ki^o pomagati živini o porodili, in kako pO porodu ravnati s staro in mlado živino in ozdravljati poporodne bolezni. Spisal I>r. Janez Bleiwela. Peti del vinozdr avstva". vtoh. 'olgo časa je bila toliko važna pomoč ol porodih živinskih zgol le v rokah pastirjev, ovčarjev in drugih stre-žajev, kteri so se scer iiekterili reči po robi)tih skušnjah navadili, nikakor si pa prave porodoslovne vednosti pridobili. Kako nek bi to tudi mogoče lilo, ker jim na vse strani tiste prave podlage manjka, na ktero se vsa porodoslovna pomoč vpira, ktere se nikdir priložnosti niso imeli učiti! Škoda velika! da je se dan današnji taka, — da še dan današnji moramo slišati, kako neumni in brezvestni ma-^ zači včasih konja priprežejo, da bi, če krtva storiti ne more, na verv natvezeno tele iz materniga telesa po-tegnul! Od stoternih druzih napak in vraž, po kterih se pametna pomoč zanemarja in gospodarjem silna škoda godi, ki bi se dostikrat prav lahko odverniti dala, nočemo tiina dalje govoriti; saj so dosto znane! Porodoslovje pada v versto zdravniških vednost, in se vpira na na tanj čn o znanost živinstiga trupla o zdravim in bolnim stanu. Perva podlaga porodoslovja je tedaj dokčno poznanje vsi h tistih delov, v kterih se plodspočne, v kterih leži, dokler je v matemim telesu, ii po kterih se rodi. Kdor ne pozna natanjko plodoviga ležišča, in ne pozna poti, po kterih se na svet rodi, naj se nikdar ne dotakne taciga opravilstva. Druga vednost, ki jo porodoslovje terja, je poznanje naravnih spolovilnih in rcdilnih opravil, to je, tistih opravil, ki se začno z brej ostjo, in se jenjajo še le nekaj dni po tem, k) je živina vergla. Tretja vednost je znanstvo bolezin sploh, da se tudi bolezni o brejosti, ob in po porodu spoznati, ceniti in ozdravljati znajo. deterto, kar je v porodoslovj« vaditi potreba, je poznanje tistiga orodja, s kterim se o potrebi porodni živini pomaga. Iz tega se razvidi, da edina prava in dobra pomoč o porodih se zamore le od taciga pričakovati, ki se je vsiga tega učil in do dobriga djansko izučil. Porodniška vednost je pa potrebna vsacimu ž i vin o-zdravniku, ker od njega le se prava priponioč o šili pričakuje. Dobro in potrebno pa je, da tudi vsak kmetova-vecinvlastnik živine saj nekolikšno vednost o tem ima, perv/č nato, da si o siJi ia če /i'i velike umetnosti potreba^ sam svet in pomoč ve; drugič zato, da zamore ravnanje poklican iga pomočnika presoditi: ali prav ravna ali ne. Vso to vednost bomo razlagali v teh buicvah, kterih zapopadek so sosebno konji, goveja živina in ovce, ker pri prešičih in psih se malokterikrat pomoči potrebuje in se sploh po enacih Yi^kdi'lih ravna, ; "^ spolovil ali porodil kobil, krav in ovac ^^polovila ali porodila se razJele v iinanje »b notra-nje, ter se začno od zunaj s sramnico, in sežejo noter do jajčnika, kjer je njih koncc. Bomo tedaj o njih po-redoma govorih'. Ker pa notranje spolovila leže v neVi voüovini (iire-denci) v zgornim zadnioi delu trebuha, je treba, da tudi to votlovino dobro poznamo, ker v nji leži plfld, in po nje širočini ali tesnobi se ravna dostikrat ložji ali težji porod. Poslednjič se tudi vime prišteva porodilom, ker iz njega sesa novorojenček svoj živež. Vse te dele po njih legi, sostavi in opravilih poznati, je tedaj pervo, kar parodopomočnik vediti morji, da za-more vse drugo zapopasti. Qd porodil posamno. §.1. Od sraitiuice. Sramni ca (Wurf), vunanji začetek spolovil, je podolgasta špranja pod ritnikan, ktero rep zakriva, Del med ritnikam in sramnico se imenuje presredek (Mittelfleisch). Je pa sramnica gubasta koža kakor precepljena na dva dela, ki se piski (Wiirflefzen) imenujete in ste ustnicam enaki, da se odpiraie in zapirate po potrebi, Unanja plat pisk je prevlečena z poveršno mehko, gladko in večidel golo kožo, ti je previden» z obilnimi lojnimi žlezicami; od znotraj pa ste piski prevlečene z žlemnato, rudečkasto, zlo občuJjivo kožico. Med vunanjo in notranjo kožo je obilo piskricaste in mesnate tkanine; mesnata tkanina napravi tii tisto nisko, ki se %£peratlica sramnice imenuje, bolj zdolej pa tisto, kteri se dvigavka spojčka pravi. • . V piskahse najde veliko kervimh zilic, sesavnic in čutnic: zato ste tako občutljive. V spodnjim kotiču sramnice leži nek okroglast, gobast, silno občutljiv jeziček, ki se spojček (Clitoris) injenuje, in je s posebno miško previden, po kteri,' zdra-žen, se dvigne in napeto stoji. Po razpöliii živine je tudi sramnica nekoliko drugačna; pri živini, ki še nikdar ni rodila, ste piski lepo zaperte ; pri taki pa, ki je že večkrat vergla, ste piski oh apnjene in sramnična špranja je manj ali več odperta. Sramnica, sliozi ktero plod na svet poluka, se mora ob rojstvu njegovim zlo razširiti dati, zato je koža nje^sf zlo zgnbana. §, 9. Jflaterna noKnica. Materna nožnica (Scheide) je kožnata struga, ki se berž za sramnico začne, naravnost skozi medenčno . votlovino seže in se z vratani maternice sklene, leži v me-denei pod mastnim črevesam in deloma nad scavnim mehurjem, ravno med njima, s kterimajes piskričasto kožo , zarašena. Nožnica je pri kravi nar dalji, en ali poldrugi čevelj dolga, pri kobili je enmalo kraji (1 do 1 '/4 čevlja), pri ovcah znese dolgost njena le 4 do 5 pavcov. Nožnica obstoji iz mesnate in žlemnate kože, ima posebno veliko poprečnih gub ia gerb, ktere se ob porodu, kadar gre mladiček skozi njo, zlo raztegniti dajo. Ker ima veliko žilic, je njena notranja (žlemnata) koža ruJečkasta, in po zlemu, ki malo po malim vedno iz nje rosi, je vseskozi srednjo mero mokrotna, ako je zdrava, nar bolj pa takrat, ko se živina poja ali goni. Tudi brez čutnic ni sramnica, ki pridejo tii sem od notranjih sramnih čutnic križne spletenine. Nožnica je vhodise v maternico; po nji gre plodno seme pri spoju do jajčnika; po nji pa pride tudi mladiček na svet. Skozi nožnico pa se pri živini ženskiga spola tudi izceja scavnica, zato je tako napravljena,da imavsredi njene spodnje stene, kakih 6 pavcov od zunaj, luknjo, skozi ktero scavnica v nožnico priteka ; ta luknja je pokrita s kožno gubo, tako, da scavnica ne more noter proti maternici teči in tudi moška žila pri spoju v to luknjo ne zaide. §.8. ftlateriileMk Maternic» ali pl o dnic a (pri govedini telepnik, pri svinjah prašdaik^, je nar poglavitnišidel med porodili, ker v nji je ležišče plodii od njegoviga spočetka do poroda. Je pa maternica kožnata shranba, ki v sprednjim delu medenčne votkvine in proti trebušni votlovini obernjena, p»d mastnim čreveeam in nad scavnim meiiurjem leži. Razločiti se pa mora na maternici nje sprednji konec (vrat), njena sredšina, in njena zadnja konca (ali rogova}. Sprednji konec (tudi vrat maternice imenovan) je okrogiata debehaa, ki v nožnico moli ia ktera ga sprejme; v tem koncu se vidi gubata (guzasta) luknjica, ktera se maternično ustje (Muttermund} imenuje, skozi ktero iz »©žnice pot v maternico pelje. Sredšina maternice (Gebärmutterliörper}, je nar širji del in kožnata votlovina, ki od matemieniga ustja aat-prej vedno širji postaja, in s svojim dnam med zadnjima koncama ali rogovama leži. Zadnja konca (ali rogova maternice} sta dva podaljška sredšina na desno in na levo, precej dolga, ki sta na konceh vsak na svojo stran zavihana ; čeravno vedno ožja postajata, vendar zmiraj votla ostaneta, dokler se zadnjič v maternične trombiče (Muttertrompete} zravnata. Njih lega je večidel proti zgorni steni trebušne votlovine. Če maternico bolj natanjko pregledamo, vidimo, da »bstoji iz trojnih kož; ena jeunanja gladka, ktera vse dele maternice po ver h prevleče in je podaljšek tre-b»šine mrene, ktera tudi scavni mehur in mastno čevo od zunaj obdaja; druga ali srednja koža je mesnata, ker obstoji iz mesnih nitk skladoma položenih tako, da notranja sklad gre p«prek, zunanja podolgama; na materničnim vratu so te mesne nitke nar »ocnejši in nav debelejši; od teh mesnatih nitk, s kterimi je maternica poprek in podolgoma preprežena, izvira njena velika moč, da, kadar se ob poroda kerčiti začne, potiskuje plod iz sebe; — notranja koža maternice pa je žlemnata koža polna guba, in vlažna po žleuau, ki jo žlezice iz nje rosijo. Da p« maternica v svoji pravi legi obstane, je pripeta od več vezkov,namreč: od okrogliga vezka neke velike gube terbiišine kože, ktera od roastniga črevesa in scavniga mehurja se na sredšino maternice pripne, in od dveh sirocih vezkov, ki sta tudi gubasta podalška ter4' u..^:__J.. » - . . . ' ____--------i« eta i^irn ________ ____________pavcc , „ . razširijo in podaljšajo, po porodu se spet skerčijo.^ Matei-aica je previdena z obilnimi privodnicami in odvodnicami ii\ ludi s sesavnicami; tudi čulnic ima nekolikoJ^ Namen mater»ice je oplojeno jajčice, ki se je olr spoju iz jajčnika ločilo in skozi trombice v njo privalilo , scimiti, in plod tako dolgo v sebi ohraniti, da je goden za rojstvo. Kadar živina ni breja, je maternica majhna, sker-čena, in ima prostora dovelj v medenčni votlovini; ko je pa živina breja, se od dne do dne bolj razširja, na vse strani kakor plod v nji naraša; tako zlo razširjena nima tudi ^eč prostora dovelj v medenčni votlovini, zato se potisne v trebušno votlovino, v kteri se ji čeva in želodci umakniti morajo; od tod vstane velik trebuh srednji čas brejosti in zmiraj veči prihaja do poroda. Maternica pa ni pri vsi naši domači živini enaka. Maternica kolilja je na sredi nar širji, ustje njeno je kakor v platnicice zloženo, rogova sta na strani razpognjena, notranje lice njeno , to je , žlemnata koža je polna majhnih, nježnih, gladkih gubic, beržunu ali žametu enacih. Öd Jiunaj je 8 do 9 pavcov dolgimu mehurju enaka, s kterim sta (> d« 8 pavcov dolga rogova sklenjena. Maternica kravja je debeleji in nar močneji med vsimi, ima krajši sredšino, ustje 2 do 5 pavcov dolgo je zavoju enako zasukano, rogovai sta daljši kot pri kobilji in 10 do 12 pavcov dolga, večkrat zakrivljena in x>syjrd£>} ^^y^hsaä, Rfu kosec /»uvlca. ^ Me d en ca ali ponvica (Beclien) je pod l , Po vse«» ttJD» vidimo tedaj, d» medenčtia votloviia je napravljena zgorej od zadnjiga ledniga vreteicaj za tem od križne kosti, la to oddali 4 pervih rspo-vih vretenc, ktere kosti skupej so kakoj- pokrov me-denčne votlo vine,—na strani obdajate to votlovino kovin lin bolj proti sad zadnji kosti,— od spod pa sramni. Spred proti trebuhu, kakor tudi za d je ta votlovi'ua odperti. Na vprašanje: ali se ob porodu vsie te kosli kaj raztegnejo zavoljo večiga prostora? odgovorimo, iapri mladi živini do 4 ali ä let se nekoliko raztegne sklep križneinkovkne kosti, inhrustančni sklep r a m n i hkosti. Medenčna votlovina kobile pa, kar dolgost in sirokost vtiče, se loči nekoliko od kravje, in ta od ovčje i. t. d. Skušnje, ko so živinozdravniki medenco merii, so pokazale, da sploh zamere tale mera veljati: Cela medenca k o b ilj a je 1 ali poldrugi čevelj d o 1-ga, kravja je nekoliko dalji, — ovčja in svinja je 7 do 8 pavcov, pasja 5 do (J pavcov dolga. Če merimo medenco od zgoraj doli, to je, od križne kosti (namreč od spodnje plaU' njeniga sprtdniga konca) navpik doli do sklepa sramnih kosti, ja kobilja medenca 1 čevelj široka, kravja enmalo ožji, ovčja 3 Va do 4 V„ pavcov. Ce pa m er i m o medenco na sr e d i, to je, od zadnjiga konca križne kosti do sklepa smmnih in nosivnih kosti, meri pri kobili 8 do 9 pavcoT, pri kravi 8 do 8 V^, pri ovci 3 '/2 4 V^, Skoraj ravno to mero najdemo, ako jo merimo zadej oil spodnje plati pervih dveh repovih vretenc do srede zadnjiga nosivniga izrezka. Ce merimo pa medenco počez ali poprek oi ene strani do druge, najdeno tole mero: Od ene kovkie kosti do druge počez je ko I ilj a medenca 10 do 11 javcov široka, kravja 6 do 7, o veja 3; — če postavimo meio bolj zad, to je, od zadnjiga vogla ene kovkne kosti do druge, je na tem mestu kobilja nedencaS pavcov široka, kravja 6 do 7, ovčja 3 do Ji ; če postavimo mero se bolj zad, to je, od eniga puciia zadnje kosti do druziga, meri kobilja medenca 7 do 8 pavcov, kravja 8 pevcov, ovčja SJ do 5i V4- Mislimo si čerto ali linijo prav posredi meienčne votlovine potegnjeno, kterä tedaj vse ravne premernike čez sredo prereže, in po kteri mora glava ali drug del mladiga ob porodu skozi medenco iti, se inenuje takačertaos niedence aii vodnjea.. n imenovane mei-e pa najdemo le pri 1 e p o v s t v a r-jeni živini, in te mere pripomorejo h lahkimu porodu, ako ni plod prevelik ali napcno položen. Znabiti da so te mere širji, takrat je medeiica preširoka, ali pa so ožji, takrat jepreoska, — znabiti tudi da je ta ali una kost napčno postavljena, preveč kriva i. t. d. — vse to ston' teške ali celo nemogoče porode, pri kterih je pametniga pomočnika potreba, da overe z umetno roko ali pripravnim orodjem iz poti spravlja, Vsaka medenca pa se loči v 3 razdelka; en del se imenuje velika medenca, druga pa mala, kar je ob porodu vediti potreba,da vemo napredek rojstva presoditi. Velika medencajs s prednja bolj široka votlovina bližji pri trebušni votlini; ona je napravljena zgorej od zadiijiga ledniga vretenca in od spredniga kosa križne kosti, na straneh od notranjih fjlati kovknih kosti, spodej je pa sprednji' rob sramnih kosti njena meja. Mala medenca, ktera je za porod posebno važna, se začne za veliko,in seže do konca ali izhodiša medence ; zgorej jo pokriva veči del križne kosti in troje ali čvetero pervih repovih vretenc, na straneh jo obdajate nosivni kosti, spodej pa sramne kosti'. Na obeh straneh mejita medenco tako imenovana široka vezka, ki sta dolga in močna, prideta od robov križne kosti doli in se privežeta na zadnje robove kovknih kosti in na nosivnih kosteh; velike žile nad njima ležečih mišk ju privertajo in grejo skozi nj«. V med ene i leži in as tn o čevo tikama pod križno kostjo, privezano s piskričasto tkanino, — pod mastnim črevesam leži nožnica, pod nožnico pa na notranji plati sramnih kosti in deloma na nosivnih kosteh leži scavni mehur, spredej na podaljške trebušine pritvezen. Ker je tedaj nožnica ravno r sredi med mastnim erevesam in scavnim mehurjem, in ker skoz nožnico plod na svet pride, je lahko zapopasti, da ob porod«, kadar plod na čevo ali mehur pritiska, se blato in voda večicrat zapre; in da se nasprot porod polajša, ako se čevo in mehur izprazneta in izhodu pledii veči prostor naredi. Na straneh medence se razkropi veliko kervinih žilic in eutnic. 7. Time. Vime(tudi posoda imenovano) so nakupičene mlečne žlezice , ktere so s piskričasto mastno tkanin» zvezane, čez in čez z rumenkasto terdno laknjato kožo prevlečene/ ktera se s khavo kožo unanje trebušne miške sklene in vime v njegovi legi pod trebuhatn derži; čez to nočno kožo je prevlečena še le unanja koža, ki je tanjka, mehka, gola. Če notranjo napravo vimena preišejo, najdemo gori imenovane nakupičene žlezice, ktere iz k er vi, kieratiisem priteka, ih 1 e k o delajo; iz vsake žlezice pelje neka cevčica narejeno mleko; več tacih majhnih cevčic se steka v reči, dokler ga ne razlijejo v tako imen«vane mlečne posodice; iz teh posodic peljejo potem mlečni izlivi siozi sesca mleko iz vimena, kadar se živina molze ali ko mlidee sesa, ali če ga je le preobilno ali če so izlivi ohlapijeni, tudi samo teče brez molže. K vimenu teče veliko kervi po privodnicih unanjih sramnih žil; žile pa, ktere neporabljeno kri od n'menanazaj peljejo, se stekajo v unanje sramne odirodnice, ktere se spod na obeh straneh trebuha ošlatati tajo in toliko lože, kolikor veči so. Te žile se ošlatujejo, kadar se hoče zvediti: ali je krava za molžo dobra ali nt, za to se im.enujejo tudi mlečne žile; ali ne sme se misliti, da bi mleko v njih teklo, ampak le kri v njih teče; če pa več kervi od vimena odteka, več je gotovo tudi k iqemu priteka, in ker se iz kervi mleko dela, so bolj napete in kervipolne žile zares znamnje boljši molže. Kobila ima majhno vime in dvoj.e sescov, krava ima 4 dal jih in močnejših sesco v, ovca in k ox t le dvoje, — je pa vime pri vsih teh razpolih pod trebuhan bolj med zadnjima nogama pripeto; svinja, psiča, kuzla imajo vime po sredi celiga života razpeto in po 6, 12 do 16 sesco v. Več ali manj sescov je znamnje, da so nektere plemena vstvarjene več, druge manj mladih imeii. Namen vimena je naprava mleka za hraio mladim, kterim je, dokler mladi'zob nimajo, edini primerni življej. cesar je pa natora namenila le mladim f živež, si prilastuje sebični človek tudi za druge svoje nanene. P er v o mleko, ki se koj po rojstvu mladica izmolze in se zato zmlezva imenuje, je v vsi m vse drugači od pozneje molzeniga, ker ima namen čeva stre bi ti plodo-viga blata. Kdor ne da mladimu tega perviga mleka sesati, mu odvzame po neumno nar boljši jomoček čeva izčistiti, natori silo dela, ktera nar bolje ve, zakaj pervo mleko vse drugač dela, tot poznejšnje, in je sam kriv innozih bolezin, ktere mlade živinčeta lapadajo in jih celo umorijo samo zavoljo tega, ker jim niso bile ceva plodov iga blata popervim zdravilnim mleku izpraznjene. i4v Prwgo pos^m^ Od spoja in brejosü §. s. Od ispoja. Kadar je živina dorasla in že tudi poprej, se zbudi' v nji poželjenje po spoju ali plemenu, in pravi se takrat, ila se živina poja ali goni. Vcepila pa je višji modrost to poželjenje zato v vsako živo stvar, da se pleme ohrani. Pravi čas spoja pri kobila h je v 3. ali 4.1etu, pri kravah v poldrugim ali drugim, pri ovcah in kozah konec per-viga ali v poldrugim letu, pri svinjah s tričetert letam. Poj pa je zdramljeno živobitje v spolovilih , ki več ali manj časa terpi in vgasne, da se spet iz noviga oživi'. O spc^'u so spolovila tako s kervjd napcinjene, da ctekd kakor da bi bile vnete, in čntnice so tako razdražene, da živina vsa bolj živa in serborita postane, kar naznanuje po mnogih znamnjih in glasih. Ne ljubi se ji jesti, molzna krava pride ob mleko, aH se spridi, dase rado zagrize ii t. d. Pojanje terpi pri kravi in ovci 1 do 2 dni, pri kobili skoz 8 do 14 dni. Ako se krava ni takrat obre-jila, se poja spet čez 2 ali 3 tedne, po teletu čez 3 ali 4 tedne; ne obrejena kobila se poja čez 9 dni iz noviga. §. 9. Od oplodbc. Je bil spoj ploden, poči v jajčniku plodni mehurčik in iz njega se zvali jajčiče (zalega) v maternično trombi-co, pokteri pride v maternico: — sedaj je živina breja. V maternici pa se vname od tega časa vse drugo življenje; žlemotok iz njene notranje plati'naredi', daje vsa ta plat, ktera je s plodam v zavezi, kakor z mehko mrežasto tkanino prevlečena. Zalega, bcrž ko pride v maternico, je popolnama okrogle podobe; kakor pa več^ prihaja, postaja tudi bolj podolgasto-okrogla, in kmalo se vidi na plodovi mrenici svetlo in skozvidljivo mestice, ki se plodno okrožje imenuje, in v tem se prikažejo tako imenovane pervotne plaze (Primitivstreifen),ki so' pervi začetek prihodnjiga ploda. Kmalo se loči ta zalega kakor v dva mehurčka, kte-*' rih eden je prihodnja glava, drugi prihodnje truplof-pozneje se da tudi razločiti, kje bojo noge izrasle, in ka- kot se plod od dneva do dnevf izraia, je vedaot»^ oeitna podoba prihodnjiga žinnčeta. lO. Rast plodu T malernim t«le»ii. ' Kako pa plod (sad) v matenici od tedna do tedna doraša, nas uče skušnje pridnih mož, ki so priložnost imeli to v sto in sto o različnih časih rastelesenih starih viditi. Ker se včasih primeri, da je, na priiko, v kakošni pravdi, treba povedati: koliko časa je bik živina breja, liOČemo popisati, kako se porodoma zraša plod v maternim telesu. 1. in !2. teden po spoju se n( vidi jajčice v maternici drugač, kot okrogel mehurček. 3. in 4, teden je jajčice poddgaste podobe; razloči se le toliko, kje bo glava, kje truplo, kje noge. Kadar se že bolj natanjko loči glava od trupla, in se že tudi natanjko vidijo noge, je to pri žebetu in teličku znamnje , da je 5 do 8 tednov, pri jagnetu pa, da je 5 do 7 tednov staro; žebc meri takrat teliček 1 %, jagne pa 1 '/4 pavca. Kadar so vsi deli trupla že jolj očitni in se vidijo že kopita in p ar kij i, se sme reči, da je že be 9 do 13, teliček 9 do 12, jagne 7 do 9 tednov staro ; — ž ehe takrat 6, tele o do 5 '/2, jagne 3 Ya p»vca meri. Ko se že vidijo I ase i okoli gobčnic (znabJjev^in na trepavnicah očesnih, so zobnebunčice včelustihže popolnama očitne, fin se je plod v živim maternim teles« že gibal), je to znamnje, da je žele 14 do 22, tele 13 do 20, jagne 10 dc "l3 tednov stiro: toliko staro žebč meri 13, tele 13, jagne 6 pavciv. Se vidi že očitno dlaka po vratu in herbtu, rep in griva, redka dlaka že tudi po drugih delih života, in so vsi udje bolj izraženi, je žebe 5i3 do 34, tele 81 do 33, j agn e 13 do 18 tednov staro; meri pa tako žebe 2 čevlja ali 2 in pol, tele 1 do 2 čevljs, jagne 1 čevelj. So vsi deli popolnama izrašeri, dlaka po vsira životu, in se vidi, da bi bili vsi udje za sanostojno življenje vgo-dni, in če žebe meri 3 '/4, tele 3 V^, jagne "1 \ čevlja , se sme po tem, da je vse to manj ali bolj popolnama izraženo, soditi, daje žebe 35 do 48, tele' 33 do 40, jagne 19 do 33 tednov staro. 11. ITeriie^. Iirejosti in iifeno s|(oxiigiiije. Oas brej os t i je različen prinaši domači živini; kobila je 11, krava 9, ovca 5 mescev, svinja pa4mesce breja; psica9, mačka pa 8 tednov. Skušnje pa uce, da ta čas včasih ene dni več, včasih manj ziese; pri živini, ki pervikrat stori, se brejost rada za nekoliko dni podaljša. Ali je živina breja ali ne, ni vselej lahko razsoditi, in skoraj nemogoče je to o pervi polovici brejosti, ko je še sad clo inajčkin, tedaj trebuh majhin, in se šp mladiček ne preniikuje, da bi gibanje od zunaj zapaziti mogli. Ako je brejost že čez pol časa, prihaja vamp vedno večji, zlasti na straneh podlakotnicama in ostane tak tudi takrat, ko je živina lačna. Da trebuh veči prihaja, pride od tod, ker vedno plod veči prihaja in se maternica v trebušno votlovmo pomikuje, kjer tanjke in debele čeva, vamp, jetra i. t. d. iz njih lege poriva. Gibanje mladička se nar bolje vidi ali tudi čuti, če se dlan na desno stran vampa ali pa pod vamp med popkam in vimenam položi, zlasti ko se živina z merzlo vodo napaja, ki inladiga tako rekoč prestraši, da se zgane. Nekteri živinorejci sodijo tudi po mleku: ali je živina breja ali ne, takole: če se namreč nektere kapljice mleka berž spod krave zjutraj v kozarec hladne vode kanejo in padejo te kaplje čisto na dno, jim je to znamiije, da je krava breja, ako pa; po vodi splavajo, sodijo, da ni breja. Ne rečemo, da je ta preskušnja mleka gotova; poskusiti se pa zna. Tudi v rit no čevo, ktero se popred blata sprazne, se seže z pooljeno ali z mastjo namazano roko, ki se navzdol pritisne; ako Je živina breja ali če se mladiček preinikuje, se td čuti" skozi čevo. Je pa živina že dolgo oasa breja, je veči-' del tudi vime bolj napeto. §. 19. Pregled obisfojnili delov sadu. Plod ah" sad je zavit v več mren in je v zavezi pa obilnih kervinih žilah z' maternico, od ktere živi. Sad y mrenah zavit se imenuje tudi jajce. /ajce tedaj, v kterini se sad ali plod znajde, obstoji iz mren (Fruchthäuten}, materne p o vi tiče (Mutter-f; kuchen), popkovine (Nahelschnur), in sadove vode' (Fruchtwasser). Jajcove mrene, materna povitica in popkovina, ker se |z tre bij o po rojstvu mladiga, se imenujejo skupej tudJ iztreba ali strebščina,tudi postljica (Nachgehurtj, v kteri mladiček v maternim telesu leži. a) Sadove mrene. Sad ali plod leži v mrenah zavit v maternici; vsak sad ima svoje lastne mrene. Sperviga se zalega, ko pride v maternico, ovije s kunadrasto ali kosminasto mrenico (Flockenhaut), ki se minljiva ali po znajdniku Hunte-rova mrenica imenuje. Že o drugim mescu zgine takos-minasta mrenica, ia se zgubi v materno povitico, ki se namest nje prikaže. Materna povitica (^Mutterkuchen, placenta) je vunanja odeja cez spodležeče mrene, in ker se od ene plati' s pervo mreno, od druge pa z maternica stika, je tako rekoč redivna srednica med sadam in maternico. Ni pa povitica pri vsih plemenih enaka; pri kobili pre-vleče povitica celo jajce enakomerno; pri kravi in ovcah je razdeljena v majhne okrogle gobice, ktere so sklenjene z gobicami maternice. V povitici se zberajo nar tanjši vejice kervinih pri-vodnic in odvodnic v vedno veči in močnejši žile in napravijo tako popkovino (Nabelschnur.) Povitica je tedaj polna kervinih in popijavnih žilic; vsa kri, ktera od matere k sadu in od sadu v pontico teče, se spreminja v povitici enako tako, kakor se pri že rojeni živini spreminja v pljučah; zato se pravi, da povitica pri sadu v ma-ternim telesu nadomestuje pljuča. Pod povitico je p er v a tnanja mrena, ktera se imenuje usnjata mrena zato, ker je nar močneji med vsi-mi; obstoji iz dveh v eno mreno zloženih platnic, kterih notranja je polna kervinih žilic; imenuje se zavolj obil-nosti kervinih žilic tudi ž i In a ta mrena, ali zavolj tega, ker je s povitico prevlečena, tudi po vit ič na mrena (Kuchenhaut). Ta mrena se spreminja nekoliko po čas« brejosti, je od koncaskozvidljiva, poznejipane. Pri kravi in ovci se vidi na vunanji plati te mrene veliko majhnih gobic, ktere se stikajo z gobicami povitice; pri kobili in svinji ni teh gobic, zato kobila, posebno pa svinja vdiko lože zverže, ker po žilah sad ni tako močno z maternico zvezan. Druga mrena je scavnična mrena (Harnhaut), se začne iz mehu rje ve v er vi in se razprostre med perto in tretjo mreno; le pri kobili obdaja skoraj celo jajce, pri kravi in ovci ne; pri teh je ta mrena mehurju eiiaka (Harnsack), v kteri je neka rumenkasta pa čista voda, k4era nekoliko po scavnici disi; v vodi plavajo pri kobili rumenkast^ okroglo podolgastiplošnjati ko^čiki, kise žebe->( 8 tova hräna (Füllennahrung, hypomanes} imenujejo, in od kterih se misli, do so gošava scavnice. OJioli 3. mesca brejosti poči ta mrenica, in vse, itar je v nji bilo, se razlije med pervo in tretjo mreno. T r e tj i in nar notranjši mreni se pravi ovčja mrena CSchafhaut, amnion); ima pa nek ta mrena od tod svoje ime, ker so jo pri ovcah pervikrat zapazili. Je mehka, tanjka, skozvidljiva, bela jnrenica, v kteri se zaajde veliko neke kalne vode, v kteri sad plava, in se sadova voda imenuje. Rosi pa ta voda iz ovčje mrene. Ta voda je imenitna za mladiga; ker je zlo gorka (30 stopinj gorkote imaj, je sad vedno v enakomerni gorkoti, in ker sad v nji plava in se lahko vmakiie, je obvarovan vunanje sile.' v b) Csmi mehurček. Cevni ali tudi popkov mehurček (Näbelbläschen, Darmsack) je mehurček iz zlo kervnate mrenice napravljen in napolnjen z neko rumenkasto vodo. Ta mehurček se najde med scavnično in usnjato mreno le iz začetka CP^r-vih 9 —10 tednov), petem počasi zgine; je pa zato imeniten , ker je tako rekeč pervi početek vsiga prebavuiga droba. c} Popkovina. S popkovno vervjo je sad z matemim telesam zve-isan. Je pa popkovina (Nabelschnur) okroglata, en pavec ali se čez debela, od leve na desno spletena verv, pri žebetu navadno pol drugi čevelj dolga, pri teletu 1 čevelj, pri jagnetu pol čevlja. Obstoji pa popkovina iz ene odvodnice, ktera kri od matere k sadu odpeljuje, in iz dveh privodnic, ktere kri od sada spet do materne povitice nazaj vodite; med privodnicami leži mehurjeva verv (Blasenschnur, urachus); vse to obdaja neka posebna žolča, in vse skupej je prevlečeno z ovčjo mreoo. Popkovina je tedaj rediteljca mUdiga v maternim telesu, po kteri teče materna kri k mladiniu in od tega spet nazaj takole: imenovana popkova odvodnica, napolnjena z bolj rudečo redivno kervjo se začne s prav tanjkimi vejicami v materni po ritnici in se kot debela žila proti popku mladiga poM in skoz popek stopi v trebuh; v trebuhu vzame ppVproti j etra m in se tnkaj s tisto veliko žilo zedini ia tii sem pripeljano kri va-njo vliva, ki se tre-l»ušnica ali vratarica (Pfortader) imenuje. Jetra z imenovano veliko žilo s« za mladiga v miternim telesu, ki ne diha, skoraj to, kar so pljuča s svojimi žilami za rojeno stvar. Ker pa se mora kri v truplu mladiga vedno ponavljati in nove redivne moči dobivati, se začnete v sadu, dokler je v niaternim telesu, iz medencnih privodnic dve precej debeli žili, kteri skoz popek viin stopite in vstrič une, ki je v trebuh šla, k matjrni povitici greste, kodar se razdelite v sila majhne, lomaj vidljive žilice;—one tako rekoč podelano slabo kri iz sadii k materi vodite, da se v povitici spet oživi, in sf imenujete pop-kovi pri vodnici. To je, kervotok, ki mladiga živi. Po mehurjev! v er vi, ki se, kakor smo rekli, tudi v popkovini najde, pa se izceja tisto malo scavnice, ki se v scavnlm mehurju mladiga napravi, v scavio mreno ali scavii mehur. Iz tega Se zapopade velika imeiitnost popkoviie; če se na ka-košno vižo zaplete ali pritisne, da ne more kri skoz njo semtertje teči, mora sad v maternim telesu poginiti, kar se nar večkrat primeri ob težavnih porocih, ako se popkovina predolgo in presilno tlači. 13. ISadu lastu« bitje v maternim telesu*. V vodi plavajoč, v mrenah zavit h v maternici ležeč sad ne more dihati ali sopsti, lakor bo dihal ali sopel, ko pride na svet. Pljuča tedaj v mladimu, dokler je v maternim telesu, nimajo sopilniga €pravila, zato pa tudi serce, dokler po pljučnih žilah neteče redoma kri v pljuča, mora nekako drugač vstvarjenc biti, in je tudi. V prepažu namreč, ki loči levi serčni nadpredal (Vorkammer) od desniga, se znajde kroglata luknjica s kljup-ko, skozi ktero kri iz eniga predala naiavnost v druziga teče, ktera luknjica se pa kmalo potem, {;o se je mlado na ' svet rodilo, zarašati začne in popolnama zarase, ker kri . po drugi poti teče. Ko je tedaj v maternim telesu sad se toliko dorasel, da je serce za kervotok pripravno, je keivotok tale: Pop-kovna odvodnica pelje kri v jetra; tukaj se razdeli v dve veči veji; ena teh se z vratarico (Pnrtader) po jetrih razdeli, druga gre po nekim posebnim toiu, ki se Aran-tov tok imenuje, naravnost v zadnjo veliko odvodnico (hintere Hohlvene). Po ti veliki odvodnici doteka kri v desni nadpredal serca, iz teja teče večidel skozi prepažno luknjico naravnost v levi serčni nadpredal^^ 8 ^ so in iz tega v levi predal (Herzkammer) od tod pa po ve-; liki privodnici (aorta imenovani) se pusti po celim' truplu po manjših privodnicah, ktere izvirajo iz velike; — en del kervi pa iz desniga serčniga nadpredala teče v desni predal , iz tega v pljučno privodnico, iz te pa, ker kervotok po pljučah še ni odpert, se sred pota zaverne po nekim posebnim toku (Botalov tok imenovanim) v veliko privodnico (aorto), in se pomeša s tisto kervjo, ktera, kakor smo že prej rekli, je iz le viga predala v veliko pri-vodhico prišla. En del keM pa se po popkovnih privodnicah, ktere izvirajo iz medenčnih privodnic , poda k sadovi povitici, kjer se v holj redivno kri predela in tako zboljšana po tem spet po popkovi odvodnici v truplo mla-diga verne in ondi razdeli, kakor smo gori rekli. Večidel kervi, ki se je v velkim krogotoku po celin» truplu raztekla, se za preživek in rast vsih delov porabi, in le, kar tako rekoč podelane kervi še čez to ostane, se po manjših in zmiraj večih odvodnicah proti sercu verne, da se iznoviga s kervjo zmeša, ktera mladimu po popkovi odvodnici doteka. To je kervotok mladiga, in ker je serce z vsimi žilami vred še bolj majhno, da nemore na enkrat veliko kervi po truplu potisniti, je sereno bitje mladiga silno hitro in še čez IŽOkrat v eni minuti. 14. PraTa lega mladij^a t materiiim ! telesu. Lega mladiga v maternim telesu se spreminja po raznim času brejosti. Še le v drugi polovici brejosti je bolj stanovitna. Zebe le^^ večidel v sredšini maternice, zadnji nogi ste večidel v en rog maternice položene, sključeni herbet je na desno stran materniga trebuha obernjen, glava gleda proti materničnim ustju, prednji nogi ste pod trebuh sključene in gobec med njima.—Tele in žebe leži v desnim ali levim rogu in ravno tisti polovici maternice; v nasprotni polovici so sadove mrene in voda, herbet je bolj proti popku matere obernjen. — P ras et a, psički in mačke, ki se jih po 'več verže, leže poredaina v rogovih maternice; vselej je tisti, ki nar bolj spred leži, nar veči, zadnji pa nar manjši. Ko živina že pripuša in se porod bliža, se položi ^ mladi tako, da je nar bolj pripraven za izhod iz materniga telesa; ako se ne more tako položiti, je zavolj napcne lege,ktero le roka umniga pomočnika vravnati zamore, porod težaven ali po naravni poti celo nemogočen. Naši bravci bojo sedaj že spoznali, da je bilo potrebno ležišče niladiga na vse strani razjasniti, ker o porodih brezumna sila celo nič ne opravi, marvečmladiga in mater pokonča. Ktera lega mladiga je tedaj prava ali naravna? : i Na podobi jo vidite obrisano, kjer žehe leži za,rojstvo pripravljeno, pa tudi pot, po Rteri se bo rodilo. Mladiček leži takrat prav ih naravno, kadar ležt podolgama, z glavo proti materničnimu odperališa (ustju) obernjen tako, da sloni z gobcam na spred položenih sprednjih nogah, s herbtam zgor, s trebuhani spod obernjen, zadnji nogi, pred roj-stvam ste pod trebuh položene, se stegnete za d. To je nar bolj prava in naravna lega — z glavo naprej; tak porod je nar ložji, ker gre glava, kakor klin, ob rojstzu naprej, in polagama pot razširja debe-lejšimu životu in nar širji riti. Včasih leži mladiček ritinsko; tak porod, čeravno vselej težeji, ker gre nar širji rit naprej, je vendar še brez pomočnika mogoč, ako le mladiček lepo podolgama leži. Vsaktere drugačne lege overajo rojstvo, da ga na-tora samotež doveršiti ne more brez pomoči umniga moža. Kar smo tukaj od žebeta rekli in v podobi razjasnili, velja od vsih druzih plemen naše domače žjivipe. Tretje po^laTje. O (1 p o r o d a. '44(«iA. Od pripiiSatiJa ali pripravljanja fe porodu. Nekoliko časa pred porodam vpade trebuh, ker se mladiček pomakne bližej medenčne votlo vine; tudi začne mati navimljati, to je, veči vime dobivati, da B& imel novorojenčik hrane dostojno. To se godi včasih več tednov pred porodam, včasih le nektere dni. Navadno pravijo ljudje takrat, da krava „pripuša«. Tudi začno piski otekati, in se rahljati; se bolj odpro in neka žleianata tekočina teče iz sramnice. Poslednjič se prično popadki in ž njimi porod. §. 16. Popadki. Tiste bolečine, ktere popadajo živino ob porodu, se imenujejo popadki (Wehen). So pa popadki kerč maternice, ki Se začne od zadnjiga konca proti sprednjima stiskati in tako mladiga iz^sebe porivati. Brez tega kerča bi ne mogla živina roditi. Živina je ob popadkih nepokojna, semtertje stopa, z nogami praska, stoka in se postavlja, kakor da bi jo scati tišalo. Ker pa natora vse modro dela, so tudi ti popadki iz začetka slabeji in dalje časa ponehajo, da se tako le počasi maternično ustje siri in živina zavolj bolečin na-nagloma preveč ne izdela in vtrudi; bolj pa ko se porod koncu bliža, bolj pogostama Tvčasih vsacih4 ali 5 minut) nastopajo in vedno huji so. Od pravih popadkov se mora pa ločili vsak drug kerč v čevih, kadar živino kole, ali druge bolečine, kar se lahko spozna, ako se na redo vnos t popadkov, na kakost spolovil, časbrejosti, ali če bi imela živina üvreci, na tiste okolšine gleda, ki so zveržbo vzročile. §. t V* Porod. Ko ima živina vreči (storiti, roditi), se prikaže v nožnici in sramnici napet mehur, kteri, če se ob zadnjih popadkih še bolj napne, sam po sebi poči, to je, mrene se raztergajo io sadova voda se iz njih razlije, ktera namoči suho pot, da je porod ložji. Kmalo se prikažejo kopita ali parklji sprednjih nog, in kmalo za njimi smerček na nogah naslonjene glave. Sedaj začne živina še bolj stokati in se napenjati, piske se sila raztegnejo in cela glava s prednjim životam stopi iz sramnice. Ko se je to zgodilo, prenehajo nekoliko popadki, da se živina ennialo spočije in nove moči zadobi, porod do-veršiti, kar se potem kmalo zgodi. Popkovina, ktera je zadnji čas blizo popka bolj mehka in perhka postala, se odterga, brez da bi kaj kervovela. Včasih se rodi mlado še ves v mrenah zavito in pride, kakor pravimo, „v koži na svet", ktera se po premikova-nji mladiga sama preterga, ali pa jo pomočnik predere. Večidel se živina vleže, ko ima storiti, in leže stori; jnaloktera vetže stoje. Ce je lega mlad/ga naravna ia tadi scer vse pa sreči gre, opravi živina porod hitro, v 5 do 30 minutah. Kobila potrebuje večidel le kakih 5 minut, k večim pol ure; krava rodi bolj počasi, in večidel potrebuje četerture za to, večkrat tudi celo uro; ovca je hitrejši, in v 10 minutah, k večini o pol ure, dokonča to opravilo. Ako pa živina več mladih verže,prenehajo popadki po rojstvu pervjga za pol «re aJi včasih clo za 2 uri; potem se spet začne, kakor pri pervim, tode porod je pri sledečih zmiraj ložji in tudi nitreji; se ve, ker je pot ie po pervim pripravljena bilo. §• 18. Iztreba. Kmalo po porodu mladiga, se lotijo matere vnovič popadki, kteri se poporodni popadki imenujejo in imajo namen: vse, kar je sadoviga bilo, to je, p o vi tic o in mrene s popkovino vred, iz maternice iztrebiti, da je spet čisto prasiia, kakor je pred brejostjo bila. Tem ostanjkam skupej se pravi i z treba (Nachgeburt). Od kobile gre iztreba večidel o četert ali pol ure, od krave še le v 1 ali 2 urah,od ovac večidel o 1 uri. Večkrat se pa prigodi, da so se povitične gobe z gobami maternice močno sprijele in da se iztreba ne loči tako kmalo, in šele o enih dneh, ko gobe bolj ohlapnejo in se omehčajo, kar pa živini nič ne škodje, in gotovo manj, kot silovitno terganje. Kako o tacim primerljeju ravnati, bomo povedali na ilrugim mestu, ker tukaj govorimo le od naravnih porodov. §• 19. Mati koj po porodu. Porod je porodnico vtrudil in zdelal; v 3 ali 4 dneh pa pride spet popolnama k svoji moči. Nektere dni ji teče iz sramnice neka izperviga ker-vavkasta, popeji bela žlemnata tekočina, ki se čiša po pravici imenuje, ker po nji se izplahne maternica in nožnica vsih po iztrebi še zastalih reči. Še le ko ta čišotdk jenja, se spravi maternica spet v svoj poprejšni stan, se skerči in zmanjša, le da vendar nekoliko veči ostane, kakor je sr/er nri Živini, ki ni nikdar breia bila. m so. Mladiček koj po rojstvu. Mladiček, ki je plaval skoz več mescov v sadovi vodi, je moker, kadar pride na svet, in koža njegova je po celim životu prevlečena z neko mastno siratko. Koj ko pervikrat z as op e, se začne novo življenje v njem, zakaj hipoma se prične drug kervotok skozi pljuča po truplu; ležejoč na tleh začne ječati in se začne gibati; kmal« poskuša vstati, pa je še preslab fn prenevkreten; ko pa le večkrat poskusi, mu vendar obvelja, da se na noge spravi, na tterih sperviga kakor na 4 količih okorn« stoji. Mati ga začne po celim životu lizati, da mu kožo očisti plodove nesnage. . _____^^ Ko pa novorojenček le enmalo more, že skuša iti, in perva njegova pot je — k vimenu svoje matere. Ko se je pervikrat mleka nasesal, kmalo se vstopi, da gre pervo Cplodovo) blato od njega, ktero je černkasto-ze-leno in tičjimu limu podobno. Kmalo se tudi všči. S pervo serjo pa ni še vsa plodova gošava iz čev spraznjena, ampak veliko je ima živinče še v sebi, ktera gre poredama od njega, ako se mu pusti, da pervo mater-no mleko sesa, ki je slano in ktero je modra in dobrotljiva natora nalaš tako naredila za iztrebo plodoviga blata in očiščenje čev. Neumni človek pa, ki hoče modro natoro mojstrovati, misli, da to pervo mleko, ker je vse drugač od poznejiga, je roladimu škodljivo, in ga raj izmolze, kakor da bi mu ga privošil; zato to mleko izmlezvo imenuje, namest da bi ga zdravilno pijačo za mladiga imenoval, ktero iztrebi popolnama zablatene čeva in želodec okrepča, da zamore dobro prekuhovati in prebavljati, kar v njega pride, in tako odverniti mnpgo bolezin, ktere scer napadajo mlade žbeta, teleta in ovce. Da bi pač vsi gospodarji in gospodinje neprecenljivo dobroto perviga mleka spoznali! Sej menda to ni teško razumeti, če se le pomisli, da natora gotovo ni brez namena perviga mleka drugač vstvarila, — in če se na divjo živino pogleda, pri kteri nihče perviga mleka ne izmol-zuje, ampak vse posesajo mladi, ki so vendar veliko bolj močni in zdravi liakor naša domača živina. To pervo mleko, ki se vleče kakor žlem, in je včasih s tanjkimi kervavimi lisami prepreženo, le malo smetane naredi, za sir in sirovo maslo Cputer) pa celo ni, in veliko solnih delov v sebi ima, ostane tako 2 ali 3 dni, in sčasoma se spremeni v navadno mleko, ktero je za mladiga nar bolj prinerna pica in pijača. Za to pa tudi rad tesä in skorej vsako uro pod mater gre in se ga navleče, pa oe preveč na enkrat. Starka pa tudi skerbi za mladiga, in kmalo se j! po ajem toži, ako ga iz oči zgubi. Divja živina sesa delj časa kakor nasa domača; domače že be sesa 3 do 5 mescev, domače tele poldrugi nesec ali 2 mesca, ovca 2 ali 2 mesca in pol. Se ve da narsiktere okoljšine okrajšajo večkrat ta čas. Kadar mladimu sprednji zobje bolj zrascjo, ojstri lobovi vime bodejo, zato je takrat čas, da se odstavi, ker je že tudi želodec sedaj v stanu drugo pičo prebavijati. lako se mlada živina odstavlja, bomo govorili v „živinoreji." Celerlo poglavje. M pomoči pri naravnih porodiS. §. ti. Preiskava porodne živine*) Preiskava porodne živine je kaj imenitno opfavi-1), ker le po ti se zve, pri čem smo. Le tisti, kdor zna dobro preiskovati, ve: ali je porod naraven ali ne, ali se 1» opravil brez pomoči, ali bo pomoči treba in kakošne. Preden pa pomočnik še živino preiskovati začne, nora gospodarja ali gospodinjo ali ktero drugo osebo, ktera ina z živino opraviti, izprašati: 1. ali je živina pervi krat breja ali ježe večkrat storila? 2. je bila scer zdrava ? kako se je ž njo ravnalo ? JI mogla hudo delati ? 3. če je večkrat storila, kako je drugekrat šlo? 4. ali je morebiti že kterikrat zvergla? 5. ali je tabart že čas brejosti popolnamä potekel? 6. kdaj je začela živina nepokoj na prihajati ? kako Sf je vedla med tem časam ? 7. se ji je morebiti že kaj noter dalo? kaj? in kdo ji je dal? Vse te vprašanja so potrebne, da pomočnik zamore h odgovorov presoditi kako in kaj. Po izpraševanji jo začne sam preiskovati, da zve, ktko z mladim stoji? Preiskovanje je pa d vojno; unanje in jfttranje. Preiskuje se x roko in z očmi.« Priunanjipireiskavi ogleda pomočnik trebuh, sram-nico in vime: alijetrebuh velik, ali pa že bolj vpaden ? ali je sramni ca že bolj otekla in gorkeji, ali teče kaj iz ' nje? ali je vim e že napeto in z zmlekam napolnjeno? Pri tem tudi ogleda zadnji del živine, križ in medenco: ali so lepo vstvarjeni, da se zamore soditi na dost široko pot v rodilih. Razvidi on iz vsiga tega znamnja poroda, je treba, da, prepričati se lege mladiga natanjko, seže z roko v nožnico do materničniga ustja. / KaAo pa se sega z roko v notranje spolovila? Seže se z desno roko v nožnico, če ni pomočnik levičnik. Preden pa va-njo seže, se porežejo nar poprej n o h t o v i lepo gladko, da se zlo občutljivi notranji deli ne opraskajo in ranijo; zato se morajo tudi perstani s perstov sneti, če jih kdo ima; potem se rokav zaviše in vmazana roka umije, umita roka se namaže s kako čisto mastjo, sirovim maslam ali oljem; posebno se namažejo persti in se v merdanjo vlože, da tako kakor klin zložena roka manj prostora potrebuje, ko se v nožnico pelje. Ako bi se primerilo , ko smo z x-oko noter, da se začno popadki, moramo prejenjati s preiskanjem. Kaj hočemo zvediti s tem preiskanjem? Zvediti hočemo : ali ježe maternično ustje že o riper to in koliko? in ali se da skoz njega in skoz sadove mrene ošlatati lega mladiga? Je ustje še zaperto ali tako malo odperto, da ne moremo s perstam skoz seči, je to znamnje, da še porod ni tako bJ/zo in da nimamo sedaj še celo nič druziga storiti, kakor čakati, da natora odpre izhodiše mladimu. Je pa ustje že zlo odperto, da zamoremo s perstam rahlo otipati lego mladiga, se skusimo prepričati, kako leži. Leži prav, z glavo in nogami lepo naprej, je dobro, — natora bo že sama storila, kar ima storiti, ako ni mlado ' preveliko, česar se bomo pa pozneje iz tega prepričali, ako se živina zlo trudi, pa vendar porod ne napreduje. Käj bo takrat storiti, bomo povedali pri teških porodih; sedaj govorimo le od naravnih, lahkih. 99. Kako se Testi pri naraTulii lalikiii porodili. če gre vse po sreči, se porod opravi brez človekove pomoči. Vse, kar nam je v tem storiti, obstoji v tem, da 1. folajšamo poroda trud in težave 5 da 2. cdverneiuo vsaktero nevarnost za staro in mlado živino. Polajšamo^a poroda težave, ako zadnje dni pred porodam ne basemo živine s preobilno klajo, posebno tako, ki ji vamp preveč napenja, zlasti ako je debela živina in močna; piti hladne vode naj seji daje večkrat, in s to in primerno pico naj se pripomore, da si živina vsaki dan ževa blata in mehur scavnice izprazne , da nista mladimu na poti, ko ima skoz nožnico na dan iti. Tudi naj se kobila zadne dni' v delu še bolj varje. — Hlev naj bo zračen, pa ne presoparen in tudi nepremerzel, zlasti ne sme sapa skoz pihati, zakaj vediti je treba, da mlado je bilo v maternim telesu velike gorkote vajeno in se tedaj lahko prehladi; pa tudi starka, ki se je o porodnih težavah zlo zdelala in spotila, se lahko prehladi' in potem zboli' za porodno vročnico, ktera je ena nar hir ' ' • lezin. — Stelje naj se ji obilno in čisto suhe da; r ; naj se pa tako,da z zadnjim končam enmalo nižj , kak or s sprednjim, ker to izhod mladimu polajša. Ne da bi se živini kakosne zdravila dajale, ki živino preveč zgrejejo ali rodila zdražijo, kakor so česinj, žefran, strupeno brinje (sabina) in druge enake reči kakoriniga koli imena. Odverne se pa nevarnostod stare in mlade živine, da se ne poškodje, da se odloči porodni živini dovelj velik prostor, in vse popravi, s čem bi se utegnila poškodovati. Vselej je treba , da je kak pameten človek ali pametna dekla pri porodu pričujoča, zlasti pri taki živini, ki še le pervikrat stori, ker taka včasih storjeno mlado berca in ga k sebi ne pusti; svinje mlade celo požreti hočejo, zato jih gre poredama od starke preč devati, dokler niso vsi na svetu. Če živina leže stori, se primeri včasi, da se popkovina ne odterga. Takrat je treba, da jo kdo berž odreže ali razterga, če ne, se zna preveč nategniti in popkova kila napraviti. Popkovina se pa razterga takole; da se z eno (levo) roko popkovina prime blizo popka mladiga živinčeta in se terdBo derži, z drugo (desno) roko pa se odterga; zavezati odtergane popkovine treba ni, ker tergane rane ne kervavijo rade. Ako pa popkovino odrežemo s škarjami kaka dva dobra pavca od popka proč, jo moramo na tistim mestu proti popku poprej z močno, pa ne pretanjko špago prevezati, da mladimu preveč kervi ne odteče, kar bi ^a preveč oslabelo, čeravno ne umorilo, isakaj čisto pre- rezane žile se ne skerčijo rade, da bi same po sc|bi nehale kervaviti. ! ^ Tudi vime je treba poskusiti, ali mleko rado iz njega teče, ker se včasih primeri, da se sesci zabašejo, mleko odtekati noče, vime se potem napne, z obilnim mlekarn nabaše in zavoljo tega poslednjič vname. Treba je tedaj, da v tacih okoijšinah se sesci z pooljeno ali mastno roko pomoJzejo; če bi živina tega rada ne pustila, se mora od več ljudi prijeti in ji ena sprednja noga vzdigniti, ker potem le na treh nogah stoječa, ne more bercati. Je živina storila, naj se ji novorojeno živinče blizo dene, da ga zamore oblizati in očediti; z soljo, mo^o, janežem in taka šaro ga ni treba poštupovati, ker ga mati že brez teh mazarij rada liže, in mu te le več škodijo, kot koristijo. C'e bi mladec preslab bil, da se nemore kmalo vzdigniti in mater sesat iti, naj se pust/ nekoliko časa pri pokoju, da leže bolj k moči pride; če je le slab, naj se mu pomaga in derži, da se napije perviga mleka. Včasih je kobila ali krava tako huda, da ne pusti inladiga sesati, ki je v nevarnosti poškodovano biti. Taka živina se mora s silo primorati, če z lepo ne gre, kar se pa mora vselej izperviga poskušati. Sila pa obstoji v tem, da se hudi živini ena sprednja noga vzdigne in med tam pomagač postavi mlado k vimenu; tudi pomaga, če se starki oči zavežejo in ji mlado pod nos postavi, da ga duha; če vse ne pomaga, se ji morajo noge tako zvpzati, da bercati ne more. Včasih so kaka 2 dni velike homatije, preden se mati in mlado privadita. P rase ta se morajo tako dolgo na strani pustiti, da iztreba od starke gre, scer jih napade in požreti žuga; pa tudi iztrebe ji ni treba privošiti, ker potem še pozrešniši po mladih postane. Po sescih naj starko kdo rahlo praska, da se vleže, in kadar leži, naj se praseta pristavijo nar poprej k prednjim sescam, ker imajo te večidel sperviga nar več mleka. ~ Če bi pa svinja predivja mlade le pokončati hotla in da se nikakor prisiliti nemore, da bi do-brovoljno prepustila sesce mladim, naj se mladi po životu, starka pa okoli gobca namažejo z žganjem, brinovcam ali olam, ker so obilne skušnje učile, da duh teh reči sprijazni starko z mladimi. Pri ovcah je včasih treba, da se volna okoli in po vimenu postriae, da jagneta zamorejo lože k sescam, in sesaje ne požirajo volne. Živina potrebuje, zlasti po teškim porodu, počitka in reči ekerbi; naj ostane pri pokoji v gorkim, pa ne pre- aoparenim hlevu, in če je zdrava, naj se ji daje, pa malo na enkrat, tečne klaje, močhate pijače. Nar manj 8, pa tudi 14 dni naj bo brez dela. Mlado živinče naj sesa pri materi, če bo za rejo, delj (asa, da zobe dobi in želodec dovelj močen postane;, teleta, jagneta in koze naj sesajo 6 tednov, žebeta 6 mesccv; prasci in psiči tako dolgo, dokler kaj mleka v vimenu dobivajo ia jih starke sesali pustijo. Kako naj se odstavljajo in več od tega, kar ix-tejo mladih vtiče, bomo omenili v „živinoreji," Zastran gieštanja mladih le se to tukaj omenimo, da naj se s n a ž n o derže in s pripravnim česalam večkrat č e-^ šejo, zakaj čednost in snažnost kože je tudi pri mladi živini pol živeža; snašno deržana mlada živina se veliko ft^olji redi in uši se odvernejo. " ■ Pelo IPomoč pri napačnih'in porodili. Vselej pa se ne opravi porod tako lahko, kakor «mo sedaj rekli. Je pa več vzrokov težavnih porodov, ktere pomočnik vediti mora, da je v stanu prav ravnati, to je, vselej to storiti, da se odvernejo zaderžki in porod polajša, ki bi se dostikrat samotež celo opraviti ne mogel. Vzroki težavniga ali celo nemogočiga porod* pa znajo biti ali v materi ali v mladimu, in scer: 1) vnapakah spolovil ali rodil; na priliko: vnetje, otekljfne ali druge bolezni materne nožnice ali maternice, polipi, vodeničnost maternice, prepad nožnice ali maternice (trot), zarašeno ustje maternice, mnogoteri izrastki, bradovice, gobe in druge napake v sramnici, napčfl« vstvarjena medenca, da je zvegana, preoska i. t. d.; Ji) v nap čn i brej os ti, to je, ako plod (mlado) ne len o maternici in njenih rogovih, ampak zunaj nje ali v jajčniku ali materni trombi ali celo v trebuhu nad čevami. To se imenuje ^stranska brejost ali bre-jost zunaj maternice. Čeravno ne pogostama se primeri 1a napaka vendarle včasih, in vsak lahko Tazume, da porod po navadni poti o taki: legi mladiga »i mogoč» f' Primeri se včasih tudi, da plod že v maternim Wotu pogine in da ima tako mati mertev sad v sebi; \ 33 v napčnosti mladičkoviga trupla, da je spačen v kterim delu, ail da je ves prevelik, ali da je glava prevelika, ali da ima dve glavi, ali da sta dvojčika, (rojčika i. t. d. namesti eniga, ali da namesti ži-vinceta je le kaka mesnata, hrustančna , žilnata , kitava , rožena ali še drugačna kepa ali gomolja (mola) v maternici, ali zraven živinčeta taka kepa i. t. d.; 43 v napčni legi mladiga, namesto da bi z glavo in obema sprednjima nogama naprej ležal, leži z ritjo naprej, ali z napčiio postavljeno glavo, z napčno položenimi nogami, ali namest da bi ležal podolgama, leži z životam počez i. t. d.; 5) v napakah sadovi h mren,povotnice in popki o vi ne, da so mrene predebele iu premočne, ali pretanjke in preslabe, da mehur o pravim času ne poči in sadova voda zavolj tega prepozno odteče, — da je preobilno sadove vode, da popkovina predpade in je napoti mladimu, kteri jo preveč tlači, da se krogotok kervi ustavi, i. t. d.; 6) v napakah porodne živine, ako je preslaba, da po popadkih kmalo opeša; ali da zavolj slabote k po-padkam še kerč pritisne, da se rodila ne morejo popolnama odpreti in mladiga izpustiti; ali če je mati predobro rejena in ima preobilo kervi, ktera razdražena porod ovira; ali če je ritno čevo preveč z blatam zabasano ali scavni mehur prepolen scavnice i. t. d. To je sester o poglavnitnih vzrokov težavniga ali celo nemogočiga' poroda. Pomočnik mora tedaj skerbno preiskovati, da bo naj-del pravi vzrok overe. Ko je vzrok najdel, bo vedil tudi razsoditi: kaj bo storiti — ali bo namreč v stanu izhajati le s srojo roko, ali bo potreba še kakiga druziga orodja, in kdaj bo čas se tega orodja poslužiti. iMenda,se je iz tega, kar smo dosedaj povedali, že vsak prepričal, da umen porodopomočnik biti je treba na-tanjčne vednosti, in da tu, ker je natora napčno ravnala, navadni strežaji, če še tako bahajo, nemorejo nič popraviti, ker vsiga tega spoznati niso v stanu, kar je zakrito njihnim skušnjam! §• 94. Roka pomočnika je pei*To in po«« glavitno orodje. Roka pomočnika je pervo in nar potrebniši pogia^^ vitnisi orodje v porodih; uar pervo zato, ker drugo orodj^ se le še potem rabiti sme, ako t roko hCmoremo vsiga opraviti; nar p o gl a v it niši pä je zato, ker se nar več težavnih porodov z roko opraviti da, in je tudi roka dru-gimu orodju vedno nar boljši pripomočnica. Boka pa mora močna biti, da ne opeša pri težavnim delu, in v perstih zlo občutljiva, da se ž njo pomočnik tako zave, kakor da bi mladiga pred seboj vidih Kako se ima roka napraviti, kadar seže ž njo pomočnik v rodila, smo že gori v §. 2i. povedali. Opravila roke so posebno tele: 1) z roko preiskuje pomočnik notranji dele, da zve kako in kaj; če je mladiček v pravi legi se že popolnoma od-pertimu maternimu ustju približal, pa popadki opešajo, da ne more maternica samotež mladiga na svet potisniti, sß mora z roko pomagati in vleči, kakor bomo pozneje povedali; 3) če se zapazi, da je lega mladiga napčna, se mora z roko popraviti; 4) če pade materna nožnica ali maternica pred, med ali po porodu viin, se nar bolj z roko nazaj poravna; 5) če mehur ni o pravim času počil, se predere z perstam ali se prereže; 6) če se popkovina sama ni odtergala, jo razterga pomočnik. kakor smo rekli, z roko ali odreže z nožem.^ Če je porod že tako težaven, da ga, ne opravima 8 samo roko , je to že huji znamnje. S&. Drugo porodnicarsko orodje. - Zraven roke imamo še drugo orodje, kteriga se ptf* služimo v mnogih okoljšinah takrat, kadar z roko ne more»i» mo vsiga opraviti. ';{ V priloženih podobah se vidi mnogotero orodje narisano. l)ali smo pa le tisto vpodobiti, ktero je nar bolj potrebno, opustivši vse drugo, kar je scer lepo in umetno viditi, pa za djansto rabo ni. Podoba 1. «am kaže tako imenovano porodno zanj k o (GeburtsschIingeJ, ktera je pri veliki živini iz konopnine spletena, kakor navadna vervica (štrik}, pri majhni živini služi namesti vervi močan platnen trak. Vervica naj bo kake 3 vatle dolga, za mali perst debela, na enim koncu tako na dvoje razpletena, da se zanjka naredi, ktera se, kakor podoba kaže, na roko s vkup vloženimi persti dene, tako v maternico pelje in cez tisti del mla-«liga sname, kteriga z vervico zadergniti hoče, da ga po tem viin vlečejo. Dolga more pa kake 3 vatle biti, da ješe toliko zunaj sramnice ostane, da se mora za njo potegniti. Preden pomočnik to porodniško vervico (namesti ktere zamore o sili tudi navadna tarjka verv ali štrik služiti] o porodi vpotrebuje, jo mora v enmalo gorko vodo položiti, da bolj mehka in volna postane, in jo potem še s kako čedno mastjo namazati. Polem vtakne pomočnik desno roko (če ni levičnik) v zanjko, zanjko na nji nategne in gre ž njo vred skoz maternično ustje do tistiga dela, večidel do tiste noge, čez ktero zanjko sname, in ko je to storjeno, svojimu pomagaču enmalo nategniti veleva, da za zanjko terdno prime zasačeniga dela. Ako je treba dva dela ob enim tako natvesti, je — se ve da — dvoje vervic potreba. Je pa vervica za roko nar potrebniši in koristniši orodje. Podoba 2. kaže porodničarsko ujzdo (Ge-burtshalfter), samo kakor je, in pa okoli glave mladiga. Tudi to orodje je, kakor vervica, iz konopnine spleteno in podobno ujzdi, kakor kovači kovavne konje berzdijo. Dene se, takrat kader je o težavnih porodih velike moči potrelia, mladimu v maternim telesu okol glave. Je orodje velike hvale vredno v tacih okoljšinah, ker porod zlo polajša; tudi mladimu ni ravno škodljivo. Kdaj se rabi, bomo povedali pri popisu posamaih porodov; sedaj le to rečemo. da se ravno tako, kakor zanjka, v materne spolovila pelje, poprej v gorki vadi zmehčana in z mastjo namazana, daje volna. Na podobi 3. vidimo porodno povdzo (Zangenband), ki je tudi iz tanjke konopmne spletena, v sredi pa širji (kake 3 pavce široka), na konceh v dva potezaja razcepljena, čez kterase vtakne usnjata oklep; cela je kake 3 vatle dolga. Mora biti iz mehkiga, pa močniga blaga izdelana, da se ž njo lahko v maternico gre; preden se vpotrebuje, se mora v gorki vodi še bolj zmehčati in potem s čišto mastjo namazati. — Je pa povöza le za to, da se predebele, vodehične ali scer spačene glave, ki se X lepo ne dajo viin spraviti, tako natvezejo, kakor podoba kaže, in potem viin vlečejo tako, da se zgornji konec navzdol, spodnji pa navzgor vleče in tako giava nekoliko vkup stisne. Je ta povdza v tacih okoljšinah posebno dobra, kjer se scer železne porodne klešče rabijo, is kterimi se pa pri živini ne opravi veliko, Četerta podoba nam kaže porodniški drog (^Geburts-sonde), iz gladkiga, šibkiga, ^^a vendar močniga lesa, da se ne zlomi, narejen, čez 1 čevelj dolg, 1 pave širok, zakrivljen, na zakrivljenim koncu z ušesam kakor šivanka previden, da se skoz-nj verižica vtakne. Tudi ta drog je hvale vreden v tacih porodili, pri kterih pomočnik z roko do glave ali nog ne more, da bi jih na pravo pot obernil. Če pa pomočnik s tem drogam in vervico, poprej v gorki vodi močenim in dobro z mastjo namazanim, v maternico gre in ga skusi zad tistiga dela spraviti, kteriga scer z roko doseči ne more, bo nafčno ležečo glavo, kakor po-dobšina kaže,lahko proti pravi poti zasukal, če nategne skoz uho djano verv tako, takor previdi, da bo prav. — Le to je o rabi tega orodja dobro pomniti, da se mora poprej lega mladiga natanjlio preiskati ii zvediti, da se bo vedilo glavo ali noge pra7 zajeti in jili potem tudi prav Peta podoba nam kaž? porodniške kleše (Geburtszange}, ki morajo za veči živino 3 čevlje dolge biti, iz dobriga in gladko likmiga železa mrejene; klešnice ste tako narejene, da se sak sebi denete, ročnik je lesen. So pa kleše le za take porode, kjer se mora glava silno skup stisniti, ako je drugač ni viin spraviti. Ali reči moramo, da pri živini se to orodje nič taj ne vpotrebuje, ker je ravnanje ž njim zlo težavno; tudi so take kleše drage, če so dobro narejene, in porodna po v oz a, ktero smo v 3. podobi vidili, jih večidel dobro nadomestije. — Smo jih izrisati dali, da jih živinozcravniki tudi poznajo; v človeških težavnih porodih z napčno glavo so zlo obrajtane in po pravici. Podoba šesta nam kaže porodničarski kavelj (Geburtshacken) , kteri pa ni za drugo rab», kakor takrat, kadar je mlado že mertvo v maternim telesu, ali pa še živo, vendar pa tako napčni vstvarjeno ali napčno položeno, da pomočniku ni nič na življenju njegovim ležeče, ker scer življenje materno v nevarnost pride; tudi se rabi takrat, kadar se v maternim telesi razrezani ga in razkoseniga mladiga udje ž njim 7un potegniti morajo. Je pa teh kaveljnov, lakor nam podoba kaze, več sort; eni so dolgi, drugi kratki, eni ojstri na koncu, drugi tumpasti, kakoršin je namen, da hočemo i njim le vleči, ali pa ga zasačiti kam. Vsi so železni. Dolgi kavelj (ki je — čevelj dolg in dober perst debel) ima lesen ročnik; — kratki kaveljni pa imajo, kakor šivanke ušesa, da se skoz uho potegne verv. — Öokler pa ni gotovo, da je mlado že 3 poginilo v maternim telesu, in dokler je upati, da bi se utegnilo s pripomočjo kaciga druži g a orodja roditi, naj se ne rabi lo smertno orodje. Varovati seje tudi, da se ž njim zlasti z ojstrim , ne rani nožnica ali maternica, — pa 'tudi da se del, ki se ima zasačiti, dobro zasači ž njim, scer se odterga in golo orodje bi utegnilo potem hudo raniti in stergati niaterne dele. Zato je treba med tem opravilam večkrat prenehati, da se kaka nesreča za mater ne zgodi. Podoba sedma nam kaže zobate kleše (Zahn-zange), ki so tudi železne in zato zobate, da se posamni v maternim telesu odrezani deli, posebno kosti, ž njimi primejo in iz materniga telesa spravijo. Preden se rabijo, se morajo v gorki vodi pogreti, potem z mastjo namazati; — ko pa ž njimi pomočnik v maternico gre, jih mora tako v pesti deržati, da na poti skozi nožnico nič ž njimi nc rani. Porfofia osmo! nam kaže orodjestremi sekirčastimi nožmi, ki ga je Fey znajdel. Čeravno ga ne moremo pri-. šteti navadnimu orodju, ga le malokdo ima, in se celt» malokdaj rabi, smo ga vendar obrisati dali, da se pozna tudi tako orodje, s kterim se sad v maternici razkositi (na kose razrezati) da, ako ni moč celiga \iin spraviti. Trije dolgi železni noži na koncu ojstri in sekiricam podobni se dajo z vertilam (vinto) višji ali nižji postaviti. Na podobi deveti vidimo birgJast potišavnik tGeburtskriicke}, ki je 2 do 3 čevlje dclg, močen, okrogel drog, s kterim seda inlado, če je v napčni legi že pre-delječ viin prišlo, nazaj potisniti, da se lega popravi. Preden se to velike hvale vredno orodje rabi, se zgreje v gorki vodi in namaže, potem berglast konec varno skoz odperte porodila do tistiga dela pelje, ki se ima nazaj potisniti; kar se zgodi', da se pomočnik s persi na drugi konec vpre in ga močno nazaj potisne. Podoba deseta nam kaže tudi leseno orodje ravno taciga namena, toda je le za glavo pripravna; imenuje se kozarčast potišavnik (Stossbecher); ž njim se glava, če se je že preveč viin posilila, lega mladiga pa ni v vsem prava, pri gobcu nazaj potisne, kakor podoba kaže. Potišavnik se poprej s kako mastjo namaže in varno v spolovila vtakne do gobca, kteriga sprejme. Naporfofiienajsf« vidimo tako imenovani porodniški nož s skrito klin o (verdecktes Messer^; močna klina se da v ročnico sazaj potisniti, in tako se gre ž njim v spolovila do mladiga, na kterim pomočnik hoče kaj razrezati ali odrezati ; le, kadar je ž njim že pri tistim delu, kteriga hoče razkositi, potisne klino iz ročnice viin. Je orodje Ivale vredno v tacih potrebah. Dvanajsta -podoba nam kaže tako imenovano maier-ničn« brizglo (Mutterspritze), ktera ima na koncu, s kterim se v spolovila gre, veliko luknjic, da skoz nje merzla ali mlačna voda ali kakošna druga tekočina, ktero hotemo v maternico spustiti, se razkropi na vse strani po nji. Zraven tega orodja, ki ga vidimo na podobah, oponni-mo «e d v ojniga, ki serabi, kadar se materna nožnica ali maternica iz spolovil zmuzne in viin pade, če sove-zila, ki ju scer nazaj derže, tako ohlapnjene in oslabljene, da ju v njuni legi obderžati ne more. Eno teh orodij se imenuje porodniški kegel (Ge-burtskegel); iz gladkiga čisto likaniga lesa napravljen je na koncu debel in okrogel, in ima ročnik, ki je Hizo eniga vatla dolg. Namazan s mastjo se v prepadu nožnice ali trutu pod tisti del nožnice ali maternice postavi, kiima narpoprej v spolovila nazaj potisnjen biti, in rahlo raviaje se potisne prepad nazaj; namest človeške pesti se rabi ta kegel s pridam posebno takrat, kadar je treba, la v spolovila potisnjeni kegel delj časa ca4 - 36 ur) roter ostane, ako se je bati, da bi se prepad znoviga prik^al. Da pa kegel deij časa v spolovilih ostane, brez da bi tieba bilo, ga z roko deržati, ima na koncu ročnika luknjo, skoz ktero se dolg trak vtakne, ki se potem na vsaki st-ani života proti trebušnim pasu (Bauchgurte) potegne in mdi priveze. Če pa hud kerč živino nadlegva, se to orodjt ne sme rabiti, ker bi kerč po tem še huji biti utegnil. Drugo orodje zoper prepad materne nožnice in trut je preveza čez sramnico (Vorfallbandage), ktera je ali iz usnja ali platna napravljena inz lukija-ma previdena, skozi ktere se zamore živina blata in scaviice očediti; na vsih 4koncih so trakovi; dva zgornja trika se peljeta čez križ in herbet do trebušniga opasa in se am privežeta; dva spodnj» traka se med zadnjima nogfma poleg vimena ravno tako proti trebušnim opasu peljets in tam privežeta. Na to vižo se preTeže sramnica, da nič iz nje pistis; ne more, tedaj tudi nožnica ali maternica ne. s, V sili zna vsak žakelj aH platnen predpertza to dober biti, le naj se poprej v vodi enmalo namoči, da je bolj volan in se čez .sramnico lepo vleže ; na vsak koiec se priveže en trak, ki se zaveže na trebušni opas, kakor smo poprej rekli. f 3 «6. Pregle«! djanske pomoči v porodtih. Cilj in konec vse človeške pripomoči o težavnih živinskih porodih je: mlado na svet spraviti, zdravje in življenje matere ohraniti. Ostoji pa djanska pomoč, če vse vkup vzamemo, sploh , v sledečim : 1. da z rokami pomagamo napčno ležečimu mladi-jnu v maternim telesu k pravi legi, ali, če je treba, da ga vlečemo vun, in tako to nadomestujemo, kar preslaba moč maternice sama opraviti ne more; 2. da z zanj ko ali porodniško ujzd o alispovozo, ki jih natvezemo na noge ali glavo, mladiga pomagamo vun spraviti; 3. da z orožjem odrežemo en ali več udov mladiga v maternim telesu, ali vbodemo vodenično glavo, da voda izteče in čepinja vpade, in tako en del za drugim, jiatvezen na zanjke, iz matere spravimo; 4. rfa prerežemo zaraseno maferno usfje, afi da prerežerao trebuh in maternico, in tako po celo novi neravni poti mlado, če drugač nikakor ne gre, iz matere spravimo. Kdaj se to ali uno stori, in kako se opravlja, bomo povedali na dotičnim mestu. Še»$o poglavje» Iröo pomagati v posamnih primerjeHi, §. 97. Hadar sivina zverže« živina zverže — se pravi, ako sad rodi,ki v ma-termm telesu še ni toliko dorasel, da bi rojen zamogel živeti; z vre čl se tedaj pravi mertvo mlado roditi ali vsaj tako nezgodno, da se ne more pri življenju ohraniti, čeravno se dozdeva, da bi živelo. Od z vreči moramo tedaj ločiti prezgodej vreči; uni je zveržek, ta pa negodno mlado. Ljudje sploh mislijo, če pride mlado še brez dlake fgolo) na svet, ne more živo ostati; ce pa pride že z dlako, zamore živeti. Čeravno je gotovo, da z dlako obra-šeno mlado je vselej bolj godno, kot golo, vendar ni res, da bi uno zamoglo vselej živo ostati. Skušnje tole uče: če mladimu le še 3 ali 4 tednov manjka, se bo lože pri življenju ohranilo, kakor tako, kte-rimii še 8 ali 9 tednov manjka. Če mu manjka pa še 10 ali iJi tednov, ni moč, da bi živelo. Večidel zverže živina nanagloma; le včasih se pokažejo ene dni poprej nektere znamnja: otok pisk, žle-motok iz sramnice, ali če je mlado že delj časa poginilo v maternici, smerdljiva sokrovica, nepokoj živine, kakor da bi jo klalo i. t. d. V^zroki, da živina zverže, so mnogoteri. Poglavni vzrok pa je, da je nektera živina že take natore, da rada zverže, če se le kolčikanj napčniga primeri; če i'e pa enkrat zvergla, ji to rado ostane za večkrat. Ne-;tera živina .je taka, da ne more mladiga donesti, kakor hitro je večji postalo; kakor želodec, ki se je preveč napolnil , izmeče iz sebe preobilni zapopadek; taka je tudi nektera maternica. Scer pa živina zverže, če je premlada in preslaba vbrejena bila, če je za kakošno hudo bolezin bolna, da kri, namest k maternici, teče obilniši h kakimu drugimu vnetimu ali scer bolnimu delu; če se pretegne, prehitro jaha, skaka, vdari ali sune na trebuh; če se ji spridena, plesnjiva, gnjila pica daje ali zmerz-njena repa, krompir ali druga taka piča, če povžije na ka-košno vižoprevečspanjskih muh, strupeniga brinja, rožičkov reženiga klasja i, t. d, , Pomoči, kadar živina zverže, ni posebne treba. C!e so že vse znamnja, da ima živina zvreci, naj delamo, kar hočemo, bo vendar med lOOiirat 99krat zvergla; za-braniti da bi ne zvergla, nimamo nobenlga^gotoviga jjo-möcka. Edino je, da živino pustimo popolnoma pri pokoju, v hlevu, — če živino zlo kerč popada, dajmo ji kamilj-čne vode večkrat; če je posebno dobro rejena in debeia, ji zamoremo nepokojno kri potolažiti, da jI na vratni žili enmalo kervi izpustimo, (kobili ali kravi kakih 6 funtov]. Če pa tok smerdljive sokrovice iz sramnice nazna-mije, da je mlado v maternim telesu poginilo in gnjiti začelo, naj zverže živina berž ko more, da pride mertva stvar iz nje. Če so popadki presilni« I Popadki morajo biti; če ne, živina ne more roaiii; tudi morajo toliko huji biti, bolj ko se porod koncu bliža, da več izdajo. Redkokterikrat se pa vendar tudi primeri, da so že pervi začetni popadki presilniin se ne verstijo z dostojnim ponehanjem; takrat je misliti, da je k popadkam še poseben kerč maternice pritisnul, kteriga si potolažiti prizadevamo, da dajemo živini kamiljčne vode piti in da tudi iz take vode napravimo k list ire, ktere brizglamo v ritno čevd, pa tudi v nožnico; križ in trebuh d erg nemo 8 slamo, in v lakotnice vribamo kafrovca. §. S9. Če so popadki preslabi. Večkrat so popadki preslabi, kakor presilni. Če so popadki preslabi, ne izdajo dosti, in maternica are^anotež ne more znebiti mladiga. Izvedili je tukaj narpoprej: zakaj so preslabi. Včasih je živina sama po sebi slaba, ker je morebiti premlada, slabo rejena, zlo zdelana; včasih so zavolj težavniga in dolgočasniga poroda popadki oslabeli, ki so izperviga dosti močni bili. Akoje zdela nje in prava slabost ž i vi ne tega kriva, da so popadki opešali, se mora živini moč dati s tem, da se ji po malim vina piti daje ali v žganju namoceniga kruha jesti; tudi kamiljčni vodi se zna enmalo kafre primešati in živini noter vliti (na polič kamiljčne vode pol kvinteljca kafre). Dobro je tudi križ s kairovcam mazati, če vse to ne pomaga in ae zbudi pe~ padkov,naj zdravnik vzame za veliko živino pol kvinteljca reženih rožič ko v (Mutterkorn) v štupo zmletih, ktere se potem z enmat» lanene moke in vode zmeša in v podobi svalka i^ivini na enkrat noter da; za pse, prešiče in drobnico se vzame tiste stupe le 3 ali 5 granov, ker imenovani rožički so strupeni, se tedaj ne smejo čez mero dati, pa tudi od nobeniga druziga, kakor od zdravnika, da se kakošna nesreča ne primeri. §. 30. C^c slabost živine overa porod. če živini moči manjka mlado iz sebe potisniti, ga ne more roditi; pravi se takrat, da je živina preslaba. Slabost pa je dvojna, ktera se mora dobro razločiti , ker je pomoč zdravniška po tem razločku različna. Je namreč slabost prava ali pa le dozdevna. V pravi slabosti zares živini moči manjka, zato ker je morebiti slabo rejena, po teškim delu zlo zdelana, izstradana, prestara, premlada, po večkratnih porodih opešana ali ker se že predolgo s porodam muči (martra). Pri taki živini je že od zunaj pomanjkanje porodne moči očitno, žila je nagla pa slaba, serce bije kakor kladvo, notranja koza nosnic kakor tudi gobca, sramnice in ritnika je bolj bleda. Vsa drugačje dozdevna slabost; tukaj ne manjka ravno moči, pa moč je tako rekoč zvezana in zaterta, da se pokazati ne naore^O* Živina taka je dobro rejena, k e r v f polna, žila ji je močna, serčno bitje ni tako silno, vse žlemnate kože nosnic, gobca i. t, d. so bolj rude-če; očitno je iz vsiga, da pri taki živini, ko vse žile napenja za porod, se kri včasih preveč zdraži, da se vali obilniši nad čutnice, in tak kervini naval zatre potem začasno njih moč; če je pa njih moč zaterta, zgubi živina občutljivost, ali se pa nezmerno zdraži; miške celiga života, posebno pa miskatno tkanino maternice napade kerč, Iii o vera porod, ali da onem ore zadušena po navalu kervi. i") Ta dDzdevna sUbost se mora ravno tako misliti, kakor ce bi živino Evezali, da se gtniti ne more; tndi taka živina je «la.ba, se ne more branili, naj bo scer še tako močna. — Ali ji pa v resnici moči manjka? Ne! Le odvežimo J«,in vidili bomo moč ly'eno. Ali pa mislimo si živino, ki je omotena po navalu kervi do mož-ganoT, ali mislimi) si človeka pijaniga, — tadi ta je slab, da se včasih elo na mgnh več obderžati ne more; aH mu pa v resnici moči maajka? Nei Le aaterta Je njegova moč. m- Iz tega se jasno vidi, da prava slabost se mora natanjko ločiti od dozdevne, in da tudi zdravnikovapri-pomoč mora drugačna biti v pr a vi kakor v dozdevni slabosti. Pomoč v pravi slabosti porodne živine obstoji v tem, da se daje živini po malim vina, ali žganja z vodo zmešaniga, ali vode kakoinih dišečih želiš piti, tudi popadki poprijemajo, da se mlado viin vleče. Pomoč v dozdevni slabosti mora vsa drugač biti. Ne! da bi se taki živini kadaj vina ali kakošne druge vinske ali dišeče reči dajalo. To bi ne pomagalo celo nič, in bi še celo p o hujšal o vse. Treba pa je, da se taki živini ritno čevo izprazne, da se va-nj z roko seže in blato viin spravi, in da se osoljena lanena voda ali žajfnica v ritnik brizglja; treba je, da seji večkrat hladne vode piti ponudi, ali da se ji celo enmalo grenjke ali dvojne soli na vodi noter da; včasih je treba tudi enmalo pušatii^ zlasti če je živina posebno dobro rejena. §.31. Zaperto maternično ustje. če je ustje maternice zaperto,se ne more sad roditi, kjer skozi ustje mu je pot na svet. Je pa maternično ustje ali po hudim kcrču le skup zvlečeno, ali pa je kakor z nitkami prerašeno. £no in drugo razloči pomočnik, ako z roko do ustja seže. Pomoč je dvojna, kakor je vzrok dvojni. Nar poprej je treba mlačne vodeizlaneniga semena, kteri se nekoliko olja pridene, z maternično klištiro v nožnico brizgljati, po križu in lakotnieah pa žaklje z poparjenimi otrobi pokladati, da se po kereu napeti deli zmehčajo. Potem seže pomočnik z pooljeno roko v nožnico, poskusi z enim ali dvema perstama maternično ustje predreti, in koliiior moč ga tako raztegniti, da se per-sta razkleneta. To premaga stisko kerča, pa ludi nitke, po kterih je ustje zrašeno, se potergajo. Kadar posebno kerč zapera ustje, je dobro z lanenim semenarn tudi zobnike v o zeliše (Bilsenkraut) kuhati, in to kuho vino v nožnico brizgljati. Če pa vse to nič ne pomaga, se mora ustje z nožem razširiti. Td se takole stori: Z med perstmi skritim nožem se gre v nožnico v maternično ustje, če je le količkanj odperto; — ko ie nož v ustji, se nareže sor in dol ustje toliko, da se zamore lafiko v maternico priti. Tar&o pa naj zdravnik z nožem ravna, da ne poškodje kaj dru-ziga, kar bi bilo sila nevsrno. Ko je na to vižo ustje razširjeno, naj se pospeši porod s tem, da pomočnil med popadki poteguje mlaliča, da naglo pride iz maternip telesa, in se rane celiti začaejo. §.39. €e mebiir ne poci. Včasih so mrene tato močne, da ne počijo o pravim času same po sebi; to o ver a porod, stori včasih, da po rojstvu mladiga tudi maternica viin pade, in če se mehur v malo minutah ne odpre, se zaduši lahko novorojenček v njem, ker sopsti ne moie. Da se vse to odverte, je treba, da se mehur odpre. Odpre se pa zunaj matere, če je pomočnik ie le takrat poklican, kadar melur že pri sramnici viin gleda ali je mladiček v mehurju žt popolnama rojen, — ali l:o je mehur še v nožnici, ali v maternici popolnama odperti. Voda, ki je v mehurju, n a ž e pot mladimu, da se lože rodi; kakor tedaj ni dobro, da mehur prezgodaj peči in voda prezgodaj odteče, lavno tako slabo je, ako se to prepozno zgodi, ker mUdimu ni pot namazana zaiihod. Odpre se pa mehur ni trojno vižo : ali da se z pestmi obeh rok na mehurju gubi naredi in potem z močjo jre-terga, — ali če so mreie premočne, se prerežejo z nožem ali prestrižejos škarjami, potem pa z roko mehur dalje preterga. Eno ali drugo se mira, kakor smo že rekli, posebno hitro takrat zgoditi, ko je mlado še v mehurja zaperto na svet prišlo. Če takrat ni hitre pomoči, se v malo minutah zaluši. §. 33. Če je sad ▼ maternim telesu poglnnl. Včasih pogine sad t maternim telesu. Ker se mertvi sad ne giblje vec, oterpne tudi bolj matere moč, in pomoči zdravnikove je potreba. Kopa začne sad v maternici gnjiti, se zbude iznoviga popadki, ker natora si prizadeva znebiti se gnjile stvari. Večidel ostane meri v i sad kvečim 3 dm v miter-nim telesu. Da je mladiček poghul v maternim telesu, se spjzna iz sledečiga: sad, ki se j« poprej premikoval v maternici, se ne giblje več, — iz srjmnice teče smerdljiva gerda sokrovca; — živina peša. Ce se z zdravnikovo priponočjd ne spravi iz matere, gnjije od dne do dne bolj, razpade na kosce in gre kosoma od matere, ktera- vsak dan bolj hira, jenja jesti, hujša in medli; žila hitro bye in je slaba, serce močno tolče, živina teško sope, tii in tam po životu otekati začne _ na zadnje postane sama kost in koža, in pogine. Le malokterikrat se primeri pri živini, da se mertvi sad posuši kakor suho meso (mumija) v maternini telesu, in brez posebniga nadleževanja v maternici ostane, dokler živi. Kako pomagati, kadar sad pogine v maternim telesu? S silo ga mora zdravnik na svet spraviti; to se pa takole zgodi: Pomočnik seže z porodničarskim kaveljnam skoz nožnico in maternično ustje v maternico, ga zasači skoz pre-derti mehur v čepinjo, natveze potem obe spredtiji nogi na zanjko, in jo da po pripomogačih nategniti, zdravnik pa med tem z roko znotraj pemaga, da se mertvo mlado hitro vin spravi. Ko se pa sad brez popadkov viin vleče, naj se suče tako, kakor ga scer natore sama s pripomočjo popadkov suče, in naj se včasih preneha, kakor tudi popadki prenehajo, da se živina presilno ne vpeha. Če pa se ne more nertv sad na to vižo viin spraviti, se mora raz ko s i ti, to je, na kose zrezati, kar bomo na drugim mestu razložili. §. 34. Če je mladič le enmalo preTellk« Zna biti,"da je celo truplo preveliko, zna biti, da je le glava prevelika, persi preširoke, rit predebela. Naj bo to ali uno, »vselej je nagle pomoči takrat potreba, kadar velikost mladiga rojstvo overa, ker v tacihokoljšinahnatora samotež ne more nič opraviti in se brez vspehatako vtrudi,dana zadnje ob vso moč pride. Pomaga se pa tukaj, če je namreč mladičik le enmalo firevelik,tako, da sepogosioma žlemnate vode(kuhovina aneniga semena) v nožnico brizglja, ktera polsko pot na-pravlja za izhod mladiga; zraven tega se, če je glava prevelika, dene porodna ujzda čez njo, kakor smo v 25, pri podobi 2. popisali, in sprednji nogi se nave-žete na zanjko — in tako se vleče na vse strani močno, pa pametno, kadar popadki nastopijo. Dobriga prevdarka in velike poterpežljivosti je v tacih porodih potreba, ki se večkrat pri kravah primeri, ^«sebno pri majhnih kravah, ki so bile pri velikim bika. * Sft. Oy|n||iüosaverstnili nap^M leg mladfga. V 14. smo določno povedali, ktera lega mladiga v maternim telesu je prava in naravna. V taki legi, če ne pritisnejo kakošne druge overe, zamore natora samotež porod opraviti. Kakor hitro pa je lega drugač, si nemore natora sama pomagati; zdravnik mora na pomoč priti, ki spravlja napotke iz poti, in tako umetno pripomore k rojstvu mladiga. Ta pomoč pa ni vselej edina, ampak se ravna po različnosti napčne lege. Da je lega napčna, se sme takrat misliti, če brez druzih znanih zaderžkov porod predolgo čisaterpi, da se živina trudi in trudi, pa vendar tiič naprej ne gre. Ko je to, je berž treba po zdravnika poslati, da preise lego mladiga, in zve, kaj je vzrok zaderžka. Kar navadne napčne lege mladiga v maternici vtiče , jih je veliko. Zna biti a) da je lega glave kriva, 6) daje lega sprednjih nog napčna; č) da mladičik ritinsko napčno leži, i) da na herbtu leži, ej da p o prek leži v maternici namest podolgama. To na tanj ko spoznati je perva reč; spozna se pa napčna lega po natanjčiim preiskovanju z roko, s ktero se seže v maternico in preiskuje s perstmi, kelikor se jih skozi maternično ustje do mladiga spraviti zamore. A) Od nafčne glavne lege. §. 3G. Ma «tran obernjena slava. (Poglej podobo 2.) Pri ti legi je glava ali na desno ali levo stran obernjena, in večidel je tiidi tista noga dalje potisnjena, ktera je nar delj od glave proč. Oe gre pomočnik skozi maternično ustje v maternico, zadene pri taki legi na vrat, ki zad ustja poprek leži. la tega se spozna ta napčna lega. Da pri taki legi ne morejo popadki, če še tako močni, mladiga viin potisniti, vsak lahko na podobi vidi. Ker pa tudi natora lake krive lege nikakor samotež vravnati ne more, je umetie pomoči treba. Narpoprej se obe nogi nazanjkljate(se ve da mehur mora že počen biti), n pomagač prime za vervici in ju nategnjene derži, da ne morete nogi nazaj uiti, kadar bo zdravnik mladička naz»j potisnul. £nmalo nazaj pa- fisniti ga pa mora, da več pros tor a dobi, na stran obernjeno glavo vravnati na ravno pot proti izhodišu maternice. Ko ste tedaj sprednji nogi natvezene in ju paniagač derži, gre zdravnik skozi «stje v maternico in potisne mladiča enmalo nazaj; med tem skusi na stran obernjeno glavo z roko prijeti in jo zasukati proti ustj«; če bi z roko ne mogel do glave, naj skusi drog Cpoglej med izrisanim orodjem podobo 4.) med glavo in pleča spraviti in na to vižo glavo proti ustju zvleči; kadar bi se tudi na to vižo ne dala glava vravnati, naj se zasači porodničarski kavelj Cpoglej med orodjem podobo 6.) v zatilnik vrata, in ž njim naj se skusi glava na pravo pot spraviti. Ko zdravnik znotraj tako ravna, naj od zunaj po-magač na tisto lakotnico trebuha pritiska, kamor je glava mladiga obernjena. Kakor hitro je glava v pravo lego obernjena bila, naj primejo pomagači za !«anjke, zdravnik pa s svojo roko za gobec mladiga in naj ga ne spusti popred, dokler ni glava v nožnici in se ne more na nobeno stran več zavihati. Ka-^ dar popadki pridejo, naj vlečeta pomagača za verv, in prenehata, kadar popadki prenehajo; tako naj ravnajo ^ dokler ne pride mladič na svet. Če pa je morebiti zraven tega, da je glava na stran obernjena, tudi glava scer spačena, ali pa tudi vrat zakrivljen, je treba zatilnik narezati, da se vratni vezek prereže in potem glava na ravnost stegniti zamor.e; včasih je treba glavo s kavelj na m zasačiti in jo potem odrezati, da se narpoprej sama viin potegne, za njo pa ob glavo djan mladič. Tak porod — se ve — je vselej zlo nevaren. §. 37. dava p«d trebuh obernjena. (Pogbj podobo 3.) » Pri ti legi zadene preiskavajoči zdravnik na zatilnik ali grivo mladiga, kteriga nogi prav ležite, glava pa je napčno med nogama proti trebuhu obernjena. Očividno je, da tudi tak porod ni mogcč brez zdravnikove pomoči. Tudi tu se nazankljate obe nogi, po tem potisne pomočnik z roko ali porodnicarsko birglo (podoba orodja 9.) mladiča toliko nazaj, da toliko prostora dobi, glavo gori oberniti. To doseči gre pomočnik z roko spod zadnjo če-lust mladiga in skusi glavo gori spraviti in jo stegniti proti izhodišu; če bi z roko ne šlo, naj se pripomore z zanjko ali z drogam. 4i, ♦»Itsa Berž pa ko je glava v pravo lego le nekoliko poü ravnana, naj se čez glaro dene ujzda, iu fako ob popad-^ kih vleče. Včasih se primeri, da se je glava se le med poro dam tako zasukala, c« so nespametni Ijidje presilno mladiča za noge vleili, brez da bi tili pazili, kako je z glavo. §. 38. Kadar je ^lava znak «bern|ena. (Pogej podobo 4.) Pri preiskovanju s? ob taki legi ošlata podvratik; nogi ste prav položene. Nar večkrat še gia^a znak zasuče, kidar nespametni ljudje le za noge vlečejo, brez da bi poglecali, kako glava stoji in ali se potiskuje nsravnost naprej. Pomaga se v taki legi, da se nar pcprej nogi nat-vezete, život mladiga kakor pri poprej imenovanih legah nekoliko nazaj potisne za pridobitev potrekniga prostora; po tem prime zdravnik za gobec mladiga in glavo doli in spred proti izhodišu potiaie; če to ne gre s samo roko, naj se zanjka dene čez ms, in med tem, ko zdravnik z roko noter pomaga, naj p)tegnejo pomagač verv navzdol, da se glava na pravo pot zasuče. Ako bi se kazalo, da žuga glava spft pravi legi se umakniti, naj se z ujzdc prime in ž njo tiko dolgo der-ži, da je porod dokončan. Nar hujši, kar se zamore pri znik ih kviško obernjeni ^lavi primeriti, če se s posebno silo mladič za noge vun vleče, za glavo pa med tem ne porajta, je: da glava predere ritno čevo, in da tako nogi pridete na pravi poti pri sramnici, glava pa skoz ritno čevd na dan. To je hudprikazik ii nevaren zavolj preterganiga ritniga čevesa, ktero se p) tem vname in p> vnetju včasih snetjavo postane. Da se glava iz riti v nožnico nazaj spravi, naj se potisne mladič z roko, ki se na njegove persi nastavi, v maternico nazaj; po temnaj seže zdravnii v rit, in glavo naj skoz prederto čevo ddi v nožnico potisne; je to opravljeno , naj se pospeši izhtd mladiga na pravi poti. Ce bi bila pa glava že preaelječ v ritno čevd se vrinila, da bi je ne bilo mog»če viin spraviti in doli v nožnico potisniti, in če jena o hr in jen ju starke veliko ležeče, ni druziga pomočka, kakcr iz riti glavo odrezati, vse drugo doli v nožnico potisniti in na tem naravnim mesta viin spraviti. Če je pa gospodarju na o hranjenju mlad i ga več ležeče, se presredek, to je, del med ritnikam in sram-nico, K nožem prereže, da po ti glav» «gor, drugi del pa spod na svet pride. Da se rana ritniga čevesa zaceli, naj se narpoprej mlačna voda iz ianeniga semena v rit brizgla, da se blata izprazne; po tem pa naj se se ve da varno in rahlo — mlačno lane no ali laško olj e v ritnik večkrat fcriz-gla, da se na to vižo rana počasi zaceli, kar vselej več dni terpj. B) Od napčne lege sprednjih nog. §. 30. Kader iste sprednji nogi v sključene. (Poglej podobo 5.) Po notranji preiskavi se laliko zve ta lega, ker pre-iskavajoči zdravnik ne najde nog proti ustju položenih. Natora samotez taciga poroda nc more opraviti; hitre pripomoči je treba. Ravna se takole: Zdravnik seže z roko v maternico in skusi, da pride zad ene ali druge noge nad koleno; po tem gre z roko doli čez podkolenec in skusi nogo nekoliko vzdigniti; se je to zgodilo, prime nogo za pisalo ali goleno, jo* stegne, in skozi in^ernično ustje v nožnico spravi. Če se ne da to s samo ^ko storiti, naj se pomaga z zankljo. Je ena noga na pra^o pot vravnana, se natveze, da ne uide, in stori se potem ravno tako ž drugo. §*40. Kadar je ena sprednja noga zaostala* (Poglej podobo 6.) Spozna se tanapenalega po notranji preiskavi lahko; vselej je zdravnikove pomoči potreba. Pomaga se ravno tako, kakor smo v poprejšnjim §. učili; treba je včasih že preveč v nožnico ležečo glavo in eob^flogo enmalo nazaj potisniti, da se dostojni prostorpn-«Ifbi, zaostalo nogo gor izvleči. " ......' Kadar sfe obe sprednji nogi pod trebuh položene» (Poglej podobo 7.) 'Pri ti legi mladiga je glava vselej tako naprej potisnjena, dajepervo opravilo, glavo nekoliko nazaj potisniti. Scer se ravna v vsim tako, kakor sPio rekli v §. 39. Vselej se mora v nožnico pripeljana noga navezati, da ne uide med tem, ko druge išemo. Smo obe našli, se ravna po vodilih poprej rečenih. §. 49. Čc ste sprednji no^i cez glavo poloxeue. Spozna se ta napčna lega lahko, ker gobec mladica, namest da bi slonel na naprej položenih sprednjih nogah, se najde pod nogama. Čeravno je poprava take lege lahka^ je vendar skerbno ravnati, da se s poravnavanjem nog ne preterga nožnica ali ne predere ritno čevo. Pomočnik naj potisne pervič mladiča nekoliko nazaj v maternico; nogi naj se primete na bioceljnih in spravite v pravo lego; glava naj se vzdigne in položi na sprednje stegna. Da se nogi obderžite v popravljeni legi, se nave-žete in deržite nazankljane. Ako bi utegnil mladič nepremakljiv v ti napčni legi biti, ni druziga storiti, če nam js na življenju matere veliko ležeče, kakor ga v maternim telestt umoriti in ra»de-liti na kose, ter tako razkoseniga viin spraviti. 4». Če leze tri ali vse štiri noge spred pred materničnim ui^tjem. Da več nog pred izhodisem leži, ni teško spoznati; treba je dobro razločiti: ali so naprej ležeče 3 ali 4 noge naravno vstvarjeniga mladiča, ali pa le kakošne spake (Missgeburt), ki ima morda troje spredjijih nog. 'Vse to se zve po natanjčnim preiskovanju. Pomoč pa je teška in nevarna, ker je težavno, brez da bi se maternica kaj ne poškodovala, z negami večidel tudi napčno zasukaniga mladiča tako na pravo oberfliti, da se ne »je-mu , ne^ materi škoda ne zgodi. Če so vse 4 noge proti ustju obernjene,je pervo,da pomočnik natanjko zve, s kterim delam je mladič bolj proti izhodišu obernjen: ali s sprednjim Cglavo), ali s zadnjim (ritjo)? Kakor se to po preisiavi pokaže, tako se mora tudi potem ravnati, da se mladič popoliiama poravna s sprednjim a" zadnjim delam na pravo pot; vselej se tiste dve nogi nazankljate, ki imate nar poprej na svet priti, da med tem, ko se glava ali rit obrača, ne mdete več. C) Ritinska lega mladiča v maternim telesu. §.44. Kako poma^^ati v ritinskl lesi. (Poglej podobo 8.) Ritinska lega se imenuje tista, pri kteri pride mladič narpoprej z ritjo na svet. Če leži mladič z rit j o in obema zadnj ima nogama s petami na kviško obernjen proti marterničnim ustju in lepo podolgama položen, zamore natora sama porod opraviti, čeravno je enmalo težavniši, kakor tisti, kjer pride z glavo naprej, zakaj širji rit potrebuje več prostora kakor glava. Vendar, če ni druzih zaderžkov, ni posebne zdravnikove pomoči potreba. , Le na to se mora skerbno skerbno gledati, da pride rep lepo na dan, da se ne zaviha nazaj in poroda tako ne zaderžuje. Zato je o tacih porodih treba za rep prijeti in ga doli med zadnje noge povleči. Scer naj se, dokler rit ni popolnama rojena, ne vleče mladič silno, ker široka rit se mora, kakor smo že rekli, počasi roditi, da se kaj ne preterga. Kadar^ pa enkrat zadnji del rojen, se mora pa spi:e,dnji del hitro hitro viin potegniti, da se ne zgodi^kakošna nesreča ne mladiču ne materi. Pri r i tins ki legi se pa zna sledeče primeriti, kar nam je treba natanjčniši vediti. 1) Če je rep gori in nazaj zavihan in mladič že precej delječ v nožnico prišel. To je važen zaderžek poroda in pa nevaren, ker se znajo tudi medenčne kosti potem premakniti ali celo zlomiti in druga nesreča zgoditi. Naključi se pa to posebno, če nespametni ljudje vlečejo živinče iz matere za noge, brez da bi bili pazili na to: ali je rep že tudi prišel skozi maternično ustje ali ne. Še je to primerilo, se mora živinče, ki je že pre-' delječ prišlo, z roko ali porodničarsko birglo enmalo nazaj potisniti, da se rep doli in skoz maternično ustje spravi in po tem porod kolikor moč pospeši. 2) Če je ena zadnja noga v maternici zaostala. To overa porod, ki se da le z zdravnikovo pomočjo opraviti. Zaostala noga je včasih v pravi legi, to je, proti izhodišu stegnjena, toda ne more viin, ker je na maternični vrat ali ria sramne kosti vperta. Seje pomočnik tega prepričal, naj nazanjklja nar poprej tisto nogo, kteva prav leži j da ne vude , —' potem grč z roko v maternico in preise kje je zaderžek; če najde tii in tam vperto nogo, jo spravi na pravo pot, jo nazanjklja in nazanjkljano derži, dokler iz materniga telesa se ni rodila. Če je mladič že predelječ vnožnico potisnjen, je treba, da ga narpoprej enmalo nazaj potisne, da vjame po tem nogo in jo spravi na pravo pot, kakor smo gori rekli. 3) Včasih leži mladič z ritjo naprej , pa ena ali obe zadnji nogi ste v skoknim členu (ali kakor se napčno imenuje v „zadnim kolenu"^ sklučene, (poglej podob» 90- Spoznati te lege ni teško. Lahko se pa tudi previdi, da naj se napenja starka kolikor more, vendar ne bo rodila brez zdravnikove pomoči. Pomaga se , da spravimo drog, ali dolgi kavelj z vervico, ali zanjko okoli vpognjeniga člena, ktero derzi potem pomagač ; zdravnik pritisne z roko ali bergljo kolikor more mladiča v maternico, da si toliko prostora pridobi, da mora sključeno nogo stegniti; v ta namen skusi pomočnik z roko med stegno in pisal priti; potem prime za pisal (golen), jo enmalo vzdigne, da pride doli do bin-celjna, kteriga prime, da narpoprej spodnji del uoge, potem pa celo nogo počasi stegne in skoz maternično ustje v nožnico spravi. Če se je mladič že tako delječ vun prikazal, da ga na ravno imenovano vižo nemoremo več v pravo lego spraviti , naj poskusi pomočnik , da sključeni zadnji nogi kolikor je moč pod trebuh mladimu spravi in tako mladiča ž na trebuh stisnjenimi nogami pri repu vleče, da ga vun spravi. Sila teško bo scer šlo na to vižo in mladič pride ob življenje, ali — kjer je le na tem ležeče, da se starka ohrani, naj se poskusi; pa vediti je, da tako prisiljen porod je tudi za starko nevaren j ker široki riti z nogama vred prostora manjka pri izhodišu. Ker pa tudi na to vižo ne gre in je gospodarju na življenju starke vse ležeče, naj se skusi ena ali obe zadnji 4 nogi gori v kovknim členu ali skkpu odrezali in iz maternice spraviti, po tem pa ostali žiiot vun potegniti. §.45. te ste zadnji nogi P®d trebnb stegnjene, (poglej podobo 10.) se ravna, kakor smo ravno poprej pri podobi 10. razložili. Če pa ste zadnji nogi namesti pod trebuham bolj na strani trebuha, bo že veliko težavniši, eno nogo za drugo na-zanjkljati na imenovano vižo, in ju po tem na pravo pot spraviti. D) Od herbtne lege. % 46. Od različnih lierbtnili leg In »d pomoči o njili. Namesti da je mladič, kakor je prav, s herbtam gori in z nogami doli obernjen, se primeri včasih, da leži na herbtu z gori obernjenimi nogami in trebuham. Spoznati te lege ni teško. Natora samotež ni nikdar v stanu opraviti taciga napčniga poroda, ki potrebuje vsikdar zdravnikove pomoči, in še ta je težavna. Ker pa se pomoč ravna po različnosti lege, moramo vse bolj natanjko razločiti. 1) Mladič lezi'na herbtu z glave in s sprednjim končam proti materničnim ustju, (poglej podobo II.). Ta lega bi bila scer pravšna, če bi ne ležal mladi^^ na herbtu. J Pomoč v ti legi obstoji v tem, da mladiča, ki popolnoma znak leži, obernemo kolikor moremo po strani. Bodimo veseli, ako smo toliko zamogli storiti, ker popolnoma oberniti mladiga z glavo ni mogoče v tesni maternici. Da tedaj mladiča saj v postransko lego spravimo, mu narpoprej nazanjkljamo sprednji nogi in denemo porodničarsko iijzdo okoli gJave, — je to storjeno, ga potisnemo z roko ali bergljo v maternico nazaj kolikor moremo,— potem potisnemo z dlanain tisto pleče, kije bolj kviško obernjeno, in skusimo tako mladiča bolj po strani 4»oložiti, — za tem ga primemo za vrat (grivo), in ga potegnemo kviško; zdaj ukažemo ujzdo nategniti, in tako skušamo, kolikor je moč, mladiča v boljši in za porod pripravnisi lego pripraviti. Le če nikaltor ne gre na to vižo, si ne moremo dru-gač pomagati, kakor da brez adlašenja tisti del života odrežemo, kteri rojstvo mladimu nar bolj overa. 2') Kadar leži mladič na herbtu, pa z ritjo proti maternim ustju obernjen, (poglej podobo 12.) se nazanjkljate obe zadnji nogi, mladič S8 potisne, kar se da, v maternico nazaj, se skusi potem postrani položiti, ali če je moč, popolnoma na noge oberniti, in tako viin izvleči.^ 3) Če mladič na herbtu in « ritjo naprej leži, zraven tega pa ste nogi v skoknim členu (ali kakor ljudje napčno pravijo v z a dni h kolenih) sključene tako, da se ta člena oslatata za materničnim ustjem, ali da ste nogi tako pod trebuh položene, da mladič celo rit proti ustju moli, takrat je perod sila težaven. Nar pervo je tukaj potreba, noge t tako lego spraviti , ki je za porod pripravna. Če ste nogi v členu sključene ali pod trebuh položene, n»j se poskusi mladič po strani položiti. To je scer sik teško, pa se vendar s pametjo in skerbjo storiti da, če t sto zadnjo nogo, ktera je za stransko lego nar bolj pripravna, doli potiskujemo, mladiča za križ ali rep zagrabimo in kviško vzdigniti skusimo; na to vižo ga položimo saj nekoliko po strani, in če se še naprej trudimo, ga zamoremo včasih popolnoma po strani položiti. Kakor hi^ro smo ga na stransko le^o pripravili, mo-' . ramo berž na to misliti, da bomo noge v pravo lego spravili ; v ta namen sežemo z roko v vpognjeni skokni člen, gremo doli do pisali, jo primemc in naprsj potiskovaje jo stegnemo v pravo lego. Je to na eni nogi storjeno, se mora nazanjkljati in nazanjkljana derŽEti, da nam ne uide iz popravljene lege med tem, ko skušamo tudi dnigo nogo spraviti v pravo lego — proti izhodišu. Na enako vižo se ravna tudi, če ste nogi stegnjene pod trebuh. Le takrat, kadar nikakor ni mogoče mladiga talo na pravo pot spraviti, ne moremo nič druziga storiti, kakor obe zadnji nogi gori i» kovkniga člena izrezati in razko-siti mladica in tako kos za kosam iz matere spraviti, kar je, kakor smo že rekli, zlo težarno pa tiidi nevarno. E) Od pcprečne lege. §. Pomoči V poprečni legi. Poprečna lega se imenuje tista, kadar mladič namesti da bi ležal podolgoma v maternici, leži p o pre Ii ali počez, z glavo na desni, z ritjo na levi, ali z filavo na levi*, z' ritjo na desni, s h erb tam ali pa s irebwham in z nogami proti ustju ali izhodišu. \ Brez zdravnikove pomoči ne more natora v (aki legi nič opravili; pa še on ima težave, da se v nogah ne zbaoti. Poprečna lega pa je tudi trmogoverstna. 1) Poprečne leges trebuham in vsimi štirimi nogami proti materničnim ustju (poglej podobo 13.) ni teško spoznati pri notranji preiskavi, pa težavno jo je na pravo pot poravnati. Pervo je mladiča, če je že predelječ v rodilih, kar je moč, nazaj potisniti, potem noge natanjkc ločiti sprednje od zadnjih. Je to storjeno, se mora presoditi: s kterim končam ali s sprednjim ali zadnjim Ježi mladič bolj naprej; tisti del, ki je že bliže izhodišu, se mora skusiti tako vravnati, da bo šel lahko viin. Če je sprednji del bliže, se poišete nar pervo sprednji nogi, se nazanjkljate in na-zanjkljane derži pomagač; zdravnik skuša potem glavo spred spraviti; to se zgodi', da spravi zanjko čez vrat ali da skusi s porodničarskim drogam na grivo vrata priti in tako zasukati glavo proti izhodišu ; kakor hitro je zdravnik mladiča glavo zagrabil in na pravo pot spravil, jo mora berž skoz maternično ustje v nožnico potirati, in ob popadkih ^mladiča vleči, da se materi težavni porod polajša. Če je mladič bolj z zadnjim končam proti izhodišu obernjen, se morate dobro razločiti zadnji nogi, ki se na-zanjkljate, kakor smo poprej pri pervih rekli, in z repam .vred potegnete skozi ustje v nožnico. Tudi pri lem težavnim porodu mora pomagali zdravnik vleči. 2) Če mladič tako poprek leži, da ena sprednja, ena pa zadnja noga proti izhodišu ležite, je treba 1) natanjko preiskovati, da se razloči sprednja noga od zadnje, ker bi se scer živina zastonj napenjala mladiča iz sebe spraviti , če bi ena sprednja in ena zadnja noga viin molele; razločijo se pa sprednje in zadnje noge nar golovši po kolenih; za to je treba, da zdravnik po pisali ali z obema gori seže do kolena, kjer bo razločil koleno sprednje noge od skokniga člena zadnje njge, 2) berž ko je zdravnik razločil nogi, naj sve, s kterim končam mladič bliže Ježi izhodišu; je — postavim — s sprednjim končam bliže, naj nazanjklja berž sprednjo nogo, ki je nar bližniši, potem naj poise drugo in jo tudi nazanklj», in po vsem tem naj skusi glavo spred spraviti, zadnjo logo pa, kolikor je moč, v maternico nazaj potisniti in pote» porod z vleko hitro doveršiti. Le če bi mladiča na noben) stran preitakniti ne mogli in je gospodarju na ohranjenju starte ležeče, seo dr ež ei o noge ali se scer razkosi mladič, da se tako razkošen na svet spravi. 3) Zna se primeriti, da mladič tako poprek leži, da tri noge spred in viin moli, namreč eno sprednjo in dve zadnji, ali eno zadnjo in dve sprednj. Pervo je tudi tukaj noge dobro razločiti in po tem, kakor smo v poprejšnih legah (1. in 8.) rekli, tisti konec naprej spraviti, s kteriui bliže leži proti izhsdišu. 4) Včasih se primeri, yo, se mora prevdariti: k t er i bo prišel lože poprej na svet, in tistimu se nar poprej pomaga, — drugi pa se zaVolj tega z roko ali birgljo nazaj potisne. Na to se pa nima gledati, da bi se tisti pervi rodil, ki je močieji od druziga, kakor je pri naravnih porodih navada; ampak tisti naj se pervi viin spravi, ki lože viin gre. 3) Če je eden z glavo, drugi z ritjo proti ustju obernjen, (poglej podobo 14.) se mora narpoprej lega obeh dobro razločiti, in spet tistimu pred viin pomagati, ki lože viin gre; lože bo pa navadno tistiga poprej viin spraviti, ki z glavo naprej leži; tadela potem pot svojimu tovaršu, ki je ritinsko obernjen, 49. Od spak iii gerdob. Spake (Missgeburten) in gerdöbe (Ungestalten) so, kterih život se od navadne podobe loči, da je sila prevelik ves ali le kakošen del života, kakor glava (glavan), nos (nosan) i. t. d., ali daje život, vrat, glava dvojna Cdvotelic, dvoglavic) ali da ima živina na-mest čvetero nog 5 nog, eno včasihiz herbta zrašen9 i. t. d., — ali so nekteri deli ali vsa živira celo majhna, da ji manjka kakošne noge ali druziga dela; — ali da so posamni deli tako popačeni, da dostikrat ceJo niso podobni zdravim udam ; tii sem se štejejo tudi krivovratniki, šiloglavci(Spitzköpfe) , gerbovci i. t. d. Gerdob in spak v maternim telesu spoznati ni vselej lahko; tudi niso vselej take, da bi porod overale, ki je takrat še ložji in hitrejši, če je mladič perstJikovc, to je, da je manjši od navadniga. Če je spaka aligerdoba veči, kakor je navadno ži-vinče, zamore porod overati in treba je zdravnikove pomoči 5 ktera se po tem ravna, kakoršna je spaka. Zato je treba včasihpreveliko, zlasti z vodo napolnjeno glavo prebosti, da voda j'ztece in čepinja vkup pade; če je trebuh zavolj vodenice prevelik, se mora ravno tako delati; treba je včasih posamni spačeni del odrezati, gä s kaveljnani zasačiti, ali nazanjiiljati in viin potegniti, — z eno besedo: ravnati kakor se po dozdaj danih vodilih presodi, da bi bilo delati treba. Opomnimo tukaj le od dvoglavca ali tiste spake, ki ima dva vrata in dve glavi, (poglej podobo 15.j. Tak porod je med vsimi spakami nar težavniši in teško, sila teško ga bo opravil pomočnik. Druziga ni storiti, kakor tisti del, kteri nar bolj overa porod, odrezati, kakor se more, in razkosane dele s ka-veljni in zanjkami viin spraviti, ker drugač ni nikakor mo-: goče poroda doveršiti. Pomočnik mora tedaj dobro pre-vdariti, kako bo začel rezati, in vediti mora, da se bo zlo spotil in močno vtrudil, preden bo posegel svoj namen. Treba je, da tukaj še omenimo tistih spak, ki niso živinskim stvarem clo nič podobne, in so le veči ali manjši gruče ali gomolje (Molen) iz kervi, mesa, sala, hrustanca, dlake ali kakošne druge soderge, ki se je napravila iz čez in čez pokaženiga in spačeniga sada. Spoznati take skazene kepe je lahko; večidel niso nevarne; Vendar zna biti, da so tako velike, da jih je treba na kose razrezati in en kos za drugim potem iz maternice viin jemati, kar se opravi, kakor scer, z nožem in zanjko ali kaveljnem. §. 50. Od zaderžkoT poroda po popkovini. Včasih overa popkovina(popkova žnora, Nabelschnur) porod, če je tako okoli mladiča zamotana ali ovita, da ga zaderžuje. Ker pa popkovina pri živinčetu ni tako dolga , kakor-pri otroku, se tudi napčni ovitki pri nji tako pogo-stoma ne primerijo, kakor pri človeku. Xar večkrat se pa vendar primeri, da se popkcvina okoli vrata zamota, kadar je glava pod trebuh, obernjena. Te zamote ni lahko spoznati, ker je votlovina maternice tako globoka, da nemoremo lahko do vrata, če je glava doli zasukana. Popkovina je v takim primerljeju terdo čez vrat mladiča nategnjena in napeta, • Se je zdravnik tega prepričal, gre berž z v roki skritim krivim nožem v maternico, nastavi nož na popkovino tje, kjer je nar bolj napeta, in jo prereže brez da bi mladiča kaj zadel. Je to storjeno, je treba porod pospešiti z vlekö, da pride mladič hitro na svet, scer pogine, ker mu kri po popkovini več dotekati in odtekati ne more, sope pa tudi še ne. Če je popkovina okoli noge ovita, se to lahko spozna, ker je s popkovino ovita noga večidel napčno položena. Tudi tii je treba popkovino prerezati, nogo v pravo^lego spraviti, in porod pospešiti z vleko. Če je pri herbtni legi popkovina okoli trebuha ovita, se večidel lahko iz tega spozna, da je na tistim mestu trebuh zadergnjen. Pervo je tudi tukaj popkovino prerezati, tode varovati se je, da se ne prereže preblizo popka ampak bolj na strani. SI. Kako se razkosi mladic v maternlm telesu. Pri mnogih napčnih legah smo rekli, da je treba mladiča v maternici razkositi, (o je, mu eno ali več nog, ali glavo odrezati in tako na koše zrezaniga mladiča iz nje spraviti. Navadni pomagači ne vejo kaj taciga storiti po vodilih zdravilstva, in če mladica ne morejo v. vleko viin spraviti, svetjejo, naj se scer zdrava živina raji zakolje in zaklana v prid oberne, kakor da bi poginila zavolj ne-mogočiga poroda. Al — zna biti, da je gospodarju sila veliko na tem ležeče, da se krava pri življenju ohrani, če je posebne vrednosti za pleme i. t. d. Takrat mu bo kaj ljubo, da bi se mladič na kakoršno koli vižo iz nje spravil, da le ona pri življenju ostane. Tako je tudi pri kobilah, ktere se ne koljejo za mesnico. Čeravno se razkosevanje ne opravlja vselej na eno vižo , ampak potem kakor je lega in stvarba mladiča, so važniši vodila te operacije sledeče: Pervo je, da se napravi dosti prostora okoli živine; — drugo, da se ji obilo nastelje,—tretje, da se z veržajem — (poglej 345. stran dela živinozdravstva) rahlo na tla verže ali prav za prav položi, in zveže, da pokojno ležati mora, kadar zdravnik v maternici mladiča mesari, — če t er t o da se z navadno ali še belje z maternično brizglo mlačna lanena voda ali mlačno I a- neno olje v nožnico k maternico brizglja, da so ti deli bolj polziii, volni in pripravniši za izspravo odrezanih iiosov in poslednjič ostaliga života. Potem gre zdravnik s pooljeno roko v maternico, preise še enkrat: k t er i Če Iztreba del J časa zaostane v maternici. . Nar raji se pri kravah primeri, da se ne iztrebijo o pravim času, in če seje to enkrat primerilo, se primeri rado večkrat. Pa pri kravah je tazaderžek tudi nar manj nevaren, če se iztreba le čez 10 — 14 dni ne zaderži, če pa zaostane 5 ali 6 tednov ali celo 3 — 4 mesce, pa začne živina očitno hirati, pride ob mleko, jesti seji ne poljubi, mer-zlica jo včasih strese in vročina kuha. Pri vsaki drugi živini je zaderžanje iztrebe veliko poprej nevarno, ker gnjijenje iztrebe spridi kri, v ktero so serkalne žilice gnjilad pripeljale ; začne se po tem berž gnjilobna merzlica ali trešljika (^mačiih), živina hira in medli; večkrat jo začne po zdra-ženih čutnicah tudi hud kerč lomiti, ki pahne maternico viin in trut napravi. Kako se odpravi zaostala iztreba? Odpravlja se po različnosti v^irokov, ki jo zader-žujejo. Vzroki zaderžanja pa znajo biti: ali 1) če je p o vi ti C a z maternico preveč zarašena, kar se posebno pri gobah kravje povitice zgodi, ktere se rade premočno sprimejo z gobami telečnika; 2) če je kerč zaperl materni&no ustje, da iztreba, čeravno ločena, ne more vün; « 33 česozavolj slabosti starke popolnoma prene-. hali tisti poporodni popadki^ ki spravijo iztrebo viin. Če se je zdravnik za gotovo prepričal, da druziga vzroka ni, kakor da je povitica pri kobili srii da so gobe pri kravi in ovci preveč zarasene z gobami maternice, se pomaga tako, da se z roko loči, kar je preveč skup zrašeniga. V ta nameji gre pomočnik s po-oljeno roko in porezanimi nohtovi na perstih v maternico, in skuša prirašene povitične dele ali gobe rahlo in počasi I o^ i t', ne pa jih s silo tergati, da se ne poškodje maternica. Ko zdravnik na to vižo v maternici z eno roko vavua, vleče k drugo roko dw se tako spravi iztreba iž starke. Pri kobili je treba povitico krog in krog ločiti od maternice; pri kravi in ov'Ci se pa ločijo le povitične gobe od gob maternice. Je to opravljeno, naj se z maternično klištiro brizglja nekoliko inlačne vode v maternico, da se poplshne vse iz nje, kar 5e kervi ali morebiti tudi gojile soderg^ v nji zaostalo. Je iztreba vün, se bo maternica kmalo spet v svoj zdravi stan skerčila, živina se bo okrepčala, vesela postala in rada po piči segla. Svariti pa moramo tii, da tisto silovito in sirovo ter-ganje go'b, kakor je navadno pri mojstrih-skazili, je večidel nepotrebno in vselej nevarno, ker se potem živina za vselej poškodje. Taki neumneži pravijo : „živina je gobova, gobe so bolezin, zato se morajo poter-gati.^' Naši bravci pa vejo, da gobe morajo biti na po- po kterih se tele ali jagnje v maternim telesu maternice derži; če bi teh gob ne bilo, bi starka mladiča v sebi ob-deržati ne mogla. Vsaka krava ali ovca mora tedaj gobova biti, natora jo je tako vstvarila, -- in le samo to je včasih napčno, da se poritnične in inaternične gobe premočno sprimejo in se tedaj ločiti morajo. Nikdar pa se ne smejo gobe maternice tergati, zakaj te mora maternica imeti, d^a se ž njimi sprimejo povitnične gobe, kadar krava ali ovca breja postane. ■ Čepaprehudkerčzap/ramaterničnoustje, da iztreba ne more viin, ali če so z a volj slabosti popadki jenjali, je po mnozih ncvih skušnjah nar bolje po-terjena peteršiljeva voda, ki se takole napravi: V 3 bokalih naj se da kuhati za eno dobro pest peteršiljevih korenin z zelišem vred; knha naj se peferšilj pa tako doigo, da so korenine tako meVike, ria se zmfcčtaii dajo-, zmečkane korenine z vodo vred se zmešajo potem s 3 bokali lople ječmenove vode — into se da kravi naenkrat popiti. Trikrat na dan se tako dela, tako dolgo, doklp iztreba od živine ne gre, kar se pa večidel o 3 ali 5 dneh zgodi. — To naj se vselej poskusi, ker je tohkrat dobr« poterjeno bilo iu celo brez vse nevarnosti. Če bi se popadki pa celo ne dali iz noviga obuditi , da bi pahnili iztrebo viin, ker je živina popolnoma oslabela, naj se ji da včasih vina ali,žganja z vodo pomešaniga piti. V tacih okoljšinah zamore zdravnik tudi štupo reženihrožičkov (Mutterkorn), poskusiti, kterih se pol lota z vreio vod« popari, in ta poparina dvakrat na dan kravi ali kobili n«ter da, dokler se ne obudijo popadki. §. 54. Kervotok iz spolovil po porodu. Po teških porodih, kadar se je z rokami ali orodjem nožnica ali maternica ranila, začne včasih kri iz sranyiice teči, ki je včasih čista, včasih z žlemam zmešana, včasih lepo rudeča, drugikrat bolj černkasta. Kervotok zdraži živino, da je bolj nepokojna, če je z bolečinami združen, — ali pa jo zlo oslabi, če veliko kervi zgubi. Iz začetka je vselej narbolji me rzl a voda, ktera se b r i z g 1 j a v nožnico in maternico, pa varno, da se s klištir-no cevko rana še bolj ne oškodje, — puklada se pa tudi V merzlo vodo pomočena rjuha čez križ ali pa žakelj s sne-gam ali razdrobljenim ledam. Merzlota stisne odperte kervine žilice skupej, da jenjajo kervaveti. Pozneje se zna v vodi, ki se v nožnico brizglja, tudi sirov galun (roher Alaun) na pol bokala vode 1 lotsi-' roviga galuna — razsto piti in taka galunova voda vker-vavelo maternico brizgljatr. Če pa kervotok več dni terpi in je živina potem že zlo oslabela, naj se skuha skorja hrastovih korenin; ti hrastovi vodi se pridene si roviga galuna ali pa železniga vitriola, in brizglja po 4krat ha dan v nožnico (4 lote hrastovih korenin naj se kuha dobre pot ure z bokalam vode, potem se voda precedi, in v pol bp-kalu take hrastove vode naj se raztopi 1 lot si rovi g a galuna, ali pa žele zniga vitriola); železni vitriol še bolj vkup vleče kakor galun, kteri pa mera vselej sirov galun biti, ker žgani galiin je hud in razje del, na kteriga pride. Križ falče oslabljene živine naj se riba včasih z žganjem ali kafrovcam ali salmiakovcam, da se čutnice^enmalo oživijo. - Živina naj zmiraj pokojno stoji v bolj hladnim hlevu, ker presoparčin hlev ji zbega preveč kri in množi -kervotok. Klaja naj se ji daje pomalim, da preveč trebuha ne razbaše,zato ji tačasnar bolji služi moka, otrobi ali lan ene preše (perga) na vodi", enmalo osoljene. Za pijačo naj se ji ponudi večlirat hladna voda, zlo spešani živini vdasih.kak kos kruha, v vino ali vodend^ žganje pomočeniga. §. Od fanjenja spolovil med porodam. Pri težavnih porodih se oškodovajo včasih sramnica, nožnica ali maternica, da se otisnejo, ošipnejo ali clo pretergajo, kar se zna z roko ali orodjem primeriti. Majhne rane, ki nobene druge škode ne prizadenejo , kakor da živino bole, so brez vse nevarnosti, in se dajo lahko ozdraviti, čase ali čista merzla voda vspo-lovi'la brizglja, ali da se vodi neke kaplje arničnp tinkture pridenejo; pozneje se brizgljajo tudi s pridam žlem-nate vode, kakor voda la^neniga semena, ali pa čisto la-neno olje. IŠo pa rane velike, to je,^ da so notranji deli zlo raztergani, je nevarnost že veči, in če po vnetju snet pritisne, če velik k er votdk postane, zna živina tudi poginiti. Ravna se zoper take velike rane ravno tako kakor zoper majhne; le je treba hudo vnetje tolažiti še z notranjimi' zdravili, na priliko, da se živini med pijačo solitarja daje, ali če sama piti noče, da se ji en lot solitarja dobro razstopljeniga v poliču vode, kake Škrat na dan noter vliva ; v posebno hudi vročnici pa je tudi pušati treba. Se je vnetje potolažilo, in se rana gnoji, je treba tako imenovanih vkup vlečljivih zdravil brizgljati v ranjene spolovila, kakor vode iz kuhanih skorij hrastovih korenin, v kteri hrastovi vodi (pol bokala} se razstcpi sirov i ga galuna ali pa železni ga vitriolal lot. Take brizglje naj se saj 4krat na dan ponavljajo, pa vselej naj se z brizgljo rahlo ravna, da se iz noviga kaj ne oškodje. Če se z ranami pametno ravna, se večidel ozdravijo brez škode; živina se po vsem tem spet vbreji. Bolj nevarne rane pa od sedaj popisanih so take, ktere zadenejo tudi ritno čevd ali scavni mehur. Se ve, da tukaj se ne da nič šivati; natora mora sama vse opraviti; da pa zaniore to storiti, se morajo rane kolikor moč čistiti z mlačno vodo ali z vodo laneniga semena , ki se na nje brizglja; tudi je treba, da se blato pridno iz čevesa trebi ia tako vse iz poti spravi, kar za-rašenje„ ran zaderžuje. Če se je pa presredek (Mittelfleisch) zlo preter-gal, ga j^ treba zašiti, in rano umivati z merzlo Vodo,, kteri se zi^more nekoliko jesiha pridjati; pozneje naj se' zmiva z mlačno vodo, vse ojstre, dražljive zdravila pa naj se opuste, dokler se rana lepo gnoji; natora jo bo lože sama zacelila. §. 56. Vnetje ali priisad maternice. Po težavnim porodu zavolj silniga napenjanja kakor tudi po porodih, pri kterih se je orodje vpotrebo-. valo, zlasti pa tudi po prehlajenju se mame včasih jpaaternica. Njene znamnja so: živina je zlo občutljiva na križu, če se z roko pritisne; je zavolj bolečin nepokojna; sram-hica ji je rudeča, vroča, bolj suha; napenja se in večkrat stoka; zadnji del ji omahuje, kakor da bi kil mertuden; včasih jo mraz pretrese, da se dlaka po herbtu šetini, večidel pa jo kuha vročnica, zato je tudi gobec bolj vroč, sapa gorkeji, ušesa so kmalo vroče kmalo merzle; ravno lako tudi rogovi; živini se ne poljubi jesti; stoji vsa kla-verna; vime je bolj prazno. Ta boJezin je vselej nevarna, ker se Jahko primeri, da vnetje v smertni snet (Brand) prestopi ali pa v dolgočasno gnoj en j e. Kakor so imenovane znamnja bolj hude, se meri nevarnost bolezni, sosebiio pa po žili, kolikor hitrejši v eni minuti bije, tako da je taka manj nevarna, pri kteri žila SOkrat v eni minuti vdari, l^akor če 90, 100, laOkrat in še večkrat. Če živina tudi ne pogine, rada po prestani hudi bo-! lezni jalova ostane. ' j Zdravila v ti bolezni nar več premorejo,če je boleziii se še le začela, da poklicani zdravnik ima še z vnetjem opraviti. Poglavitne zdravila so: v maternico naj se brizglja žlemnata mlačna voda, voda laneniga semena; tudi v ritno čevo naj se brizgljajo take vode in pa laneno olje; noter naj se ji daje s o In i t ar v pijači, ali če ne pije, naj ■se ji vlije, kake 4krat na dan, z laneno ali ajbševo vodo skupej v gobec. Tudi dvojna sol (Doppelsalz) po^41ote na enkrat veliki živini dobro tekne. Merzli okladki naj se pokladajo čez križ, scer naj se pa živina na gorkim derži'. Če je živina posebno dobro rejeira in vnetje hudo, se ji zna tudi enmalo pušati. Če se vidi, da živini zadnji konec (križ) omahuje, naj se sol-itarju prida kafre, na 1 lot solitarja 1 kvin-teljc kafre; križ in lierbet naj se maže s kafrovcam ali salmijakovcam. de smerdljiva sokiovica iz sram nice teci začne, e to slabo znamnje, ki razodeva, da se je diaternica gno-iti začela; treba je takrat brizgljati večkrat v maternico slamnate vode s tinkturo lo p a t n i k o ali mirno; križ se i maže s kafrovcam in salnijakovcam; če se žiyini jesti »oljubi se ji po malim eaje tečne , močnate piče. Če pa černkasta sokrovica še huji smerdi in živina vidno slabeji postaja in medK, je to znamnje snetjavo-sti; takrat bo večidel vsa pomoč zastonj, če tudi pridno pokladamo okladke z merzlo vodo, snegam ali ledam čez križ, če tudi večkrat dajemo ji kafre, in brizgljamo pridno kamiljčno vodo v maternico. . Če je bolezin že to stopnjo dospela, bo poginila živina.^ Če bi klavno živino ta nesreča zadela, ni nikakor za vžitek pripustljiva, kadar se ji že maternica gnoji ali se je je snet poprijel. §.59. Tritt. Po težavnih porodih, kadar se je živina zlo napenjala, se prikaže včasih miternica s svojo natranjo platjo zvunaj sramnice, ali popolnoma vun pade, — to se imenuje t rut. Predpadla maternica se rada vname, kadar na Zrak stopi; včasih se valja po tleh in se tudi vname. Kako pa se predpad maternice ali (rut primeri, za-more le tisti zapopasti, kteri ve, kar smo v začetku teh btikev učili, da je maternica privezana po vezkih, ki jo derže v njeni legi; — če so se vezki tako razstegniii, da ohlapnejo ali da se celo pretergajo, je lahko zapopasti, da maternica vun stopi, kakor na priliko pod-rleka klo-bučje štule. Spozna se ta bolezin lihko, ker se maternica vidi pri sramnici, ali pa celo po zadnjih nogah dolj viseti;pri kravah in ovcah se vidijo gobe. Pritrutu je vselej treba zdravnikove pomoči: Skušnje poslednjiga časa so tole nar kolj poterdile: Od predpadle maternice (telečnika) se narpoprej čisto loči iztreba, če se že ni sama ločila; potem se očisti v mlačni vodi, če se je na tleh kaj pomazals; za tem se položi v škaf z mlačno vodo, v kteri sm» dali pol libre (pol funta) drobno zmletiga sirovija galuna (roMn Alaun) stopiti. V ti galunovi vodi se koplje telečnik, 'kteri se s svojimi gobami vred po ti kopvi že večidel o četert ure 5 6ß in včasih še poprej toko skerci, da skor sam smukne noter, in tudi več vun ne pade; o dveh dneh je krava večidel popolnama zdrava. Živina, ktero je fa nesreča zadela, se mora potem, ko je maternica nazaj djana bila, vselej z zadnjima nogama na višji steljo postaviti, ker po tem maternica ne sili tako viin, kakor če živina zad navzdol stoji. Pomniti je tudi, da naj se s predpadlo maternico vselej rahlo in mehko ravna, da se ne otisne in po otisku ne vname. Če se vidi, da se živina napenja in seje bati, da bi se trut znoviga ne prikazal, naj se pokladajo m er zli ohladki po križu; ti potolažijo to tišanje. Če bi pri vsem tem maternica noter ostati ne hotla, je treba, da se, kakor smo na strani 35. učili, preveže sramnica; (poglej podobo 16.). Kako pa se potisne maternica nazaj? S pooljeno pestjo ali s pocljenim keglam na stran 35.) se potisne ravno na sredi nazaj, in potem se še en čas roka ali kegel noter derži. Da znoviga vua ne pade, se stori kakor podoba kaže in smo razločno na strani 35. učili. Nekteri namesto preveze sramnico tudi z a sij ej o, kadp je trut nazaj spravljen bil — ali dostikrat se primeri, da šivi ne derže, in ko se živina znoviga napne, se raz-terga vse skup. Če je živina pokojna postala in se ne napenja več, ni treba da bi več kot 2 ali 3 dni sramnico prevezano ali zašito imela; če je pa nepokojna, se mora preveza včasih 10 do 14P dni pustiti. Živina naj, dokler ima prevezo čez sramnico, z zadnjim končam vedno višji stoji; merzli okladti čez križ ji dobro store. Če pa na nobeno vižo nemoremo predpadle maternice nazaj spraviti, in se vidi, da je deloma že snetjava, ali raztergana ali scer neozdravljiva, se ji moia snetjavi ali raztergani ali scer neozdravljivi del odrezati. To je pa težavno in tudi nevarno, in se zamore le takrat poskusiti, ko je gospodarju sila veliko na živini ležeče. V ta namen se položi ali postavi in zveže živina tako, da mora pokojna med operacijo biti; potem se preveže ma-ternic^ enpavec od njeniga ustja z dreto prav terdo in cn pavec pod to prevezo se odreže z ostrim nožem. Kar še pri materničnim ustju maternice ostane, se potisne skoai nožnico nazaj. Kervotok se vstaviz brizgljanj'em mer-zle vode in merzlimi okladiii. Če bi po ti operacii se ostali kos maternice huji vnel in bi vnetje vročnico napravilo, se ozdravHa fako, kakor smo pri vnetju maternice (na strani 64.3 učili. Če pa i'kljub vsi ti zdravniški pomoči vedno huji vročnica živino tare in ona vidoma pešati insUbeti zažne, ne bo pomagalo nič, — konjedercu naj se di, ker predolgočasna vročnica in snet maternice spridita kri, meso in ves drob tako, da bi nevarno bilo, živino zaklati in meso ia druge dele povžiti. §* 5§. Predpad nožnice. Nožnica stopi viin včasih pred porodam, včasili med porodam, včasih p o porodu, če nje zaveza ohlapne in oineha. Spoznä se predpad potem , da se iz sramnice potisne nek okrogljat, veči ali manjši, večidel zlo rudeč kožnat mehur. Nevaren ta predpad ni tako kakor je predpai maternice, vendar je včasih zlo nadležen; nadležnost pa se ravna p o času, v kterim nožnica viin stopi. Če se primeri pred porodam, kar se posebio pri kravah rado zgodi in če nI veliko nožnice viin s;opllo, ki iz začetka večidel vselej nazaj stopi, če ležeča krava vstane, ni tak prepad celo nič nevaren, čeravno gospodarja straši. Spravi se nožnica nazaj, da se narpoprej z mlačnim mlekam očisti, če seje vniazala, ko je krava ležala; potem se s pooljeno roko potisne rahlo nazaj; je nižnica nazaj spravljena, naj se mlačna lanena voda s čistim lanenim oljem v nožnico večkrat pa pomalim brisglja; včasih jeuja berž potem tlšanje in nožnica ostane v svoji legi; včasih pomaga tudi brizgljanje merzle vode. Živini naj se^nastelje tako, da vselej z zadnjim končam višji stoji. Če bi le nožnica viin silila, naj se napravi že popisana preveza čez sramnlco, ktera se zna, jče bi ^se to ne pomagalo, tudi s kakimi 3 ali 4 sošltki zašiti. De se pa živina še vedno napenja in tiši nožnico vun, laj se pokladajo vmerzlo vodo namočene rute ali rjuhe čez križ, in če je žjvina dobro rejena, se ji zna tudi enmalo fušati. Če stopi nožnica med porodam viin, je to sila nadležno za porod; ravna se tako kakor smo ravno jovo-rili; za to pa naj se narbolj skerbi, da se porod knalo dokonča, ker potem bo nožnica sama po sebi nazaj stopila. m če stopi nožnica p o porodu vun, je skerbeti nar poprej, da gre iztreba od živine; ^otem se potisne nožnica nazaj, in dalje ravna, kakor smo že povedali; nar poprej se brizglja mlačna lanena voda z oljem; če to ne pomaga, se ravna po poprej danim poduku. §. 59. Poporodna vročuica. Poporodna vročnica (Milchfieber, Wurffieber) je posebno huda vročnica o pervih dneh po porodu, ki izvira iz vnetja maternice in trebušniga droba, posebno trebušne kože. Podveržena je ti bolezni posebno mlada, dobro re-jena, kervipolna živina po težavnih porodih; pa tudi vsako drugo porodno žival zamore napasti, če se prehladi ali se ji napčnapiča daje. So včasih take leta, da živino, tudi brez posebniga vzroka, poporodna vročnica napada. Spozna se iz sledečih znaminj : živina je pred malo dni vergla (to je pervo, kar se zvediti ima^; stoji kla-verno, glavo pobesi, ali celo stati ne more, včasih je ne-pokojna, kakor da bi jo klalo, včasih je vsa topa, kakor da bi nobeniga občutka ne imela; omahuje z zadnji m končam, gobec je vroč, ru4eč in suh, smer-ček suh, včasih z zobmi škriplje, ne j^^mie prežvekje, žeja je huda, rogovi kmalo vroči kmalo merzli, sapa vroča, hitra in teška; žila ji hitro bije, tudi serce tako; blato je suho, poredkoma od nje gre, sca-vnica je rudeči^asta ali pa tudi bleda; sramnica je suha, vroča, rudeča, — vime je večidel prazno, maiokterikrat napeto, Znamnja na sramnici, ki razodevajo notranjo vnetje, so posebno važne. Bolezin je tako huda, da živino že v 3 ali 4 dneh umori. ^ Če mertvo živino raztelesimo, najdemo znamnja vnetja in snetja v maternici, čevah in na trebnšni koži in pa razlive sekrovice, vode ali meze po trebuhu; čeva iu želodec, pri kravah posebno' tretji želodec »li prebiravnik, so s suho pičo terdo nabasani; večkrat pa je tudi po členih križa in ledja in bližnjih delih razlita sokrovica ali meza. Vselej je malo upanja, da se bo živina ozdravila , ki je za to bolezin zbolela, naj počnemo, kar koli hočemo, ker je ta ena nar hujših bolezin, ktera zdravni-ifani, vkljub vsih skušinj, še ®i natanjko znana. Ozdravlja se takole iz začetka: daje se ji večkrat — vsake tri «re — laneniga ali laškiga oJja po ma- slicu, kterimu se prida je po 4 lots dvojne soli; kmalo pa je treba namest dvojne soli ji p» kvinteljcu k al on el a. dajati; v rit naj se brizglja lanena voda z lan en i m oljem večkrat; v trebuh naj se ribi salmiakovc z oljem inpakafrovc, v huji bolezni pa tudi tako imenovano ojstro mazilo. Če je živina dobro rejena in znatunja vnetja hude,naj seji pa berž iz začetka tudi puša, kakih 6 ali 8 funtov; — piti naj se da ji prestane vode z moko^. Če pa bolezin že en dan terpi, naj se olju, kalo-melu pridaje tudi po pol kvinteljca kafre, ker boljših zdravil nimamo. 60. Nagli prestavek mleka. Ta naglo nevarna bolezin se le malokterikrat pri živini primeri, večkrat še pri kobilak, kakor pri kravah ali ovcah. Namesto da bi kri, za napravo mleka namenjena, k vimenu tekla, se oberne včasih v svojim teku namist k vimenu ali na kožo in napravi ondi otoke inprisadne bule, ktere včasih hitro zginejo, ali pa k notranjim delam, posebno k možganan, kar je nar levarniši. Ker se včasih tudi primeri, da v vimenu že napravljeno mleko popravne žilice spet ^oserkajo in ga izlijejo v kervne žile, po tterih zna v vesoljni krogotok po celim truplu priti, se ni čuditi, da se v kožnih bulah ali v notranjih delih, kakor v možganih, razlivi najdejo mleku nekako podobni. Ozdravlja se ta bolezin takole: Hitro naj se sivini puša; mlečni otoki na koži naj se namažejo s t er pen-tin o vim oljem, da se na koži obierže in na notranje dele ne veržejo; noter naj se pa živini daje dvojna sol (Doppelsalz) po 4 ali 6 lotov na enkrat, ali v pijači ali naj se napravijo mocnati osvälki; ai boljši notranjiga zdravila o prestavkih mleka kakor je dvojna sol. §. Ofl. Vnetje vimena, aliovčlč ali sajo^ree na Tlmenu. Večkrat se primeri po porodu, da se vime vname in oteče, kteri otDk se po kmetih ovčeč ali sajovec na vimenu imenuje. Ker pa se tako prisadno vnetje vimena tudi drugikrat, ne ravno zmirej le o porodifi primeri, bomo govorili tiikaj v občje od otoka vimenski^a ali sploh od ovčiča ali saj ovca na vinenu, ker iz serca želimo, da bi vsak to gospodar iu vsak, ki ima z živino opraviti, dobro poKual to bolezin, ktera se dostikrat nespametno vražam pripisuje in zavfdne sosednje in sosedje ali clo copemiki doli-žijo, da so živini „naredili". Ni je bolezni, ktere natora je tako očitna kakor ta, brez da li treba bilo po carah ali copernijah segati. Al če vime oteče, zna vzrok otekljine mnogover-stin biti, in na tem, da to razločimo, je pri ozdravljanju vse^ ležeče. Če tedaj imamo oteklo vime pred sabo, kaj za-nore Beki biti v takim oteklim vimenu? Včasih je v oteklim vimenu le zastano mleko, še brez posebne bolezni; včasih je vime s k er v jo zalito, ker je vime vneto; včasih se mlečne žlezice z m e z o zalijejo, ki se sterdi in terdino vimena napravi;\ včasih se vneto vime gnoj iti \začne in notranji gnoj (Eiter) je vzrok otekliga vimena. \ Kako se spozna, da je le zastano mlelio vzrok otekliga vimena? Le v pervim začetku, to je, pervi dan zna le samo zastalo mleko vzrok napetiga vimena biti, ki je veliko brez da bi posebno boleče in vroče bilo. Kmalo potem pa, ko mleko v vimenu zastane, če je premastno in prc-gosto bilo in ga dekla ni do dobriga zmolzla, se začne vnetje ali prisad vimena. Kako se spozna vnetje ali prisad vimena? Vime je deloma ali polovica njega ali celo napeto, vroče, rudeče, boleče; k hudimu vnetju pristopi kmalo vročnica, to je, živina je vsa bolna, pobesi glavo, je ilaverna, ne je, ne prežvekje, je žejna, gobec in nosnice so vroče in rudečkaste, kmalo je vroča po živetu in na ušesih, kmalo bolj merzla; žila in serce bije hitrejši kakor navadno. Mleko, "ki se izmolže,je ^/časih kervavo. To terpi 3 ali dni. Če ni bilo moc vnetja vkrotiti, to je, navala kervi iz vimena spraviti, se primeri, da se vime deloma sterdi, ali da se celo gnojiti začne. Kako se spozna terdina vimena? Te rdi na se spozna iz tega, da znamnja vnetja prejenjajo, to je, vimeni več tako vroče, rudeče, boleče; napeto in terdo je še, toda to ne izvira iz kervi zabasane v vimenu, ampak iz teg», da se je več ali manj mlečnih žlezic, zalitih po sterjeni mezi, oterdilo. Ker pa je vnetje takrat splahnilo,se lahko zapopade,da vime 7i ne boll več tako in da tudi znamnja vročnice večidel jenjajo, ^da tedej živina ni več tako klaverna, da spet po« malim jesti začne i. t. d., z eno besedo, da ji je loljai. Če je pa bilo vnetje hudo, se začne vime gnojiti. Da se vime gnoji', se spozna iz tega, da zaamnja vnetja scer prenehajo in otok vimena odjenja, na manjšim ali večim mestu pa ostane otekljina, ktera še boli, pa je vsaki dan meč ji, dokler se ne predere ali ne prereže, in gnoj iztekati začne. Da se tisto mesto pod kožo, kjer se gnoj zbira, omehča, je lahko zafopasti, ker je gnoj tekočina. Gnojiti se pa začne vime vselej še le-p oz ne je, 7, 8. 10 dan. To so navadni nasledki vnetja. Ova sta še, ki sta huji, pa se k sreči bolj redko primerita, namreč vgnjida (Geschwürsbildung;) in pa snet (Brand). Vgnjida vimena se loči od gnojenja vimeqa lev tem, da iz vgnjide., kadar se vime predere, teče jerda in smerdljiva sokrovica; gnoj pa je bel, čeravno ve«" sih s kervavimi lisami preprežen, in ne smerdi. Nar hujši nasledek je snet (Brand), po kterin vime začernelo barvo dobi, se vse znamnja po hujšaj o in živino celo ob življenje pripravijo. Pervo tedaj, kdor hoče bolezin vimena srečnoozdra' vljati, je, da dobro spozna razločke bolezni, ker to, kar je za eno prav, ni dostojno za druge. Drugo pa je, da zvemo vzroke, iz kterili se je bolezin pričela. Vzroki so različni. Ali izvira bolezin vimeni 1) iz nemarnosti kravarice, da krave do dobriga ne ptmolze, ker ravno zadnje mleko je nar bolji, nar bolj aastno, tedaj nar bolj gosto; če se to vsaki dan čisto ne izprazne, zastaja v vimenu, se spridi in bolezin vimena napravi. Nemarnost dekle je velikokrat v;5rok ovčiča, kteriga neumni in vražni ljudje v zacopranju, v hudobni be-račici, zavidljivim sosedu ali sosednji išejo; — tje, tje, v nemarnost dekle ga pojte iskat in večlrat ga . boste našli, nikdar pa ne v tem, da je bilo vaši krai^i „narejeno" ! Švajearji, pri kterih je živinoreja na nir višji stopnji, ne puste, da bi ženske molzie, ker se ne morejo na-nje toliko zanesti, kakor na moške, ki pridno do zadnje kaplje kravo izmolzejo. 2) Mnogokrat vnetje vimena iz tega ostane, da je bila živina na vime vdarjena, s u nje na in scer nj drugo vižo silovito oškodovana, včasih clo ranjena, da se n ji koža vimena odere i. t. d-.^n» tudi primeriti, da kaka osa ali druga žival živino piči. 3) Dostikrat nesnažnost vnetja kriva, če se vime po razjedi ji v i gnojnici valja na nesnažni nastelji in nesnažnim hlevu. 4) Prehlajenje živine cele ali vimena posebno je Mnogokrat vzrok vnetja. vfj» 5) So tudi ostre zeliša, ktere, kadar v kri pridejo, imajo posebno škodljivo moč do vimena, da se vname in živina celo kervavo mleko molzen Tiste zeliša, ktere imajo škodljivo moč do le die, scavnigla mehurja in do čev 4. del živiaozdravstva na ^trani 169—181.), škodjejo tudi večkrat vimenu, da se V/name. To so poglavitni vzroki; pri preiskovanju bomo eniga ali druziga zvedili, in po tem se zlo ravna tudi ozdravljanje. Vnetje vimena večidel ni nevarno, če se ne zanemari pomoč, ali če se napčno ne ozdravlja, in če stopnja vnetja ni prenuda. ^ Kako se pomaga? Pomoč se ravna aar poprej 1) potem: ali imamo še z vnetjem opraviti ali pa so morebiti že nasledki vnetja (terdina, gnojenje, gnjidavost, snet) nastopili; S) po last-, nosti vzrokov, in3}po nižji ali višji stopnji vnetja ali njegovih nasledkov. Pomočki zoper vnetje. Naj bo vnetje kakoršnigakoli vzroka je pervo, da skušamo zastalo mleko izmolsti,da pride sprideno iz vimena, ali če se ga kaj iznoviga naredi^ da se spriditi ne more. Tode molža vnetiga in bolečiga vimena mora kolikor moč rahla biti, da vnetja s tem ne pohujšamo. V tacih okoljšinah zamoremo tiste košene mlečne če vke(Milchröhr-chen, priporočiti, ki se rahlo v sesce vtaknejo, da izteče mleko brez molže iz vimena. — Vsaki dan se mora vime rahlo molsti: to naj se dobro zapomne! Če je vime vdarjeno, sunjeno ali scer siloj-vito poškodovano ali celo ranjeno bilo, naj se umiva z merzlo vodo cisto ali z jesiham okisano, ali z vodo, kteri smo polovico jezi h a prilili in enmalo kuhin-ske soli ali solitarja ali salmiakove soli pridjali Cv pol bokäla vode in ravno toliko jesiha serazstopi dva lota kuhinske soli, solitarja ali salmiakovca ali pa'tudi *) Stragur ünglert stareji (Drechsler ünglerWi der ältere) jih ima v LgobljMi todi na prod»j. droje imenovanih soli}. S tako merzlo okisanoinosoljeno vodo se umiva vime z gobo ali mehko cunjo vsaki dan po pol ure kake štirikrat, še bolji je, če se zauorejo okoli vimena z imenovano zdravilr.o vodo namočene mehke cunje okiadati, ki morajo pa redno mokre biti. Tudi se zna celo vime z i 1 o v c o namazati, ktera je bila z imenovano zdravilno vodo vdelana, in potem, da se ne posuši na vi-. menu, se večkrat na dan moii z imenovano vodo; ilovca na vime namazana nima tukaj nobeniga druziga namena kakor to, da se imenovana zdravilaa voda delj časa na vimenu obderži, ker ni lahko ovitkov okoli vimena narejati, da bi jih močili s popisano vodo. Namest vsiga druzigase zna poleti tudi živina v vodo do trebuha postavljati. Z merzlo zdravilno vedo naj se pa tako dolgo ravnä, da prisad in bolečine jenjajo. So te jenjale, ni več čas za ozdravljanje z merslimi rečmi. To je treba dobro si zapomniti, da se več ne škodje, kakor bi se koristilo. Vime kakor persi žensi so nakopičenje ž i e z i c (Drüsen); žlezam pa, če tudi vnetim, le samo takrat merzlota tekne, kadar so zbolele povunanji^m silovitim poškodovanju, vdarku, sunku, ctisku. Če so se po kakošnim drugim vzroku vnele, se ne smiejo z merz imi rečmi ozdravljati, ker merzlota ima to lastnost, da se v prehla-jenim vimenu mleko steidi, zagrize in potem ne le težji viin spravi, temuč tudi vnetje iz noviga napravi; scer se tudi z merzlimi rečmi oMadane žlez ice same sterdijo in sterjene žlezice niso več pripravne za napravo mleka. Če izvira vnelije vimena iz z as tali ga mleka ali kake druge notranje bolezni, naj se, kakor smo rekli, pervič vsak dan dvakrat rahlo pomolze, — potem naj se umi va C'^'^selej dobre pol ure4krat na dan) s toplo vodo, v kteri smo laneno seme kvhali in enmalo mjila ([ži^fe]) raztopili. Vselej po umivanju se mora vime z mehko cunjo do suhiga obrisati, da se ne prehladi, in ko je suho, naj ga namažemo s čistim lan eni m ali laškim oljem. — Posebno dobro je tudi v taciji okoljšinah škaf vroče vode, v ktero smo ene pesti seneniga droba vergli, pod vime 3krat na dan postaviti in živino s koci ali plahto noter do tal odeti, da se ji vodna soparca pol vime kadi, ktera omeči napeto vneto vime. Vselej je prav, da se taki živini, če bi tudi jesti hotla, celo malo klaje daje, nar bolje ji tekne zelena (frišna). Če je vnetje "huji, naj se daje tudi kuhinske soli ali dvojne soli ali solitarja v vodi piti Cna en škaf t4 vode 4 Jote), če pa ne pije, naj se ji vMje (dvakrat na dan) v drobno štupo stolčene dvojnesoli 4 lote, ali solitarja en lot, na vodi in k moko noter, I Če je živina dobro rejena in vročnica huda, se ji mora tudi pušati. / Če je vfletje po prehlajenju vstalo, se ozdravlja tako, kakor smo ravno popisali, z gorkiui rečmi in mazili. ' Je prisad nastopil iz nesnage vimena, naj se nar poprej dobro umije z mlačno žajfnico, potem izmolze in dalje ravna, kakor smo ravno rekli. Kadar je vime hudo vneto in boleče, bi pač dobro bilo, če bi ne viselo, ampak da bi ležalo na kaki mehki podlagi, ker vsak ve, da bolni nogi tudi kaj dobro tekne, če nam ne visi čez posteljo, ampak če leži na postelji. Prav bi tedaj bilo, da se vime naveže na kakošen mehak pert tako, da se priveze na herbtu; v pert se znajo 4 luknje narediti, da sesci skozi molijo in se ne otisnejo; sploh se more skerbeti, da se vime preterdo gori ne pri-veže, ampak da tako rekoč le rahlo sloni na pertu. Za terdme vimena je nar boljši mazilo iz začetka smodnik (pulver) s smetano vdelanim dvakrat na dan v terdo vime vriban. Če to ne pomaga, iiaj pride mazilo ži viga srebra (Mercurialsalbe) z enmalo kafre naver-sto; — če tudi to ne pomagajodovo mazilo (Jodsalbe) več dni zaporedama mazano. < Če se hoče vime gnojiti, se maže s poprej imenovanimi mazili (le z jodovim mazilam ne) in kadar se predere ali če je treba prereže, naj se nmiva samo z mlačno vodo, da se cedi; druziga ni treba; rana se bo sama zacelila. Če je vime gnjidavo, naj se vgnjida izmiva z vodo železniga ali bakreniga ritriola in kafro vcam; zoper snet ni pomoči, če umivanje s kafrovcam nič ne pomaga. Svariti moramo poslednjič, da naj se gospodarji var-jejo tacih mazačev, ki se pedstopijo ovčiča na vimenu s terpentinovim ali brinjevim oljem in drugimi ostrimi rečmi ozdravljati. §. 69. Rane na vimenu» tß- Večkrat se primeri, da se vime oškodje ali celo rani; sesajoče mlado samo suva mater v vime, zlasti če nima dosto mleka, včasih tako, da oteče in se prisadi, ali pa ga rani z zobmi, če jih že ima. Ozdravlja se takole: Perro je, da se mladič odstavi. Ja se vime dalje ne poškodje. Živina se mora namest tega rahlo inolsti. Če je oteklina in vnetje httdo, se mora, kakor smo pri vnetju vimena v poprejšnjim rekli, vime umivati z mer zlo vodo ali taki okladki na nje polagati. Rana se namaže s sladko smetano ali rumenjak am, kteri-mu se 3. dan zna nekoliko z vodo zmešaniga svinčeniga kisa CBleiwasser^ pridjati; prav je tudi tako rano ma-zati z mazilam iz boraksa in medu (Boraxsalbe). Če pa začne divje meso iz rane rasti, naj se po-štupa s štupo žganiga galuna ali umiva z vodo, vkteri je kotlovinski vitriol (Kupfervitriol) raztopljen bil. Ta voda je tudi dobra, če se rana gerdo gnoji; takrat se pri-dene že nekoliko kafrovca. Kadar je oteklina odjenjala in se lana zacelila, naj se pusti mladimu spet sesati. §. 63. Če mati ob mleko pride. Včasih se primeri, da materi mleka manjka in mladič premalo živeža dobiva. To se zgodi ali zavolj bolezni občne ali le zavolj bolezni vimena, kar se da po preiskavi lahko zvediti; primeri se pa tudi pri taki živini, ki je že prestara, ali ki je večkrat z v erg 1 a i. t. d. Dostikrat pa ji tudi zato mleka manjka, ker premalo jesti ima, ker star pregovor že pravi, da se krava pri gobcu molze. Nekterim kravam gre vse bolj na meso in loj; zato odvimljajo. Vse to je na tanjko zvediti, da se zamore razsoditi: ali se bo dalo pomagati in kako. Če živeža manjka, bo več in boljši klaje kmalo pomagalo. Štejejo se sem: Lane ne preše, lečja slama, zdrobljeni oves ali rež, namočeni ječmen, dobro seno. Če živina po vročinskih bo eznih ob mleko pride, se ozdravljajo te bolezni, da po odrapljeni, bolezni spet molsti začne. Če pa ob mleko pride zavolj kakoršnih notranjih bo-lezin prebavil, pomaga včasih janež, brinove jagode, sirov antimon, dvojna sol. Kadar živino bolj na meso in loj žene, naj se ji poklada poleti trava, naj gre na pašo, da se shodi, pridno naj se in večkrat molze. Če noče po plemenu iti, se ji zamore to včasih zbuditi , da se ji kakošnih 10 granov španjskih muh^v močnatim osvalku noter da, in to kake tri dni ponavlja. Ce pa le ne gre s tem, ne kaže druziga, kot Jako kravo mesarju dati. §. 'iVapcno mleko. Vzrok napčniga mleka je ali bolezin vimena ali želodca in prebavil, ali celi g a života, ali pa piče. Prevodeno mleko, ktero mladiča slabo redi, izvira večidel iz slabosti želodca ali živine cele, ali slabe piče; popravi se, da se živini več in bolj tečne klaje poklada in seji zraven te tudi dajejo grenjke, dišeče in slane zdravila, kakor encian, kalmež, brinove jagode, ženof, kuhinska sol, gtenjka sol in enake reči, ki v štupo zmlete se ^otresejo vsak dan na pičo tako, da jih živina ^gotovo povzijo. Če je mleko pre mastno, da ga želodec mladiga živinčeta prekuhati ne more, naj se daje materi bolj vodena klaja, poleti trava; scer ji take zdravila teknejo, ki napravijo, da živina mehkeji sirje; posebno hvaljeno je d r oj n a sol z bij u v no soljo (Doppelsalz mit Brechveeiiistein) po malem na enkrat, pa večkrat. Mleko, ki se rado aagrize in skisa, ni zdravo za mladiča, ker mu pokvari želodec in bolezni napravi, koljiko in drisko. Izvira pa tako mleko od popačeniga želodca in mnogih druzih bolezin matere in od slabe klaje. V štupo zmleta čista kreda ali v štupo zmlete lupine kurjih jajic,ali čisti pepel, ali magnezia z encianam ali kalmežem so nar bolji zdravila. Grenjko in žolčnato mleko izvira večidel ali iz povžitih pregrenjkih želiš, kterih želodec do dobriga prekuhati ne more, ali iz bolezin jeter, ki žolč delajo. Pomagajo soli, kakor grenjka sol, ali dvojna sol, ali bljuvna sol. Ce pa so povžita zeliša taciga mleka krive, se mora pica preminiti, scer ne more pomagati nobeno zdravilo. Mleko matere zna scer še ra drugo vižo sprideno biti, včasih celo posebno škodljivo, tako rekoč strupeno; takrat je treba mladiča berž ko berž odstaviti. Oüitio pogla¥je. Bolezni dojäncov ali nlladili, dokler sesajf. Gft. Od oškodovanja in ran mladica.' Pri težavnih porodih, zlasti kadar se mladimu z robf ali orodjem na svet pomaga, se večkrat oškodje na mnosil viže, da sc mu kak člen zavije aliizpahne, koža odderjne, otisne i. t. d. Več ali manj pritisne vnetje k ^ taldmu oškodovanju. Nove rane se vselej nar bolje oz9ravyajo z mer-zlimi okladki, kterim se zamere tudi nekoliko svince-niga kisa (Bleiessig) pridjati. Je koža ogulj ena, naj se namaže rana s kako čisto mastjo ali oljem, kterim se zamore tudi nekoliko svinčeni ga kisa pridjati; je rana veči in se zamore ovejati, naj se oveže; ni pa boljiga za tako ovezo, kakor je vita s kosmato platjo na rano položena ali pa rahla pavcla; naj se pusti ta oveza tako dolgo na rani, dokler se ne zaceli; le^takrat, kadar se gnoji, naj se po potrebi premenja. Če se je med rojstvam kak člen raztegnulali z vil, ga je treba v pravo lego poravnati, s povojem «bezati in ga pridno z merzlo vodo ali z vodo in jezili am močiti. §. 06. ^e je rltno čev^ zraseno ali pa nožnica. Včasih se primeri, da pride mladič z zrašeno ritjo ali živince ženskiga sp6Ia z zrašeno nožnico na svet, da po tem takim ne more ne srati in scati. Ker je to sila nevarno, če se blatu in scavnici lerž pot ne odpre, se morajo zrašeni deli hitro prerezati. To se mora, če se celo nobeno zaamnje ne vidi za rit in sramnico, na takim mestu zgoditi, kjer se previdi, da mora rit ali sramnica biti. Je ritno čevd prerezano, se mora berž nekterikrat z žajfnico klištirati, da se izprazne blato; rana pa se noči z vodo, v kteri se je nekoliko siroviga galuna rasto-pilo. To naj se zgodi tudi z rano sramnice. Da se pa [re-rezani deli iz noviga ne zarasejo, naj se vtakne podolgast kos žajfe aH lojene sveče v luknjo in noter obderži. §.69. Če Je mladic posebno slab na svet prišel. Včasih pride mladič tako slab na svet, da se (elo na noge spraviti in sesati te more, To se primeri, če je mati slaba, slabo rejena, ali če je bil porod težaven, ali mladič sam po sebi slab, ali da ga "le noge^ nočejo prav nositi. Če je mladič ves slab, naj se mati pomolze in v pomolzeno mleko primeša enmalo lepe pšenične moke aH t& 1 ali 2 rumenjaka, in mladiču v gobec vliva, če sam piti ne more : vadi se pa piti nar bolje taiio, da vtakne dekla en p er s t v mleko, tako, da ga mladic prime kakor sesec, in se potem sam piti navadi. Da bo pa mati tečnisi mleko imela, naj se ji po-klada tečniši piča. Je pa mladič le na nogah slab, naj se umiva z žganjem po nogah, naj se mu pomaga z rokami, kadar vstaja in stoji, da tako počasi k moči pride. §. 6». KerTotok. Primeri se včasih, da iz odtergane ali odrezane pop-kovine^kmalo po rojstvu kri teče, ali le ene ure ali delj časa. Če ne teče krf dolgo in tudi ne zlo, ni tak kervotdk nevaren; — ce pa zlo kri teče in dolgo, je nevarno, ker mladega oslabi in pa tudi kri odteči zamore. Če kervotdk ni silen, pomaga pridno umivanje z mer-zlo galünovo vodo (to je, z vodo, v kteri je bil sirov galun raztopljen) ali naj se pokladajo s tako vodo namočeni okladki čez popek; okoli popka naj se vriba kafrovG, če pa se pri vsem tem kervotdk ne ustavi, je treba popkovino pre vezati s trakam, en pavec širokim; varovati se pa je, da se popkovina ne vleče in silovito ne raztegne. 69. Vnetje popka. ^ Popek se vname kmalo po rojstvu iz več vzrokov, če se je preveč za popek vleičlo, ali če se je na ostri s tel ji dergnil ali ranil, ali če je mati presilno mladiča okoli popka lizala. Spoznd se vnetje lahko iz otekline, rudečine, vročine; mladiči torej večidel leže, so žalostni, nočejo sesati i. t. d, Dokler je vnetje popkovine le od zunej, ni nevarno; če se pa vnetje noter v trebuh potegne in se tudi trebušne kože in čev loti, zna sila nevarno postati, če po vnetju nastopijo razlivi ali snet po notranjih delih. Če se razširijo bolečine po celim trebuhu, če je vro-čnica huda, in mladič ves omamljen, so to hude znamnja. Ozdravlja se vnetje pervi čas z okladki merz le vode, kteri je nekoliko svinčeniga kisa pridjaniga, mladic se položi na mehko suho steljo, okol popka se namaže čisto salo ali sirovo maslo ali olje; piti se mu da večkrat na dan pa po malim mleka spod njegove matere namolzeniga; za zdravilo naj se mu kake 4krat na dan vliva noter topliga pa dobriga (ne žarkoviga) laneniga aH laškiga olja, kterimu (na kake 4 dobre žlice) se primeša kalomela 5 — iO granov. Če se vnetje ne da potolažiti z m er zlo vodo, naj se popek pozneje nmiva z mlačno laneno vodo ali naj se pokladajo gorki (pa ne prevroči) okladki (iz kuhaniga laneniga semena ali kaše) na trebuh. 90. Zasedena kri v popku. Pod kožo popkovine se zasede včasih kri, da naredi velik otok, ki ima v sebi čisto kri. Če se po preiskavi najde, da je zasedena kri pod kožo popka, naj se po malim prereže, da kri izteči za-more. Je z zasedeno kervjo tudi vnetje združeno, naj se umiva popek z merzlo vodo, ki je okisana s svinčenim kisam. Če žuga otok s t er d iti se, naj se maže z mazilam živiga srebra. VI. Popkova kila> Večkrat se primeri, da skozi popkovo luknjo v trebuhu, če se do dobriga ne z ara s e, stopi nekoliko mre-nice ali čev viit pod kožo, da se tako na mestu popka napravi veči ali manjši, okroglasta in mehka bula, ki je brez bolečin in brez da bi se bila barva kože na rudeče spremenila; če se živince s tako bulo položi znak na herbet, bo wasih sama po sebi zginila, ker mre-nica ali čeva smuknejo nazaj v trebuh, ali če sama ne smukne, se da lahko nazaj spraviti. To je gotovo znamnje popkove kile. Le takrat, ko bi se bile čeva ali mrena, ki so skoz popkovo kilo padle, vnele in zatekle ali če bt se bilo v čeva veliko blata zabasalo, se ne bo dala kila nazaj spravili, in to je že znamnje huji nevarnosti. Majhne kilice, ki se berž po rojstvu prikažejo in veči ne postaneja, se ozdravijo same po sebi brez zdravnikove pomoči, kadar se popkova luknja bolj zarase; — veči kile pa potrebujejo zdravnika. Pervo, kar se ima storiti, je, da se položi živinče znak na herbet, da se potisne kila, če sama po sebi nazaj ne stopi, v trebuh nazaj; je to storjeno, se položi žmokljičk v žganju namočeniga prediva čez popek, čez to pa se položi lesena ali svinčena, ali kar je nar bolje, guta-perčna plošics, ktera kilo nazaj derži, da ne more viin stopiti; da se p» predivo in plošica obderži čez popek, je treba jo dobro privezati na trebuh s širokim povojem, ki se nad herbtam zaeeže. Težava pri ti ovezi je le, da se rada premakne, ker živinče ni tako pokojno, kakor bi imelo biti. Če je kila veči, se tudi tako, kakor smo rarno rekli, živinče položi na herbet, da smukne kila nazaj, po-potem se k-ilja koža tikama popka z dreto terdno preveže in zadergnjena tako dolgo pusti, da se kilja luknja vkup zvleče in kilja koža odmerje. §. €e se novorojenenlmu živinčetii blato zapre. Kmalo po rojstvu se mora živinče očediti tistiga černkastiga Hmastiga blata, ki se je v čevah nabiralo, dokler je mladič bil v maternim telesu. Če se to ne zgodi, je živinče zapečeno (zaperto) in klati ga začne, to je, po čevih ga grize, da je nepokojno, se ozira po trebuhu, sem ter tje stopa, stoka, se na tla meče i. t. d. Vzroki te bolezni, ktera zamore huda postati, so večidel, če se po neumnosti ni pripustilo živinčetu pervo mleko sesati, ktero je natora ravno zato drugač vstva-rila, da iztrebi čeva; tudi pre hlajenje zna krivo biti. Pomaga se, da se zapečeno živinče berž in pogo-stoma klištira z žajfnico, kteri se zamore tudi enmalo kuhinske soli pridjati. Vliva se mu pa noter ali samiga dobriga laneniga ali las k i ga olja (pol maslica na enkrat}, ali pa se olju prideva po lotu grenjke soli; trebuh naj se mu namaže s terpentinovim oljem, in živinče naj se prepeljava po hlevu ali o gorkim vremenu tudi zunaj. Če je že blata več od njega šlo , in ga se vedno kolje, naj se mu zraven olja vliva včasih tudi gorke ka-miljčne vode, ker kamilice imajo veliko moč bolečine v trebuhu potolažiti, če izvirajo ix čevniga kerča. §. 93. Če se xiTliice skozi popek posciva* Primeri se včasih, da na svet rojeno živinče še ravno tako šči, kakor je scalo, ko je še v maternim telesu bilo, če je namreč mehurjeva verv preveč raztegnjena in ohlap-njena, da scavnica zavolj tega skoz njo pri popku teče, ali da je scalo zabasano in zaperto, da scavnica ne more po naravni poti vün. Im Ta prikazik, kteii gospodirja «lo vstrašn <, navadno nemaren, če se le iajo napttki odpravitL i Ce je scalo vkup zvlecen», pretesno, naj se brizglja topla voda laneniga semeia va-nj, da se nä to vižo pot odpre; tudi s katetram aligibčno, gladko in M koncu popolnoma okroglo, tanjko šibic» se zna v scalo pobeaati, da se odpravijo napotki ilema ali takosne druge gosave; 6e bi bil kakošin kamniček v scalu, se mora scalo prere->-aati in kamen vun vzeli. Če je pa le mehi rje va ver v v popku razširjena in ohlapnjena, naj se poiek-umlvii z vodami, ktere vkup vlečejo, kakor je kuhans hrastova ali ver bova skorja; ida So te vode se bolj vkup vlečljive, naj se v njih raztopi nekoliko siroviga galina ali beliga vitrioia. de je pa mehurjeva verv v popku le posebno zlo raztegnjena,naj se popkitvina praveže, da neuiorescav-niCa po ti napčni poti \un teči, ampak da gre svojo naravno pot skoz scalo. 74L. Driska inlmlih živiučet. Je navadna bolezin novortjenčkov, ktera se s tfim naznani, da jih dere in jogostoms mehko blato od njih gre. Po barvi blata se razloči rjjava, bela, rumena, trudeča, černa driska. Pri rujavi driski žebet in telet gre mehko rujave blato od njih, ki scer ni vjliko razločno od navadniga "blata. Pri beli driski telet in jagnet gre mleko od njih, Jiakor so ga povžile, le malo sprsmenjeno. Pri rumeni driski dere od njih mehko blato, ki je pd žolča rumeno barvaio; tudi ,ih kolje po čevih, kise {»rl ti driski rade vnamejo; je ta driska dostikrat 2I0 ne-^ ^arna, in se po kužje širi. Rudeča ali ker^ava driska je še hujši, ker, če gjfe kervavo od živInčeK, je to zlamnje hudig^a vnetja, kterim je razliv k er vi združen. Bolečine so hude, ai* finče veliko terpi. Černa driska ^ pri kteri d«rna in smerdljlva sokro-Vica od živinčetagre,je nar nevarniši, ker jeznamhje, (daje vnetje že v snet (ttrand} prestopilo. Zoper to drisk® ni pomoči Vzrokov popisanih drisk je več. Navadnišiso: ako se novorojenemu živinčeti ni pr pustilo pervo mleko sesati, —če se je prehladil^,— čfe jfc bila piča ma- eti tere napčna, da se je mleka po nji spridilo, — ce je mleko premastno, — če je žolč posebno ojster i. t. d. Ozdravlja se različno, kakor je natora bolezni različna. ,. ........ Pri rujavi driski, ce izvira iz oslabljenima želodca naj se živinčetu daje večkrat enmalo m o č c a (^stirke) ali en beljak na vodi. Če bela driska izvira od skisa-niga želodčniga soka ali skisaniga povžitiga mleka, naj se mu daje večkrat po malim krede v štupo zmlete, ali magnezie, kteri je dobro tudi nekoliko ra barbare pri-djati; tudi včasih enmalo karailjčne vode mu tekne. Če je ojster žolč rumene driske kriv, naj se daje po malim na vodi grenjke soli z lahenim ali laškim oljem vred. Če je driska kervava,jeto znamnje hud ig a vnetja; takrat se ne sme živinčetu nič druziga dajati kakor žlem-natih in oljnatih reči, posebno: čisto laneno ali laško olje, voda iz kuhanih ajbsevih korenin i. t. d. — živinče naj se gorko ima; v trebuh naj se vriba terpintinovo olje samo ali s k a fro v ca m; tudi kh'stira naj se s toplo laneno vodo, kteri se nekoliko laneniga olja prideva;, vživa naj le mleko spod matere, ali naj se mu včasih en rumenjak na vodi noter da. Če je driska iz tako hudiga vnetja, da se je snetja bati, naj se z žlemnato vodo ali z olj «m vred daje po malim kalomela, po velikosti živine 2 ali 5 granov na enkrat. Zoper č e r n o snetjavo drisko bo teško kaj pomagalo ; nar boljši je še kamiljčna voda s kafro (po velikosti živine 6 — 10 granov kafre na enkrat). Ako bi se vedilo, da je materno mleko bolezni krivo,je treba napčno ki»je zavreči,iz ktere se napčno mleko dela, in verh tega še tudi kakšno primerno zdravilo materi dajati. Ce se — na priliko — njeno mleko rado zagrize in skisa, naj se ji daje dobro seno in včasih kakošna pest pepela na vodi. Ce je mleko premastno, da ga želodec mladiga prekuhati ne more, naj se poklada živini bolj vodena in manj tečna piča, trava in sploh ze-lenjad, Ce je pa mleko prevodeno in preslabo, naj se poklada bolj tečna piča: dobro seno, zdrobljeno žitov §. Jagnjicna driska., _ Večidel 6 aH 8 dni po rojstvu, redkokterikrat pozneje, napade ta bolezin nar raji j a gn je ta. Obstoji pa 8Š bolozin v vnetju 4. želodca (siršnika), čev, pa tudi jeter; sila naglo brez očitnih predznaminj napade živinčeta ter jih hitro pomori. Ker je jagnjična driska (Länimerruhr) na dalje popisana v če te rt im delu „živinozdravstva" na strani 167. do 169., zavernemo vsaciga, ki pomoči iše o ti bolezni, na omenjeno 4. delo, da nam ni treba ene reči dvakrat razlagati. §. 96. Hromota »ebet, telet in ^agnjet* Ta bolezin (^Füllen Kälber - und LämmerlähmeJ ne napada seer živinčet kmalo po rojstvu, vendar se dostikrat že začne, ko še mlado sesa. Čeravno bi se znalo misliti, da hrom je le bolezin vunanjih udov, ker se ta bolezin tudi po vunanjih znamnjih razodeva, moramo zoper to opomniti, da vunanja bolezin je le izmeček notranje. Ker pa je tudi ta bolezin v četertim delu živino-zdravstva" razločno popisana na strani 337. do 330., zavernemo vsaciga, kdor zoper to bolezin pomoči potrebuje , na omenjeni 4. del. I; §. 9 V. Hraste ali lisa ji okoli gobca. Pri 3 ali 4 tednih starih teletih ali jagnetih se razpuste okoli gobca večkrat majhni mazuljčiii, ki se kmalo po-suše in v hrastice spremene, ktere se olušijo in proč padejo, ^a se spet iznoviga narede. To so gobčine hraste ali lis a ji (Maulgrind, Teigmaul). Ker te hraste rčasih več telet v enim hlevu na enkrat dobi, ljudje mislijo, da jih eno živinče naleze od dru-ziga; drugi pa menijo, da se od sesaniga mleka narede , če se okoli gobca prime, skisa, in potem mehko kožo vname. Nar bolj verjetno pa je, da se hraste okoli gobca izpuste iz notranje bolezni, ktera na tem mestu izmečke iz života spravlja, enako hrastam, ki se pri sesajočih otrocih po obrazu izpahnejo. Te hraste niso nevarne; ni treba druziga zoper nje početi, kakor živinčetu enmalo čeva izprazniti z grenjko soljo in magnezio, ki se na vodi noter dajete; je začelo od živinčeta potem enmalo mečji blato iti, naj se vsak dan hraste okoli gobca umivajo z žajfnico. »S,, nolezlti v »obcu. Pri teletih in jegnetih, doliler sesajo, se kakop pH otrocih, napravijo po gobcu, na jeziku in na nebu m^hni mehurčki, ki se prederd in včasih le rudečkaste fis« napustijo, včasih pa gerde vgnjide. Vselej je s ti gobčno i)»l«2iBijo »Jru^ena^ manj ali bolj huda vroč ni ca. » Spoznati te bolezni ni teško, ker živinče zavolj boi lečin v gobcu neha sesati, ali če poskusi,pa ne more zavolj bolečin;-iz gobca, ki je bolj vroč,Jse sline ced^; živinče je bolj klaverno, včasih zlo žejno. T^ bolezin navadno nI nevarna, če so mehurčki le po samim gobcu, če "se gerde vgnjide ne delajo is5 predertih mehurčkov, in če vročnica ni prehuda, H^na, pa nevarna biti, če se meliurji razširijo po želodcu in čevah ali v pljuča, in zlasti, česegerdevgnjide delajo iz mehurjev, in huda vročnica mehkužne lastnosti oiBaml|a živince, ki potem, ko jo huda driska dere, hirati 11» pešati jame. Izvira ta bolezin večidel iz mleka, če v gobctt ssa-stalo se skisa in spridi, pa tudi iz s pri dene k er vi, ktera na tem mestu iz sebe pometati hoče malopridne stvari. Opomniti pa moremo, da se večkrat nedolžna bolezin preverže v nevarno, če nespametni ljudje bolni gobec ži-vinčetazačnejo izmivati in dergniti 3 ojstriinirečmi, kakor s popram, česnam, samo soljo in druzimi razjedlji'< vimi rečmi. Pomagati sedaizzačetka lahko, če so boleči gobec kake 4krat na dan rahlo jzmiva zmerzlo vodo, kteri se polo vica jesiha in enmalo medu pridene. To je nar prostejši in boljši zdravilo. Kdor hoče ajbševe korenine kuhati in ti ajbševi vodi pridjatl jesiha in medli, tudi prav stori; namest jeziha se zamorena polit ajbševe in medene vode tudi en lot solne kisline vzeti. Če pa bolezin v gobcu žc več dm terpi", bolečine niso več prehude in se hočejo po gobcu vgnjide napravljati, naj se namesto ajbševe vode vzame žajbeljaova voda, kteri' ^ iz perviga tudi prideva je si h in med; če se je tako kftke 3 dni ravnalo, se zna jesih nadomestiti s sirovim galiinam (en lot štupe siroviga galuna se raztopi v poliču Žajbeljnove vode); ali pa namest žajbeljaove vode naj s« v/.ame troje beljakov in ž njimi pomeša pol lota sirovigj«. galuna, in s tem.mazilam gobec maže. f fiiče živinčetu iz gobca hudo smerdi, kar znamnje gerdih vgnjid, naj se izmiva z žajbeljnovo voio, kteri se prideva, kakor popred siroviga galuna, sedaj klorovlga apna.^ Ce huda driska, morebiti celo smerdljiva, živinče naganja, je to znamnje, da so vgnjide tudi po čevih; tatrat je pa huda. Dajejo naj se živinčetu noier po3krat na dan kuhovine iz kalmeža in ajbša, kt»rim se pri-, deva kakih 3 ali 5- granov kafre, — ali namest Kalmeža pelinov a voda. Da se živinčetu vendar iaj piče posili, naj se ffl« daje v6asih sirovo jajce ali p le sam rumenjak. Če driska ne nepreneha in je živinoe že tost in koža, mu ne bo- pomagalo nič; zakolje naj se, pa ijieso ni za Robeno rabo, in se ne sme povžiti. §. 79, Gliste pri novorcjeneliili. že takrat, ko živinčeta sesajo, se vgnjezdijo v njih želodcu ali čevih gliste, posebno tiste, ki so okroglate, tanjke in nepredolge, Da je živinče glistavo, se za gotovo zamore le takrat reči, kadar vidimo gliste, v blatu, ke* vse druge znamnja, na priliko, da živinče pogostama grize, da se z nosnicami in gobcam rado dergne po koritu, škafu i. t. d. niso gotove. Če ni veliko glist po čevih nabranih, ni^t gliste celo nič nevarne; če jih je pa veliko, začne živinčj hirati. Ozdravlja se glistavo živinče tako, kakor je popisano v 4. delu „živinozdravstva" na strani 188. SO. Cši mladih seivinčet. Mlado živinče večidel ušivu postane po lesnažno-sti , zato ker se ne ieše in ne štriglja, kir je mladi živini ravno tako potrebno, kakor stari, ker tud koža mla-diga ni mertev meh, ampak živa prevleka života, skozi ktero natora vso" nesnago meče, ki nima v truplu ostati. Xar raji se pa uši zarede pri teletih, ko so odstavljene 'bile in še nove piče niso privajene, ktere selodec dostojno prekuhati ni v stanu in se po tem takim kri spridi; ravno na to vižo se zaredijo uši, ako mlada sivina strada ali slabo pičo dobiva. — Vsaka sorta živiie ima sebi lastne uši. Snažnost živine je tedej perva potrtba,in če je {)iča spridena, se mora ta poboljšati. üei se pa odpravijo z umivanjem in mazanjem tistih delov, Iii so ušivi; nar raji se uši zarede po vtatu, herbtu, na repu, pod komolcam. Umiva se usivo živinče nar poprej z bolj nedolžnimi rečmi, l^akor s toplo žajfnico, s toplim lug am, z -vodo peteršiljeviga semena; če to ne pomaga s tobakovo ali čmerikovo vodo (^ordinär tobak razrezan, ali pa čmerikove korenine se kuhajc na kropu dobre pol ure). Posebno dobro je tudi mazilo živiga srebra, toda s tem se mora bolj varno ravnati, da ga živina ne poliže; tudi smerdeče olje jelenov ca je dobro. Še enkrat pa opomnimo, da se česanje in strigljaW nje ne zanemari. §. Si. Če xebeta gnojnico vU» »U gnoj jedd^ teleta lu jagueta zidot'je ližejo iu to1iio> pulijo in požirajo. Večkrat je le navada ali razvada teh napak kriva; včasih pa je želodec tako pokvarjen, da prime mlado živinče tako poželjenje po nenavadnih rečeh, — večidel je želodčni sok skisan, da živinče s takimi rečmi kislino vkrotiti želi'. Zato so nar bolji zdravila: kreda, magnezia, pepel, kalmež,pelin, br i nove jagode, grenjka soft Izpod kobil se mora pridno spravljati gnoj in gnojnica , da mlado do nje ne mere; če je pri jagnetih razvada", da pulijo materam volno, naj se jim namaže s snier-dečim jelenovcam, da se jim ostudi tako namazano volno puliti. §. 89. Od bolezin po odstavi mladih. Kdaj se ima mlado odstaviti, in kako naj se odf stavlja, bomo razlagali v ,živinoreji". Napčno odi stavljanje, večidel če se prenaglo ali hipoma zgodi, napravi več bolezin, nar poprej v želodcu. Tisto, kar je rečeno v 4. delu „živinozdravstva" na strani 149. od pokvar-jeniga želodca, tudi tukaj velja. Ker pa iz p okvarjeni ga želodca izvira mnogo drugih bolezin, kakor hromo ta in suši ca, ki so popisane v 4. delu „živinozdravstva« na strani 327. in 192,, zavernemo tiste, ki pomoči isejo v teh boleznih, ra omenjeni del. Uvod • > • Kazal o. • ••••• Pervo poglavje. Od spolovil ali porodil kobil, krav in ovac . . Drugo poglavje. . . 5 -13 Od spoja in brejosti.......... . . 14 —21 Tretje poglavje. Od poroda ....... ..... . . 21 —25 Ceterto poglavje. Preiskava porodne, živine ........ . . '25- —28 Kako se vesti pri naravnih lahkih porodih ; . . . 26 —29 Peto poglavje. Pomoč pri napačnih in težavnih porodih . . . , 29 -31 Porodničarsko orodje......... . . . 31 —36 Stran. — 3 Šesto poglavje. Kako pomag'ati v posamnih primerlejih. Kadar živina zverže..............37 Ce so popadki presilni............> 38 Če eo popadki preslabi.............38 Če slabost overa porod................39 Zaperto raarternično ustje............40 Če mehar ne poči.......................41 Če#je sad v malernim telesu poginul........4i Če je mladič le enmalo prevelik..........43 Od mnogoverstnih napčoih leg mladiga.......43 A) Od napčne glavne lege. Na stran obernjena glava............43 Glava pod trebuh obernjena.......... . 44 Kadar je glava znak obernjena..........45 B) Od napčne lege sprednjih nog. Kadar ste sprednji nogi V kolenih sključene . . . , . . .46 Radarje ena sprednja noga zaostala . . .... • . .46 Kadar ste obe sprednji nogi pod trebuh položeie .... 47 Če ste sprednji nogi čez glave položene......>47 Če leže tri ali vse štiri noge spred pred materčnim ustjem 47 C) Ritinska lega mladiča v materuim telesu. Kako pomagati v ritinski legi......^ . . . . .48 Če ete zadnji nogi pdd trebuh stegnjene . .' . . . . .50 D) Od herbtne lege. Od različnih herbtnih leg in od pomoči o njih.....30 E) Od poprečne lege . . . ........>33 . 34 , 55 . 5« 5 7 eo 62 68 84 66 67 69 69 74 iS IB Stran. Od drugih priHfiarlj«joV iB pomoči o tfjih. Öd dvojčkov................ Od spak in gerdöb....... . Od zaderžkov poroda po popkovini . . . Kako se razkosi mladič v maternim telesa Prereza maternice. ......... Sedmo -poglavje. Bolezni starke po porodu. Č^Ki^treba delj časa zaostane v maternici . ipptvotuk iz spolovil po poroda ...... Öd ranjenja spolovil med porodam . . . . . Vnetje aH prisad maternice . . . . w i* i . 'Prttt ........v ^r^ . • . • . • Predpad nožnice .... . Poporodna vročnica . ... ...... Nagli prestavek mleka . . . ...... Vnetje vimena, ali ovčič ali sajovec na vimenu. ■ R,ane na vimenTi . . . . . . . . . • ;. Če mati ob mleko pride......... Napčno mleko ............ Osmo poglavje. Bolezni dojdiicov ali mladih, dokler sesajo. Od oškodovanja in ran mladiča . .........7 6 Ce je ritno čev6 zrašeno ali pa nožnica ...... .^77 Če je mladič posebno slab na svet prišel.......77 Kervotök", .................78 Vnetje popka ............... Zasedena kri v popku.............79 Popkova kila............. s . 79 Če se novorojenemu živinčetu'blato /.apre. . . I . .. 80 Če se živinče skozi popek poščiva .........gO Driska mladih živiučet................81 Jagnjična driska...............82 Hromota žeb«t, telet in jagnjet........ . . 83 Hraste alt lišaji okoli gobca .......... . 83 Bolezin v gobca...............84 Črliste pri novorojenčkih.............83 Uši mladili živinčet ..............8 5 Če žebeta gnojnico pijo ali gnoj jedö, tele.a in jagneta «i- dsvje ližejo in volno pttlijo in požirajo «... 86 Od bolezin po odstavi mladih...........86 V Ljubljani 1853. /Satianll Joiief Blaznih, 't flgga • C. ■-te •«t \ I Z. Vodobw J. Fodoba^ A Aa/fcm k^e mladica o maternici.. Podoba/ NafCfie If^f rn^uctiga^ v rricUe^rTtioü Podoba . 8. Podobiv 9 Fodobd 10. Nafirrif l^e mladica nuU^rrUw. 1 -I Ihdoha Napäie f£ße mi(^M^a v nuitcrnii / . Fas x/)per niaternlaw trut. I I t I s. I X, X 1 I N"