6 X % vinogra i
jo bil storil nad teboj« — in zato noče liki janski |>oslanik uložil državnemu departementu	z >(Jro%anJu:
Jefta žrtvovati svoje hčere, da bi se omožila ; odločen protest. Izjavil je na podlagi instruk-	}' Pozdrav udeležencev. 2. Poročilo o
s starim, zopernim Brošem in zamorila svoj i«jf dobljenih cxl svoje vlade, da bi postopa- lIosedanJlh ,,8Peh,h streljanja proti toči na
pomladni cvet ljubezni do slikarja Dolinarja, nje, nameravam, proti italijanskim delavcem,	,n kranJ*kera- Poročilo o pra-
in konča s samomorom v vodi. *	Lilo nezakonito ter proti pogodbam, ki so v1 Vllnl ure',bl 8trehš6' 4' Raznl nasvetl ,n
Učitelj Justin je prava pravcata ka- veljavi med Italijo in Ameriko.	razprave. ^
rikatura učitelja in najmanj realistična oseba	t. staja V Ašantill.	I	o z jo rov a nju. 5. Preskušnja raz
v vsej drami; dandanes sc*> taki učitelji pač	ACCRA 17. (K. B.) Pravijo, da so nih topi če v pod raznimi nastavki. Z vodo-
redko* sejani, ae trdim pa, da jih ni ! Cankar Ašanti pripravljeni do skrajnih kolkov, prej, ra™,m ^reljanjem se pokaže moč strelnega
gaje ustvaril radi dialoga, ki se razvija med ^kor prispe pomoč, ter da napadejo guver- Poka; b; °blsk strellsc P°leg irskega. 7.
Justinom in Dolinarjem in da je bil priča oeija v trdnjavi Kumassi, ako ne ugodi njih P^skusnja raznih žveplalnikov v vino-
Naše državne finance.
Stanje naših državnih blagajnie je zadnji čas žalostno ter je le želeti, da prihodnji državni zbor ugodno reši to vprašanje. Do-sedaj še sicer ni bilo pomanjkanja ter se bo menda tudi kupon za maj, za katerega treba nad 20 milijonov goldinarjev, še mogel pokriti iz rednih davkov. Druga je pa z julskim kuponom. Tega ne bo mogoče izplačati rednim potom. Že sedaj morajo investicijske izdatke omejiti na najpotrebnejše.
Tržne cene.
Cene se razumejo na debelo s carino vred.
Kolonijalno blago:
Kava
		za nO kg. v kronah.
		......
II.....		......91.—
Rio I.....		......96.—
II.....		......91-—
Santos in Rio lave	I. .	......115.—
»> ji	n. .	......113.—
Laguaira lave I. .	. . .	......136 —
Laguaira lave II.	...	......101.—
		......107.—
		
		......108.—
		......141.—
		
S. Domingo . . .		......io<s.—
		
		......i«f>.—
Java J. B. . .		......185.—
		
Singapore ....	...	......95.50
		
		
l>eli.......		......141 —
	...	......65—
skorja: (cimet)		......84—
Dolinarjem Rud i nega samomora.
Dobnikova hči A Ima in inžen'r Ko želj sta v oči bodeča kontrasta Ani in Do-1
zahtevam.
gradih.
Iz Portugalske.	Je ta	raznih ozirov zelo via-
L1ZBONA 18. (K. B.) Oblast je pre- žen» si ll8ojam povabiti Vas nanj ter Vas
linarju : vendar 'se zdi", da" A Ima kakor "plitka Predala odpošiljatev brzojavk republikanske P™* fla tamkaJ Pesnite uspeh streljanja krasoti ca z dežele, ki lovi moža, ne more i 8tranke v finskem svetu transvaalskemu j P«>ti toč. v tamošnjem kraju ter prednosti in
■	.	.	.	_ . .	..	1 ___3 __i__.. 1___j___1_'L _________ I___I * • j t ■
> iiicufiNi. i\;iMir ja\ iju » i airiu» v orzojavKi -------- -------— — ---—""
želj je človek moderne ()porta, je cenzura prepovedala, da bi di- zborovanju o kaki reči poročati in o rateri, tične fa<-one: njegov ide:il Ja*tV(> priobčilo drn. Levdsu svoj protest proti mi mogoče poročila primerno spo-
pojmiti nazorov, s katerimi se naslaja veli- l*>slanik»	T>eydsu in družini polkovnika nedostatke strelnih priprav, kakoršnje tamkaj
Uomestiia ženska.	Villeboisa. Kakor javlja »Patria» v brzojavki '^itc. Izvolite mi sporočiti, ali hočete na
1nžen i r K
vsekako pa prakti___ t___________
je le ženska, kopajoča se v bogastvu in brez- Prevozu angležkih čet čez Beiro. Protest rediti-skrbnosti.	pravi, da portugalska vseučilišča nočejo biti	Dodadek uredništva. Tudi mi
Po vlogi pisarja Košute je Cankar od- deležna zločinstva portugalske vlade. «Patria» apelujemo na naše vinogradnike, veščake in ložil svojo paleto.	javlja, tla je razgrnila protestne pole ter da ^"'ge interesente, naj se v kolikor možno
Na predstavi smo dobili vtisek da je Priobži imena oseb- ki Jih Popišejo.	j velikem številu udeleže tega shoda, na kate-
vsa drama nekako zadnje dejanje v življenju ^UŠniea za polkovnika Villelevisa. j rera ho,1° zhrani razni faktorji. Tamkaj naj mnomorilca!	I PARIZ 1H. (K. B.) Danes jc bila v pojasnijo naše žalostne primorske razmere ter
Cankarje zastavil v drami pero trezno, c«rkvi **otre ^ame maša zadušnica za pol- stanje našega okoličanskega vinogradnika v točno in premišljeno, žal, premalo jasno'; 1 kovnika Villelois-a, ki je padel v južni Afriki. ; primeri s Kranjci in Stajarci ! od dejanja do dejanja je bil Ulj upehan, i<>rkev Jc hila okrašena z zastavami v na- Avstro-ogerski trgovinski promet truden in sit, in zato tudi vrednost drame ro<luih ^rvah. Službe božje sta se .udeležila leta 1899" Naš »voz je znašal minolega leta pada z dejanjem: zlasti mučno je bilo Redati brat in Ui'[ Pukovnikova. Predsednik Loul^t 65,«61.000 Lsf proti 68,317.000 Lst. v letu in opazovati v zadnjem dejanju, kako se pri-!Je ,,il Poslal l^bnega zastopnika. Južno- 1898> torej je Padel za l,lizu 3V2 milijona, pravlja Ruda na samomor: sodl»o je izrekel afri^ka republika in svfibodna država Oranje To Je popisati večinoma manjšemu uvozu vsakdo, v obče pa je dosegla drama popoln ** l,ili "radno zastopani. Me<l ostalim mnogo-, žita' kar Je 1,il° torej za našo državo ugodno. uspeh in strokovnjaki so se izrekli jako la- brojnim občinstvom je bilo mnogo admiralov, Veči	žita leta	Je bil posledica
skavo tem Cankarjevem delu!	generalov, |»oslanikov in senatorjev. Po k»m- slabe žetve- Ivoz žitll» z,asfci ovsa' je Prošl<>
Želimo le. «la intendanca slovenskega <V'ani sIužbi	bil° «a	slišati slava-ileto znatno Poskočil, isto velja glede premoga,
gledišča te res lepo dramo v prihodnji sezoni!	vojski.	koaksa, sadja, volne, lesa in sladkorja. V
še večkrat spravi na repertoar, od našega	™stop millisterstva.	ob5e Je naša monarhija živahno udeleže-
olK-instva pa zahtevamo malo več - po-	MADRID 18. (K. B.) Ministerstvo je Vala na svetovnem trgovinskem prometu
zorn<>>ti:	podalo kraljici-vladariei ostavko, ki je bila vkljub nestalnim političnim razmeram. .
sprejeta. Silvela je predložil kraljici imenik	Denarni trg.
novih ministrov. Novo ministerstvo bo se-j Na dunajskem javnem trgu znašajo stavki Der Siideii . Organ tur die p<ilitischen, stavljeno tako-le: za predsedništvo in morna- /a bančne akcepte prve vrste še vedno od culturellon und \Virtschattlichen Interesen rico Silvella, zunanje stvari marki Agulian 141/* ^	^ Berolinu pa je zasebni
der Kroaten und Slovenen. Štev. 62 tega na Campos. pravosodstvo marki Vidillio, iinance diskont zopet poskočil na -A1/^0/,,-Dunaju i. Plankengasse 4 izhajajočega ted- Villaverde. notranje stvari DaU>. vojno ge- Avstro-ogersko društvo drž. Železnic, nika ima sledečo vsebino: Gegen uns! (Oster neral Azgara, nauk Garzia Alix in javna j Upravni svfct tega društva je skleuil, da članek zoper vladin sistem.) Nochmals die tlela (iasset. — Zvečer so bili novi ministri predloži generalnemu svčtu razdelitev divi-Fiamanerfrage. Mitteilungen aus: Dahna- zapriseženi.	dende po 28l/2 frankov od delniee.
tien: Dalmatiniscbe Bahnen. Karnten: l)er	Vojiui v jusni Afriki.	Delniško društvo tovarne za orožje in
I^andtag tur die «Sudmark». Neue PlHne der	Iz We|»enera.	stroje v Budimpešti
Deutschen in Karnten. Krain : Der Lan<l- ALIVVALNORTH 17. (K. B.) Odilelek je vzelo na znanje poročilo ravnateljstva, tag. Kroatien und Slavonien : cF.in Jahr- Boercev, kakih 3<X) mož, se premika proti Cisti dohodek znaša 361.913 gld., dividenda hundert in der Entwicklung der Bevol kerungs- Smithfieldu. Glasom vesti iz \Vepenera se pa 8°/» od delnice, zahl Kroatien> un<l Slavoniens*. Kroatischer godi tamošnji angležki posadki dobro.	i	Nov borzni se lizal.
Piment
skorja: (
„ eleeta . ... .....88.—
Riž: italijanski.....-.'.... 16.75 24—
Indijski................10.2515.50
Japonski ...........15.— 17.—
Južno sadje:
Rožiči :...............8.50 9-50
Datelji:...............—-35 —
Smokve: (Calamata) v vencih.....14"—l»i-—
„	proste .....9.5010-50
puljsko (Puglia).........—• - 13.50
smirnske (v škatljicalv) ...... 48.--—
Mandeljni: sladki T. Bari......102 —116—
Lešniki: siciljski...........—•*—38"—
istrski.................57"--•—
levantinski olupljeni.......77.--•—
Suho srrozdje (cibibe): Eleme..... 25.— 55*—
Sultanine...........i»6-— <>3.—
„ iz Perzije.......">8.--.—
„ črne Cisme..........25.--.—
„ „ Morea.......... 28.— 29.—
„ „ Lipari ..........—.--.—
Pome ranče (zaboj)..........5.— 10.—
„	Jaffa [zaboj J........—.--.—
Limone	„ ..........3.— 7.—
Olje oljkino italijansko I. Bari.....81,— 88—
„ albansko.........39.--.—
* „ dalmatinsko........ 40.— 45.—
bombaževo amerikansko . . . . * .37. 39. -
bombaževo angleško.......- * 34.--. -
sesamo vo ..........• . . 40.50 53.—
»ril K.
ipr
Trgovinske vesti.
Budimpešta 10. Pšenica za 7.7t» do 7-77 Pšenica za oktober K. 7.94 do 7.9(». Rž za april K. 6 85 do 6-90 Rž za oktol»er K. 6*93 do fv94. Koruza za maj K. 5^47 do 5*49. Koruza za juli K 5.t»2 do 5.63 Oves za april K. 5 06 do 5.0* Oves za oktober K. 5*40 do 5*41.
Pšenica: ponudbe pičle, povpraševanje zmerno trdno Prodaja: 1")000 met. stot 5 st višje. Vreme: spremenljivo.
Hamburg' 19. Trg za kavo. Santos good average za maj 38.—, za september 39*— za december 39*50 za mare 40*25 Denar.
Ha vre 19. Kava Santos good average za man* 50 kg. frankov 45.25, za avgust 50 k. frankov 4o.25.
Dunajska borza dne 20. marca..
	—	tlanes	vii'raj
Državni dolg v	papirju	99.05	99-05
v srebru		98.95	98-95
Avstrijska renta	v zlatu	98.H5	98-70
„ kronali 4%		98.90	98 75
Kreditne akcije	« • •	229.90	230*60
London 10 Lsr.	• • •	242.^2 7«	242-80
20 mark	. . .	23.«»7	23-64
Napoleoni .		19.26	19-27
100 italijanskih 1	lir . .	90.40	90-50
Cekini .	. .• .	11-38	11-37
Velika zaloga			
Schriftstellerverein. Kiistenbnd: I>er istria- Odposlanstvo Boereev v Haagu, nisclie l^andesuuschuss gegen kroatisehe Sehu- ; HAAG 18. (K. B.) Na današnjem spre-len. Der Ausgang der Gemeindewahlen fur'jemanju na odposlanstvu južnoafriške redaš Triester Territorium. Der I>andtag in ! publike je bilo mnogo oseb, med njimi več Gorz. Steiermark: Zum Austritte unserer poslancev, duhovnikov ter zastopniki tukaj-Landstagsa 1 >ge<mlneten aus dem Lan<ltage. šnje jwdružniee lige miru. Predsednika prve Res*>luti<men des sloveniscben Vereins in Mar- komore je rnlposlanstvo sprejelo |>osebej. Vohu rg. Reform der Landes- un«l Landtags- ditelj odposlanstva Fischer se je «» navzočno-\Vahlordnung- in Steiermark. — Aus der Hei- j sti dra. Levdsa delj časa razgovarjal z mi-mat. Allerlei : Vereinswesen. Zeitugs\vesen. —1 nistrt»m za vnanje stvari v njegovih uradnih
G. Menotti Luigi M o r p u r g o je ime-van senzalom za menične pole na trž. borzi ter je b!l v tej lastnosti že zaprisežen.
V e. kr. javnih skladiščih (Magazzini generali) je bilo dne 14. t. m. shranjeno 384.781 q blaga, in sicer: 195.595 q sladkorja, 7142 q žita, 16.369 »j kave, 34.115 q olja. 24.140 q vina, 14.813 q sadja, 2944 4 kož, 3312 q šišk, 12.765 q koloibnija in 38.145 q premogji.
solidnega pfiistva in tapecarlj
od
Viljelma Dalla Torre v Trstu
Trg San ftiovauui Ii5i. 5. (hiša Diana). MT Absolutno konkurenčne cene.
Moje pohištvo donese srećo
Um in tovarna
pohištva vsake vrste
idro Levi Hinzi t Trsta
Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje).
Bograt izbor v tapetarijah. zrcalih in slikali. Ilustriran cenik gratis in Franko vsakemu ua zahtevo.
Cene brez konkurence.
Predmeti starljo sc na brod ali železnico brez da bi se za to kaj zaračuuao.
Samo 1 krono za 3 sreckanja. | Zadnji mesec
M 60.000 i 15.000 L h 12.000 i
v denarju % 20% odbitkom.
Srečke „Invalidendank po 1 krono
I.	srečkanje: 19. maja 1900.
II.	srečkanje: 7. julija 1900.
III.	srečkanje: 10. novem. 1900.
Odhod in prihod parnikov.
V	Zavije preko Sv. Marka. Skednja, Sv. Sol>ote.
Milj oh 7.1T». 1». 11.30 predp. 2.15 pop. Prihod
8.—,	10 — pred p. 12.10, 3.25, 4.45 pop.
V	Milje 8 (pošta), H.30. 12 (pošta) predp. 2.30,
4.15 ipreko Sv. Marka* <».15 pop. Prihod 7 preko Sv. Marka*, 8, 9.30 (pošta! predp.; 1.30, 3.30 (poštai, 5..*k> pop. Oh n e d. in pra zn 8 (postaj, 9.30. 12 (posta) predp.; 3.—, 4.30.7.15 pop. Prihod: <».30 (preko Sv. Marka) 8.— if.30 (postal predp., 2.—, 3.45 (pošta) 6.30 pop.
V	Koper 7.50 predp., 12.05 (poŠta) 3 —, 4.15 (po-
Šta) pop. Dohod 6.45, 9.— (pošta) predp. 1.30, 3.— (posta). Ob ne d. in prazn. 7.50 predp., 12.05 (poštar, 5.— pop- Dohod: 6.45,
9.	— (pošta) predp., 4.— (pošta) pop.
V	Piran preko Izole 12.30, 3.— pop. Dohod
preko Izole 6.30, 7.— predp. Ob n e d. in prazn.: 11.30 in opoldne. Dohod: 6.30, 7.— zjutraj iparnika ..Istria" in „Portoro«ea.)
V	Umag vsak dan razun nedelj ob 4 pop. Dohod
6.— zjutrai.
V	K o v i u j preko Pirana, Cittanove, Poreča vsaki
pond., sredo, pet^k 7.30 zj. Dohod torek, četrtek. soboto ob 7. uri zjutraj.
V	Puij preko Pirane, Cittanove, Salvore, Poreča,	,
V rs ara. Rovinj h in Fasane ob 6.45 zjutraj vsak ! (neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, ka-dan Dohod' 2 pop.	ter i se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potreb-
-j nega, da more sebe in drugt biažiti in prav olikati) t
V	M i ram ar 10.45 predp. 3.15 pop. Dohod 1.3*) ter ^ dobi za predplačilo 1 gld. 50 kr., po pošti loči
10 kr. več, ali proti po štnemu povzetju pri Jo£efu i i	i
V&lenčičn ni Ifonaju m.; Stelja«.« K. 9 «f»l'«»tinsko eni..
X. St., Tlu IO.	mace klobase. Gostilna ie
Založnik ozir. prodajalec je voljen vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo še nerazrezauo in čisto v treh dneh nazaj. €eua je skrajno znižana, knjig je malo teč.
priporočajo: Josip Bolaffio, Aleksander Levi, Mandl & Co., Mercurio Trie-stino, Ign. Neumann. Henrik SchiiTmann.
Najboljše berilo in darilo o°o o°o je vsestransko jako pohvaljena
,Yzpja ii mM ali izvir sreću"
Gostilna
Andemo de Franz
Via della Ucppa št. 14.
Naznanjam slavnemu občinstvu, <l:i sem otlprl svojo
koračnico
združeno z mahanično delavnico za stroje v izdelovanje aceti-lenskeg-a plina.
Autorizoviini inštalatrr za polja vanje vode in acotilonskrga plin«-.
Priporočam se Vam kol okoličan z« mnoge naročbe.
1 vsili Krstili k LaimMieif*
ulica Commerciale 11-

izvrstno belo
6 pop.
Prihod in odhod vlakov.
Južna železnica.
Odhod iz Trsta:
vipavsko ter istrsko in vino. Dobra kuhinja, do-
_______ ____ ____ _ ________ o« 1 prta ved nt
1. ure |»opolnoe.. Za ol>ilen obisk se priporoča
Jožef Furlan.
6.20 pdp. omn. Nfbrežina, Červinjan, Benetke
8 — „	brzovl. Dunaj, zveza z Reko
8.25 „	„ Nabrežina, V dem, Benetke, Rim
9.— „	omn. Nabrežina, Videm. Benetke, Verona
9.55 „	pošt. Dunaj, zveza Budapest in Zagreb
12.45 pop	omn. Kormin, zveza Lervinjan, Benetke
4.35 „	„ Nabrežina. Videm, Benetke, Rim
5-30 n	Benetke (via C ervinjan in via Videm)
Rim (via Bisij) naravnost.
6.25 „	pošt. Dunaj, zveza z Reko
8.15 7-vč.	brzovl. Kormin
815 „	„ Dunaj, zveza s Peštm, Reko
8.45 „	meš. Nabrežina, Videm, Benetke
9.45 „	„ do Murzuschlaga
6.10 „	(samo ob sredah) ekspres v Ostende
Carl Greinitz JVeffen
Na Corsu štev. 33.
podružnica Trst. Piazza della Legna 2.
Dohod v Trst:
iz Murzuschlaga, Beljaka itd. iz Italije, Kormina, Nabrežine
brzovl. iz Kormina
Dunaj, zveza s Pešto, Mnihim pošt. Dunnj, zveza z Reko brzovl. iz Italije preko Kormina omn. iz Benetk (via Cervignjan) pošt. Dunaj, zveza z Gorico omn. iz Italije preko Kormina brzovl. iz Italije preko Kormina
Dunaj, zveza z Reko omn. iz Italije preko Kormina
6	56 p^p meš.
7&3 „ 8.45 _ 9.28 „ 10.25 _ 10.40 „ 11.20 -
а.35	pop 7.45 zvč. 8.30 _ 9.—
11.35 „
10.38 pdp i>amo v sredo) ekspres iz Ostende
Državna železnica.
O d h o <1 od Sv. Andreja
б.30	pdp. Hrpelje, Ljubljana. Dunaj, Beljak S 45 Hrpelje. Rovinj, Pulj. Dunaj
4.50 pop. Hrpelje. Divača, Rovinj. Pulj, Dunaj 7.45 „ brzovl. Pulj. Divača, Beljak, Ihinaj 2.30 „ Herpelje, Divača (samo ob nedeljah in praznikih).
Dohod k sv. Andreju.
8.05 pdp.	Divača
9.35 „	Pulj, Rovinj
11 15 „	Hrpelje, Ljubljana. L>unaj
6.15 zvČ.	Pulj, Rovinj, Dunaj, Ljubljana
9-50 „	brzovl. Pulj, Rovinj, Dunaj
9.25 „	Hrpe!je. Divača (samo ob nedeljah iu praznikih.)
Furlanska železnica.
Odhod iz Tržiča:
7	48 pdp., 1.53, 6.25 pop. preko Oervinjana v Italijo 10.42 „ in 10.48 zvečer do Oervinjana.
Dohod v Tržič: 7 20. 9 45. pretlp., 5.48, 10.33 pop. iz Italije preko (Jervinjana. 1.35 pop. iz Cervinjana.
Železo in razno železno blago na drobno in na debelo.
Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo
predmetov za stavbarstvo
traverze. zaklepe, železo za kovače in fa^on, stare železnične šine, držaje
in ograje, vodnjake, pumpe, zelezne cevi in take iz vlitega železa, vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč
peči in štedi I na ognjišča
Minjsio, namizno in lišiio opravo, železne metile in pred ognjem varne blagajne
nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt.
S/ovenei pozor i
		
Zahtevajte povsod		
	nogavice, rokaviee,	
j opiše in vse vrste		IS
pletenin iz
Spedicijska poslovnica
Gašpar Hvalic
v Gorici v ulici Morelli št. 13.
se toplo priporoča Sloveneem v mestu in na i lezel i za prevažanje vsakovrstnega blaga in pohištva v vse kraje.
>ov zaprt voz za prevažavje.
Dostavljenje nepoškodovanega blaga se zagotavlja
Mhtiiniiniinm*
!! Važno za vsakega !!
a za neverjetno nizk< ov za samo
2 gld. 95 kr.
Razprodaja zj» neverjetno nizke cene : 12 krasnih komadov za samo
D. Hribar jeve tovarne
.................»Um.■»........................................................
Jo domaše blago jo trpežno, cono in so kosi z vsakim drugim izdelkom bodisi katerokoli konkurence.

1 krasna žepna ura iz niklja Sidro-Reniontoir. s pokrivalom in tri-letnim jamstvom Ima sekundarico in popolno izdelan stroj, t Ni primerjati onim. katere pošiljajo mnogi bazarji za pozlačene.)
1 verižica za uro. sestava I oklepa (na zahtevo iz niklja iali posrebrnjena).
1 krasna igla za zavratuike za gospode iz amer. douhle- ' /.hita s kameni, podobnimi bri-jantom-
1 par lepih zapestnih gnmbov iz pravega srebra priznanega od c, kr. državnega urada.
1 par krasnih gtunbov za rokave iz aiuerikan-skega double zlata.
1 zbirka gumbov za srajce in ovratnike iz amer. double-zlata (5 komadov).
1 elegantno, novoiznajdeno toaletno pomanjse-valno zrealo. (Novost!)
I>okler zaloga obstoji, razpošiljam teh 12 komadov proti povzetju ali proti pošiljat v i denarja pri naročilu za samih gld. 2*05. (Sama žepna ura iz niklja Anker-Remontoir stala je prej 5 fdd.) Kar ne ugaja, sprejema v teku 8 dnij radovoljno nazaj
E. Holzer
zalagaielj zveze c. kr. avstrijskih državnih uradnikov in zaloga ur i« zlatenine m debelo.
Krak o to — Str adom IS. — Krakov«.
llustrovaui eeniki gratis in franko.
mšm

Slovenski trgcvee.
Hranilne uloge sc sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge iu «e obrestujejo po 4" 0. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam.
Posojila dajejo se samo vadružnikom ju sicer na uknjižbo po 51..°'0. na menjico po »i" „ na zastave po 510.
I"radne ure so: od —12 dopoludue in od 3—4 popoludue; ob nedeljah in praznikih od 10—12 dopoludue. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11 —12 dopoludne iu vsaki četrtek od o—1 p<>-poludne.
Poštno hranilnični račun 816.004.
„EDINOST"
Glasilo političnega društva „Edinost*
za Primorsko. Izhaja v Trstu vsak dan razun nedelj in praznikov ob 6. uri zvečer.
Naročnina znaša : 24 kron, pol-, četrtletna in na mesec razmerno — Posamezne številke stanejo: v Trstu po »» stotink <o kr.) izven Trsta po S stotin™ (4 kr.).
V Trstu se razprodaja „Edinost" po tohakaruali
Via S. Miehele Št v. 7
teli-le ulicah in tnrih :
Piazza Caseriua štv. 2. — Via Moliuo pietrolo štv. ,s. — Via S. Miehele št v. 7 — Ponte della Fabbra. — Via Kivo štv. .'50. — taiupo Marzio. — Via delle Poste uuove >tv. 1. — Via t'asermi štv. l.J. — Via Belvedert1 štv. 22. — Via Ohega štv. 2. — Volti di ( hiozza štv. 1. — Via Stadion štv. 1. — Via Acquedotto. — Via Istituto štv. 18. — Piazza Barriera. — Via S. Lucia. — Piazza Giuseppina.
T okolici sc prodaja:
Na Creti pri gosp. Pogorelcu, v Skednju pri go*p. Antonu Sanein (Drejač) in pri Sv. Ivanu pri g. Jos. Scapin. — V C o rici pri g. Josipu Schuarz
tohakaruarju v Šolski uliei.
Slovenci! Naročajte, podpirajte in širite me«l rodoljubi to glasilo tržaških Slovencev, katerega program je v prvi vrsti ohranitev iu razvitek milega naiu slovenskega naroda na tržaškem ozemlji iu bramba nam po zakonu zajamčenih pravic.
Rojaki, uvažajte naše geslo: „V edinosti je nioc !"