m PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJI jjfoo 111 - Cena 10 iir - 6 jugolir - 2.50 dirf UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1. I NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-8J7 Rokopisi sc ne vračajo. OGLASI prt Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93 807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir, finančni in pravni 60 lir, osmrtnice 70 lir. NAROČNINA Cona A: mesečna 240, četrtletna 700, polletna 1300, celoletna 2100 lir; Cona B: 144, 414, 792. 1440 jugolir; FLRJ: 55.165, 330. 650 d;n. Čekovni račun na ime «Ljudska založba*: Trst 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana 60-4041-30. TRST petek, 22- avgusta 1947 Poštnina plačana v gotovini Spgdizione m abbon. postale .Stev. 675 Novi zakonodajni akti komande grške demokratične vojske Odredba o ljudskih odborih Boji z monarhofašistično vojsko 9 Protest FLRJ zaradi gršiili obmejnih izzivanj -Nekateri krogi pr pravljajo napad na OZN Besa v6’ 21' — po Preglasu vrhov-Komandanta demokratične ar-Qrč‘6 gen- Markosa, ki proglaša temiiv Za ‘^obodna in neodvisno Van- ’ ker *3il° Uudsko gioso-kraff* 8 kat«r:m sta bila priznana ietto ”'nastiia Gliicksburg, potvor-’ m ki določa, da bo narodna sti'a Uk'n''a V5e dogovore, poobla-w koncesije, ki so bile priz-ajj . KUjcem-poed.ncem, družbam j'. r!avam in ki niso v soglasju Blcionaino neodvisnostjo in na-suverenostjo, ter da bo Gr-h0V!h°Svc’bojena vse.h tujcev m nji-^»,7?®8entov, je vrhovna komainda . kratične armade objavila še jih * ^onodajne akte, ki smo ‘ze Objavili. ^adio fcj ( - demokratične armade je »%, °biavil nov zakonodajni akt [jVmga štaba demokratične ar-s|Ze Crrčij^, ki se nanaša na se-bor; |Wskih odborov. Ljudski od aa' a , 0 izvoljeni pa prebivalstvu ^lovr0bo^enenl ozem,ju ’*n bodo fevoi- ‘ v vse^ mestih in vaseh-Ije^. . bodo za dve leti. Ustanov-Ua, u Je ^ila tudi glavna skupščine ' vrbovna oblast vsaki obija- *n lahko odvzame mandat 5^ m ljudskih odborov. Glavna KlešeCltla. se **■* sestala vsake tr' ^upšeina bo volila prediv ‘ . oblasti na podlag, sploš-(dei‘^nib volitev, ki se jih bodo %c.«. Vsi državljani od 18 let 60 jri* dalje ali pa tudi mlajši, če borbi e-i°Y^* 7 nar°dno-osvotoodiIni " /olivna pravica bo odvzeta tiliJ ki so bili obsojeni zaradi pro-fck‘h dejanj, slu o!iL,davkQV b°d° določali ljud-tia r* ali pa glavna skupšč:na Pt^rn dohodkov posameznika. ^Kbjt izdaialcev bo lahko za- detr°oi.Vestcb Aten vodijo edinice ^Učne armade z uspehom laj, Pr°ti monarhofašističnim če-raznih krajih Grčije. a®iki demokratične, armade so izvedli uspešen napad na vladne čete v bližini Konice. V Traki ji je prišlo tudi do spopadov. Demokratični borci «0 porazili vladne čete pri vasi Maronija in razstrelili železniški most. S tem je bil prekinjen železniški promet med Alexandro-polisom in Komotinim. Demokratični oddelki so zasedli vasi Klnos in Oreo pri Xantiji ter napadli vladne položaje pri vasi Aspija, ki je 12 km oddaljena od Alexandro-polisa. Na Peloponezu se je demokratičnemu oddelku posrečilo vdreti v Lavado. Tudi pri Alonisteni so v teku borbe proti vladnim orožnikom. PO vesteh iz Aten so borci demokratične armade izvedli napad tudi na nek; vladni bataljon pr; Janjini-V borbi je padlo 5 vladnih častnikov in 115 vojakov. AFP poroča, da je jugoslovansko zunanje ministrstvo odločno zanikalo tendenc'Ozne vesti, da je radijska oddajna postaja grške demokratične armade na jugoslovanskem ozemlju. Jugoiovanska v'ada je pri grški vladi izročila protestno noto zaradi incidenta na grško-jugoslovanski meji, ko je 11. avgusta grški oddelek streljal s strojnicami na jugoslovansko obmejno straž-n'co. Ista agencija poroča, da je predstavnik jugoslovanskega zunanjega ministrstva novinarjem izjavil, da jugoslovanska javnost sledi z veliko pozornostjo dogodkom v Grčiji, ki jih z ene strani označuje vedno bolj odkrita, intervencija nekaterih držav v notranje grške zadeve in z druge strani vedno večja krepitev demokratične armade in odpor grškega ljudstva. Glede vesti o proglasitvi republike in o sestavi grške demokratične vlade je predstavnik izjavil, da ne more dati nobenega odgovora., ker ta vest ni bila uradno javljena. Sovjetski delegat pred Varnostnim svetom je včeraj izrekel veto 10L8ABIJA PROTI blitvi Evrope na dva bloka biave Georgija Dimitrova o odnosih z ZDA, o pa-^^Lkonferencl in o bolgarskem dvoletnem na rtu cb'av-|a’ 2b (Tanjug) — Danes so »AVili ke »k °^8ovore predsednika bol- »u y - ylade Georgija Dimitrova asanja evropskega uredi,ika tiiijr V, ‘ga Usta «Saturday Eve-H* Cst»- rV° vf)rašanje je predsednik ,0S6bn°V Poudaril, da ne obstojajo bčtio ■' *h°žnosti za tesnejše poll-kktj v?. Sospodarsko scdelcvanje ‘h 2)y,\l0 ljudsko republiko s- bod ’ Pa obstoja upanje, da 0 odnosi med ob ima drža. i^v ^zb°l j šal 1. Bolgarska vlada - vesti normalne in prijateljske 2 ZDA in želi nabaviti in želi nabaviti v fl'oje'^„ n.a Podlagi izmenjave — ) *n(*ustriaH&acijo in elek- Prir,,.J0 države. Bolgarija bi bl-/^«1-;*..‘jena pristati na to, da K* in,ju ®°deluje pri razvoju nje-N žabtoda pod pogojem, da a*!; v n°bene politične obvez-do državne suverenosti t jy 'P. »''Koseči?7 nato izjavi), da je obnf.-ed Bolgarijo in ZDA mo. f* Prea !anj® Prejšnjega politične-. je p[astav»iika ZDA v Sofiji ki Vzel nalogo svetovalca bol-tetjj reakcionarne opozicije in ljUda(nanišal v očeh bolgarske-v^at0 • ugled ZDA. fioi„ ^..Užimitrov izjavil, da so ,**t, IJl z obsojanjem sprejeli rl' eno-8* ^ v ZDA sestavil od-vi'1 bol'm'ailtc>v' ki ima namen vo. i In ?t *>ro^i zakoniti bolgarski t,?zjavii rudski republiki, s? 'hhk Za ^em’ da b; Bolga-t °bnn°-Pr'Spcva’a Pr’ gospodar-j.bodars. 7!. Evrope s svojimi go-ri ‘IAi odnosi z Vzhodom in t^tna ' Bolgarija je odločno na-j9’ 0-lav e"tv; Evrope v dva blo. h ,,n! ^rok, zaradi katerega ®dik| 1, odklenila udeležbo na (, ** feev,i°nferenci> k.i sta jo skli- ^ to 1 ^ in Riflniill 10 KMn vnv. ^dejstvo jKeaij v, *?'k Dimitrov je nato J, vil. s0 garski dvoletni načrt in e’,jsltill>a ta načrt odgovarja živ-k Pogojem bolgarskega zope! rovari A Žila bo njegova stranka V Prihodnjih občinskih vo- ih Ga „:>l u'iovi somišljeniki so v K>oi&11cev ^novili posebno skupino |v r»ciie 2 'mencm: »Obramba de-i;,, Sa ‘ U>e Gaulle je že tekom c^Pravljanja o alžirskem' W pbi n 2namenje za svoj nov j 4rC'le» s^8 P' «Obramba demo-jj^vzema za cmočno 0k,&va. ^ Gaullova stranka na- 8U.h. j, ‘ayiti kandidate v vseh ’ , rični krogi so mnenja,, Oin D Prb^dh^ti in socialisti ne bo-1 ljudstva. Pripomnil je, da je razumljivo, da se je Bolgarija za iz. vedbo tega načrta obrnila na prijateljske države. Na zadnje vprašanja, ali bi Bolgarija lahko prešla k socializmu brez diktature proletariata, je pred. sednik Dimitrov izjavil: Ze večkrat sem izjavil jn z analiziranjem socialnega sestava države dokazal. Georgij Dimitrov da bo Bolgarija, kadar bo ljudstvo za to pripravljeno, lahko prešla k socializmu ne kakor Rusija leta 1917, pač pa po svoji poti, t. j. brez diktature proletariata. Toda tc je v marsičem odvisno od za. držanja zapadnih kapitalističnih držav do bolgarske ljudske republike. tudi. proti avstralski resoluciji, ki je bila enaka ameriški. Kakor smo že včeraj poročali, je ameriški delegat formalno zahteval, naj se grška zadeva vpiše na dnevni red glavne skupščine ZN, ki je sklicana za 16. septembra. Reakcionarni ameriški, angleški hi francoski tisk je zagnal velik krik proti Sovjetski zvezi, češ da s svojim vetom namenoma ovira delovanje Varnostnega sveta. Pariški «Human:te» pa poudarja. da nekateri krogi pripravljajo napad na OZN. Sovjetska zveza je uporabila pravico veta na povsem zakonit način. Češkoslovaški promet skozi Trst Praga, 21. — List «Svobodne novi ny» objavlja vest o dogovoru, ki ga je sklenila. Češkoslovaška s prosto luko v Trstu, na podlagi katerega se dovoljuje Češkoslovaški za tranzit njenih produktov uporabo pristanišča. S tem dogovorom, tako uada. ljuje imenovan; list, bo Češkoslovaška oživela svojo trgovino z deželami vzhodnega Sredozemlja. V prvi vrsti bo uporabila tržaško luko za uvoz petroleja ;z Palestine in bombaža iz Egipta. Kanadski Jugoslovani za pomoč domovini Beograd, 21. (Tanjug). — V Torontu je bil drugi kongres zveze jugoslovanske mladine v Kanadi. S kongresa so poslali glavnemu odboru jugoslovanske ljudske mladine pismo, s katerim izrekajo priznanje jugoslovanski mladini za njene napore v vojni in za njen • doprinos pri obnovi države ter obljubljajo, da jo bodo v njenem delu podprli. Jugoslavija zahteva ratpravljenje o izročitvi vojnih zločincev Lake Success, 21. — Jugoslovanski zunanji minister Simič je poslal glavnemu tajniku OZN pismo, s katerim, zahteva, naj vpiše na dnevni red prihodnje glavne skupščine OZN vprašanje izročitve vojnih zločincev onim državam, v katerih so zločinci izvršili kazniva dejanja. Ameriške vojaške oblasti na zasedbenem področju Avstrije so jugoslovanski komisiji za povratnike odklonile potno dovoljenje za vstop na ameriško področje. Glede na to je predstavnik jugoslovanskega zunanjega ministrstva izjavil, da je ta odločitev v nasprotju z obveznostni, ki so jih ameriške vojaške oblasti prevzele na konferenci zunanjih ministrov v Moskvi. Siavka v Brescii Brescia, 21. — V znak protesta proti odpustu 21 delavcev so delavci kovinarske industrije v Brescii stopili danes v stavko. Proti strahovladi nad demokratičnim prebivalstvom Grčije Poziv Zveze biv&ih antifašističnih političnih preganjancev v Trstu OZN in gr^ki vladi Zveza bivših antifašističnih političnih preganjancev za Svobodno tržaško ozemlje v Trstu je poslala Varnostnemu svetu Organizacije združenih narodov sledeči brzojav: Zvesa bivših antijašističnih političnih preganjancev v Trstu, ki predstavlja večino vseh političnih preganjancev STO-a, ki se mednarodno konstituira, ugotavljajočt da morajo najboljši grški rodoljubi, borci proti nacijašističnim okupacijskim četam bežati pred terorizmom sedanje grške vlade, sestavljene v velikem delu iz nekdanjih kolaboracionistov, fašistov in izdajalcev, ki še danes množično streljajo, Delegacija italijanskih delavcev pojde v Jugoslavijo Riu, 21. — Jugoslovanska delavska zbornica je povabila italijansko glavno zvezo dela, naj pošlje v Jugoslavijo svojo delegacijo, ki bi obiskala jugoslovanske sindikalne organizacije in produkcij, ska središča. Italijanska delegacija bo odpotovala v Jugoslavijo v prvi polovici septembra. Direktne žel. tarife med FLRJ« ČSR, Madžarsko in Avstri|o Praga, 21. — Češkoslovaške, jugoslovanske, madžarske in avstrijske železnice so pričele z direkt-n mi prevozi blaga iz Češkoslovaške v Jugoslavijo m obratno, in sicer na podlagi direktnih železniških tarif. Moskva-simbo! vetrne Sovjetske zveze Moskva, 21. — «Pravda» piše v zvezi z 800. obletnico Moskve, ki jo bodo obhajali 7. septembra, da se je okoli Moskve zgradila in utrdila ruska država. Večkrat v ruski zgodovini so jz Moskve pozivali ljudstvo, naj brani domovino pred mon-golsko-tatarskimi, nemškimi, poljskimi in francoskimi osvojevaloi-Moskva je igrala veliko vlogo v borbi za narodno in politično neodvisnost ruskega ljudstva. V caristični dobi, ko so plemstvo in zemljiški posestniki kradli, zatiral: in poniževali Rusijo, sta Moskva in Petrograd postali središči socialističnega in demokratičnega revolucionarnega gibanja. Ob veliki oktobrski revoluciji je Moskva postala politično središče prve socialistične države na svetu. Presto’ni-ca Moskva uživa ljubezen vseh narodov, ki živijo v sovjetski državi. Njeno ime je simbol bratstva, simbol veličine Sovjetske zveze. Napredek Moskve v 30 letih sovjetskega režima odraža napredek vse Sovjetske zveze. Leta 1940, tik pred vojno, je moskovska industrija sama proizvojala dvakrat toliko kakor vsa industrija caristične Rusije leta 1913. Moskva je največ j e industrijsko in kulturno središče Sovjetske zveze. Ona je najvažnejši laboratorij tehničnega in znanstvenega napredka in je eno glavnih središč svetovne kulture. Zaradi tega bodo obletnico Moskve obhajali po vsej državi. Preiskava proti gen. Lee ju Livorno, 21. — V Livorno je prispel general Wyehe, ki bo vodil preiskavo v zvezi s kritiko nekaterih ameriških listov, ki so pisali o luksuznem življenju glavnega poveljnika ameriških čet v Italiji generala Leeja in njegovega glavnega štaba. 5 otrok mrtvih 25 ranjenih Turin, 21. — V bližini Turina se je neki kamion, ki je vozil otroke ob povratku iz počitniške kolonije, zvrnil v prepad, pri čemer je bilo 5 otrok mrtvih, 23 pa ranjenih. RAZGOVORI 0 NEMŠKI INDUSTRIJI so v nasprotju s potsdamskimi sklepi S^vjet®ki protest pri angleški in ameriški vladi London, 21. — Londonski in Washingtonski uradni krogi javljajo, da je Sovjetska zveza protestirala pri obeh vladah, ker nameravata na konferenci v Londonu razpravljati q povišanju nemškega industrijskega potenciala samo z zastopniki treh držav in brez Sovjetske zveze. To postopanje je v nasprotju s potsdamskimi dogovori. Vladni krogi v Londonu in Wa-shingtonu pa seveda trdijo, da se bodo tristranski razgovori nanašali samo na višino nemške Industrije v angleško-ameriškj coni in ne na industrijo v ostalih dveh zasedbenih conah. ZDA in Anglija da so pripravljene raztegniti razgovore o višini nemške industrije v vsej Nemčiji, če je Sovjetska zveza pripravljena obravnavati Nemčijo kot gospodarsko celoto. Tedaj bi tudi Sovjetka zveza sodelovala pri konferenci. Angleško zunanje ministrstvo javlja, da se bosta tristranske konference udeležila tudi povelju k angleške cone maršal Douglas in poveljnik ameriške cone general Lu-clus Clay- General Clay je pred svojim odhodom y London ha tiskovni, konferenci v Berlinu izjavil, da vselej, kadar sreča ameriški diplomat Francoza, predlaga slednjemu združitev francoske cone z ameriško in angleško cono. Clay je priznal, da je sedanji nemški premog, ki ga izvažajo, polovico cenejši od ameriškega, da pa bodo cene nemškemu premogu izenačili, tako da bodo dosegle dve tretjini cene ameriškega premoga. , Kakor je znano, je angleški finančni minister Daylton včeraj objavil, da j« Anglija ukinila konvertiranje šterlingov v dolarje in da bo vsakdo lahko zamenjal šterling v katero koli drugo valuto. London-ski«Times» piše, da je ta ukrep prva posledica vvashingtonskih razgovorov. «T!mes» nadaljuje: «Kriza se pojavlja v padcu proizvodnje. Niti a-merjške države dve leti po vojni ne morejo preskrbeti zase sredstev za kritje lastnih potreb. Najvdnejše posledice so nizek izvoz angleškega premega, pomanjkanje hrane ;n slaba proizvodnja nemške industrije. Splošno pomanjkanje dolarjev je razlog za splošno pomanjkanje živil, biaga in strojev, ki j h za enkrat lahko dobavljajo sa.r.o ZDA. Laburistični «Daily Heraid» ne prikriva, da bo posledica zadnjega ukrepa finančnega ministra verjetno znižanje obroka prehrane. Nadalje ne bodo nekatere države gotovo hotele uvažati blaga v Anglijo. Konservativni «DaUy Ex-pres3s» se vprašuje, zakaj troši Anglija milijone šterlingov za pos.sd- EGIPTS KO VPRAŠANJE P RED I/S POGODBA IZ LETA 1936 je v nasprotju z listino ZN Lake Success, 21. — V eglptsko-ar.gleškem sporu je brazilska delegacija stavila včeraj pri Varnost, r.em svetu predlog, naj obe stranki v svrho mirne ureditve egipt-skega vprašanja obnovita direktna pega jan ja. Brazilski delegat je svoj predlog utemeljeval s tem, da bi Varnostni svet s sprejemom egiptske zahteva ustvaril za bodoče nevaren primer, kčr bi tako prišle ob veljavo mednarodne obveznosti posameznih držav. Brazilski delegat je bili nadalje mnenja, da sedanji položaj v Egptu ne tvori n »posredne nevarnosti za svetovni mir. Za tem je v imenu Sovjetske zveze podal izjavo Gromiko rekoč, da so angleško-egiptska nasprot-stva sposobna ogrožati rvttovni mir, zaradi česar smatra sovjetska vlada, da je zahteva Egipta pra vičaa. Gromiko je še dodal,’ da je pogodba iz leta 1936, sklenjena med Egiptom in Anglijo, v nasprotju z listino Združenih narodov. Glede zahteve sudanskega ljudstva po neodvisnosti je sovjitski delegat iz. javili, da zaradi nepopolnih poročil o mnenju sudanskega ljudstva Varnostni svet ne more v tem vprašanju izglasovati nobenega skltpa. Večina članov Varnostnega sveta s; je izrekla za predlog brazilskega delegata. Angleški delegat Cadogan- je sprejel brazilski predlog z dodatkom, da bo Anglija predložila zadevo mednarodnemu sodišču v Haagu, če bi pogajanja z Egiptom ne bila uspešna. Razprava je pre. ložena na prihodnji petek. Po seji je Mustafa Momčn, predstavnik koalicije petero egptskih strank izjavil, da je Varnostni svet zavzel stališče v korist midnarod-nih interesov in ne v korist pravice. ko 120 tisoč mož v Nemčiji, pri lem še 25 tisoč civilnih uradnikov in za 80 tisoč vojakov v Palestini. Te vojake je treba demobilizirati, da bodo sodelovali pri obnov:. «Daily HerakL nadalje zanikuje vse vesti, ki jih je priobčil konservativni «Daily Mail» glede Attice-jevega odstopa. Znani publicist Gustav Aucoutu-rier komentira položaj Francije neposredno pred tristranskimi razgovori, ki ss bodo začeli v petek v Londonu. Francoska delegacija bo imela težak položaj. Francija je zahtevala svojo prisotnost iz razloga, ker višine industrijske proizvodnje v angleško-ameriški coni in proizvodnja porurskega premoga tvorita bistvene elemente za nemško industrijsko proizvodnjo. To vprašanje je odvisno od vseh štirih velesil, kajti omejitev nemške industrijske zmogljivosti ima direktne učinke na varnost nemških sosedov, dalje na njihovo lastno industrijsko obnovo, na višino industrijskih proizvodov, do katerih imajo nemški sosedi pmvico iz naslova reparacij in končno, ker odvi-si od bodočnosti nemške industrije vse delo konference za evropsko gospodarsko sodelovanje v Parizu. Auccuturier nadaljuje, da so ZDA in Anglija odločene povišati v an-gteško-ameriški coni proizvodnjo železa od 10 na 12 milijonov ton letno. Francija bo morala na tristranski konferenci storiti vse, da se ta sklep ne izvede do zasedanja konference štirih zunanjih ministrov, ki je določena za november t. 1. Imenovani publicist je mnenja, da ne preostaja Franciji drugega, kakor izkoristiti svojo lastno kovinsko industrijo, kot tudi one v Luksemburgu in Belgiji. Ako smatrajo ZDA in Anglija za neobhodno potrebno obnoviti nemško industrijo železa, se to ne sme zgoditi na škodo Francije, Luksemburga in Belgije, ki morajo v prvi vrsti dobiti porurslti premog. Ixzivan!e amer ških novinarjev Beograd, 21. — «Politika» objavlja članek pod nas’ovom «Zakaj prihaja resnica o položaju v Jugoslaviji tako težko v ameriški t,:sk?» V članku omenja, da nekateri ameriški novinarji v Beogradu pošiljajo netočne in neresnične vesti ter ne pošiljajo vesti, ki so ugodne za Jugoslavijo. List piše med drugim, da nekateri novinarji delajo to nalašč, ker upajo, da jih bodo izgnal; iz Jugoslavije, in da Jim bo potem ameriški tisk pel slavo. List zaključuje, da je treba takemu ravnanju nekaterih ameriških novinarjev napraviti konec. V . ...-j,. ...______ K(w,b0rn De Gaullovega gi-KMof11 st! 'n Socialisti ne bo-*t*t bos a'* vsaJ zel° ma'°. ’Zgub;'i glasove v ko-, Mo-Uistorn desničarski so-, ' w a ho De Gaulle pad- i ki 7-čje število onih vo- lte^ se d0 8edaj vzdrževa- li List «Novoje Vremjan objavlja članek o Hooverjevemu predlogu za sklenitev ločenega miru z Nemčijo in o vplivu tega predloga na sedanjo zunanjo politiko ZDA. Ko je bil Hooverjev predlog objavljen) je povzročil veliko razburjenje .in predstavniki ameriških krogov so kazali, da ga ne odobravajo. Vendar pa je pisanje časopisov nedvoumno kazalo, da vlada podpira ta načrt. V zadnjih tednih je zadržanje ZDA do Nemčije zelo jasno. Glavr ni obrisi se z mnogih vidikov skladajo s Hooverjevimi direktivami Sedaj so odkrito proglasili, da je treba takoj obnoviti nemško industrijo pod nadzorstvom nemških monopolov z namenom, da Jo spremenijo v važno industrijsko bazo za Evropo. Združitev ameriškega in britanskega zasedbenega področja ter ločitev zahodne Nemčije od ostalega dela je sedaj dovršeno dejstvo. Priprave za imenovanje slamnate vlade, ki bi bila omejena na za-padi ti del Nemčije, so praktično zaključene. Tudi glavna točka Hooverjevega programa se izvaja: enostranska akcija za kršenje zakonitih pravic Sovjetske zveze in drugih držav Evrope. Hoover in njegova slava GOGOOGOOOOOGOOOOOCCOOCOGGOOGOOGOOOOOOCOGOGOCOCCOOGOOGOOOCOOOOOOOOCGOCOOGOOOOOGOOOOOOGOOCOOOOOGOOOGOOOOOOGOOOOOSOGG ko so formulirali anglc-ameriška pogajanja: ali gre za višino nem-šte industrije ali za usodo Porurja. Ta pogajanja so sama po sebi neposredno in očito kršenje v Potsdamu prevzetih obveznosti. Gre za poizkus rešitve nemškega vprašanja z dvostranskim dogovorom ter za uvedbo nadzorstva ameriških in britanskih monopolov v Porurju in zahodni Nemčiji, za uvedbo ameriške nadvlade v Evropi s pomočjo nemške reakcije. Te spletke se naravno dogajajo za hrbtom Sovjetske zveze, ker sovjetska politika, ki stremi za tem, da zajamči mir in mednarodno varnost, ovira nevarne načrte ameriških bankirjev. Vendar pa je težko verjeti, da bo njihovo zavezništvo imelo uspeh. Sovjetska zveza ni osamljena. Demokratične sile vsega sveta so na njeni strani- Te sile ne bodo dovolile, da pride do sklenitve nesrečnega posla med požrešnimi ameriškimi trgovci in nemškimi reakcionarji na račun evropske varnosti. Hoover, ki se ■ mu zelo mudi, ni bil nikoli spreten politik. Upravičeno je mnenje, da mu bo njegov nenadni povratek na mednarodno pozori-šče preskrbel še manj slave, kakor jo je doživel v preteklosti med svojo predsedniško kariero. Jasno je, da je taktika britanske in ameriške diplomacije v nasprotju s potsdamskimi sklepi, medtem ko skušajo hkrati zvaliti krivdo za zavlačevanje rešitve nemškega vprašanja na Sovjetsko zvezo. Težkoče za rešitev tega vprašanja so le ščit, za katerim skrivajo priprave Hooverjevega načrta. Glavna skupščina OZN se bo sestala v septembru, razgovori zunanjih ministrov in njihovih namestnikov o nemškem vprašanju pa se bodo nadaljevali v novembru. Američani, ki podpirajo Hooverjev načrt, skušajo postaviti svet pred izvršeno dejstvo. Nastop treh zahodnih držav je precej svojevrsten■■ Wall Street narekuje politično smer, od Velike Britanije in Francije pa zahtevajo le, da jo podpirata. Ni torej lahko doseči sporazum, naravno jet da britanski in francoski vladni krogi upravičeno oklevajo glede ameriške politike v Nemčiji. Zadržanje javnosti v teh dveh državah je do te politike zelo nenaklonjenoj ker ta ogroža mir in varnost v Evropi. Ze samo dejstvo, da se je Ramadiero-va vlada združila v Bevinov zapadli i blok, dokazuje veliko razcepljenost med pariškimi vladnimi krogi in francoskim ljudstvom, ker vlada v ničemer ne brani interesov Francije. Položaj je tako v Franciji Icakor v Angliji nesi-čen s političnimi komplikacijami. Toda naravno, da Bevin z vsemi svojimi silami podpira polit ko ameriških monopolistov. Medtem obstoja v tem- pogledu popolno soglasje med laburisti in konservativci, prihajajo pa na drugih področjih do izraza velika vasprotstva- Pravi interesi britanskega gospodarstva so povsem nasprotju s politiko, ki teže Veliko Britanijo na voz ameriških monopolistov. Ta voz pelje do gospodarske krize, ki grozi Veliki Britaniji z novim prepadom, medtem ko je že v dolatje-vem objemu. Britanski politični voditelji goljufajo svoje volivce: britanski delavski razred, ki nikakor ne odobrava, da bi zunanja politika laburistične stranke po- stala politika ameriških monopolistov, ki skušajo nadvladati svet. Tudi ameriški državljan je mnenja, da bi znala tu politika imet i hude posledice. Nikakor ni prepričan, da sta Trumanova doktrina in Marshallov načrt edini sredstvi preti gospodarski krizi. Nebrzdana želja po ekspanziji, zasužnjevanje po vojni izžetih narodov, mrzlično oboroževanje lahko dovedejo samo do novih, mednarodnih komplikacij. Ločen mir z razkosano Nemčijo brez sodelovanja njenih sosedov in žrtev njenega napada je avantura, polna nepredvidenih posledic. Ameriški listi smatrajo Hooverjev načrt za «koristnega za trgovske posles,: toda to je nezmiselno upanje. Ce ni ameriška diplomacija po vojni ničesar nap-a-vila, je bilo zaradi tega, ker je izvajala taktiko izsiljevanja. Ta taktika ni nikakor v čast Ameriki. Sedaj pa ne gre samo za izsiljevanje, pač pa za težak poizkus izvedbe nekaterih dalekosež-nih načrtov. Ni važen način, kg- deportirajo v tisočih demokratično prebivalstvo brez starostne in spolne razlike, da umira zaradi pomanjkanja v pustih krajih, terorizira in uničuje cele pokrajine ter odpravlja demokratične svoboščine, se obrača na Svet OZN s pozivom, da nujno podvzame vse potrebne ukrepe, da preneha to sramotno politično preganjanje, da se kolaboracionisti in jašisti odstranijo z vlade in odgovornih mest in se s tem zajamči splošna varnost, mir in demokracija. V Trstu 21. avgusta ioš7. Grški vladi pa je poslala sledeči protestni brzojav: Zveza bivših antijašističnih po-lističnih preganjancev v Trstu, ki predstavlja večino vseh političnih preganjancev STO-a, ki se mednarodno konstituira, ugotavljajoč svoje razočaranje nad ravnanjem, ki ga vršijo nad najboljšimi grškimi rodoljubi, ki so se junaško borili proti nemškim in italijanskim okupacijskim četam, organi Vaše vlade, ki množično streljajo brez rednih sodnih postopkov, deportirajo v tisočih demokratsko prebivalstvo brez razlike po starosti in spolu, dcVumi-ra zaradi pomanjkanja, ter terorizira in ruši cele pokrajine ter odpravlja demokratične svoboščine. Vam izraža svoj protest zaradi takega ravnanja in se obrača na Vas z nujnim pozivom, da podvza-mete vse ukrepe, da prenehajo represije kakršnega koli značaja nad demokratičnim prebivalstvom in da se vzpostavi stanje v Skladu s človečanskimi pravicami in z obstoječimi mednarodnimi dogovori ter s tem preprečile nadaljnjo pustošenje Vašega nacionalnega teritorija ter ogrožanje mednarodnega miru. V Trstu 21. avgusta I9'/7. Sovjetski veto proti sprejemu ttaliie in Avstrije v OZN Lake Succesa, 21. — Varnostni svet je odbil prošnje Madžarske. Romunije in Bolgarije za sprejem v OZN. Za sprejem Bolgarije je glasovala samo Sirija, ZDA vo volile proti, estalili devet članov Varnostnega sveta pa se js glasovanja vzdržalo. Glede sprejema Italije in Avstrije je Sovjetska zveza postavila veto. Sovjetski delegat Gromiko je izjavil, da se ne more upoštevali vsaka p.ošnja zase, ker gre za štiri države, ki so vse v istem položaju in s katerimi je treba .skleniti mirovne pogodbe, ki nioriijO stopit: v veljavo, preden se lahko upošteva sprejem omenjenih držav med Združene narode. Grom ko je ntto izjavil, da je podpiranje Velike Britanije in Amerike v nasprotju s potsdamskimi sklepi in z določbi-mi mirovne pogodbe. Glede italijanskega doprinosa v zavezn iki vojni, k; so ga nekateri govorniki poveličevali, je Gromiko dejal, da bi lahko tudi on o tem kaj povedal, da pa rajši molči. Argentinska in Dominikanska delegacija sta zahc aii vpis na dodatni seznam vprašanj dnevnega reda glavne skupščino OZN vprašanje revizije mi: -.vne pogodbe z Italijo. AHERISKi PASTOR o vtisih Iz Ju$oslavlle V Jugoslaviji je verska svoboda - Jugoslavija želi boljših oduosov z ZDA - Simnatiie do grškega ljudstva New York, 21. (Tanjug) — Pa. stor Howard Melisa, alan skupine osmih am.riških cerkvenih predstavnikov, k, so pred kratkim, obiskali Jugoslavijo, je na t skovni konferenci v New Yorku izjavil, da so jugoslovanski narodi zastavili vse svoje sile za industrializacijo države, da se osvobodijo tujega izkoriščanja. Dejal je dalje: «Ob;skalj 3mo vso Jugoslavijo in lahko izjavimo, da tam vlada popolna verska svoboda. Vid :ili smo, da ne preganjajo ne vere rie cerkve, pač pa 30 bili kaznovani samo vojni zločinci. V državi ni sovjetskih čet in tu. d; ni opazit; nobenega sovjetskega nadzorstva. Jugoslovani se močno zgražajo, ker n; bil še noben vojni zločinec, kar jih je navedenih na seznamu, ki ga je Jugoslavija predložila zaveznikom, do sedaj izročen Jugoslaviji. Ti vojni zločinci so sedaj na anglo.ameri Ikem področju v Nemčiji in v Italiji. Številni jugoslovanski vojni zločinci, ki pripadajo duhovščini, so pod zaščito Vatikana. Visoki jugosilovanski funkcionarji so nam izjavili, da b; Jugoslavija z zadovoljstvom pozdravila prisrčnejše odnose z ZDA. Pripomnili pa so nam, da k temu ne more r.;kakor pripomoči ukrep našega zunanjega ministrstva, ki odklanja potne liste ameriškim državljanom, ki želijo potovati v Jugoslavijo, po. esbno pa mladini, ki Želi odpotovati na mladinsko progo Samac-Sarajevo. Obiskali smo to progo in na nas je napravilo til obok vtis delo, ki ga prostovoljno vrši vse prebivalstvo. Obžalovati smo morali, da tudi drug; niso imel: možnosti videt: tega, kar smo videli mi. Pomoč, ki jo mi dajtmo Grčiji, Jugoslovanom ni všeč. Njihove s'mpatije so na strani grškega ljudstva, toda v kolikor smo lahko videli, so Jugoslovani v svojih dejanjih povsem korektni. S svoje strani se izogibajo obmejnim incidentom. Inozemski dopisniki, ki se vračajo iz Grčije in z obmejnih področij, in s katerimi smo govorili, so potrdili naše vtise.* Fallstlčna metamorfoza Rim, 21. — Poslanec Patrissi in skupina kvalunkvističnih poslon-cev so ustanovili danes novo stranko z imenom ^nacionalno gibanje za socialno demokracijo — movi-mento nazionalista p r la demo-craza sociale*. Prihodnje dnv bo nova stranka izdala poseben pro-glas. Podpora Iz ZDA In Anglije madžarski reakciji Budimpešta, 21 — Na Madžarskem so proslavili včeraj praznik sv. Stefana. Običajne procesije so se udeležile velike množice. List «Krasnaja zvezda* komentira sedanji položaj Madžarske in piše, da so se po odkritju zarote prgti republiki spremenile sile demokratičnih ;n reakcionarnih političnih skupin na Madžarskem. Iz ' ega razloga so demokratične stranke zahtevale nove parlamentarne volitve. V ta namen so komunisti, socialdemokrati, mali posestniki in stranka nacion.tlnih kmetov sklenile voiivno zvezd, ki jo lnhko smatramo za oživljeno narodno fronto madžarske neodvisnosti, k. je bila ustanovljena že leta 1941. L'st nadaljuje, da je madža-ska reakcija doživela sicer velike poraze, da pa kljub temu nadaljuje svoje podtalno delo, ustanavlja nove stranke s proti ljudski mi cilji, ovira izvedbo gospodarske triletke in dv.ga cene, samo da b; škodovala valuti in povzročila inflacijo. V tem podpirajo madžarsko reakcijo tudi nekateri krogi v ZDA in Angliji- 400 lir za kg kruba! Florenca, 21. — Zadnje dneve so tajni prekupčevalci zahtevali 400 Ur za kg kruha. Zaradi tega je prišlo do protestov in groženj; zlasti oairo so proti prekupčevalcem nastopile žene. Na centralni tržnici so morali črnoborzijanci pred razjarjeno množico zbežati. Poziv indonezijskemu ljudstvu Batavija, 21. (AFP). — Republikanski ministrski predsednik Sha-foeddin je jx> radiu izjavil, da so Nizozemci po 4. avgustu, ko je bil dan ukaz za prehanje sovražnosti, napredovali od 75 do 150 km na Javi, ravno toliko v Maduri in 50 km na Sumatri. Pozval je indonezijske funkcionarje in ljudstvo, naj ne sodelujejo s Holamdci in je izjavil, da so vsi tisti, ki sodelujejo v Holandci, sovražniki indonezijskega ljudstva. LONDON. — Voditelji angleških rudarskih sindikatov so izjavili, da je sindikat spri-jel v tovarne prvi kontVgent 2000 poljskih rudarjev. Udarniško delo Zagrebčanov Zagreb, 21. — V Zagrebu so pretekli teden pri udarniškem delu pomagali zagrebški prebivalci — okoli 50 tisoč po številu — in sicer pri graditvi avtomobilske ceste, ki bo vezala Beograd z Zagrebom. Te dni bodo končala gradbena dela železnice pionirjev v Maksimi ru. Popolnoma je dograjena železniška postaja in stavba železniških delavnic. Marshallu se mudi Vandenberg se razburja... Rio d? Janeiro, 21. — Df.nes so na vseamerišk; konferenci razpravljali o datumu, 'ko naj se konferen ca zaključi- Predvidevajo, da se bo zaključila 28 avgusta, pogodba pa bo najbrže podpisana 5. ali 6, septembra. Marshall je vztrajal, da je treba dogovor čim prej podpisati in dejal: «Na svetovno javnost bo toliko bolj vplivalo, čim hitreje bomo podpisali pogodbo za obrambo kontinenta.* Vandenberg pa se je razburjal ker s; predolgo belijo glavo z definicijo o ((napadalcu* in »nevarnost; napada PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — Tudi deficit je dober argument za »povezanost z Italijo" Včeraj popoldne se Je sestal mestni občinski svet na izredno sejo, na kateri so svetniki pod predsedstvom odv. Portija razpravljali o zahtevah uslužbencev ACEGAT-a, k; hočejo končno veljavno doseči izboljšanje mezd in redno izplačevanje plač. Po prečitanju teh zahtev je spregovoril svetnik Rinal-dini. V svojem govoru je omenil, da se razne komisije že tri dni bavijo s tem vprašanjem, ki so ga nerešenega poslale občinskemu svetu v pretres Omenil je, da bi letni primanjkljaj ACEGAT-a, ki Iznaša okrog 400 milijonov lir letno, delno krila ZVU s 240 milijoni Ur, ostalo pa bi še vedno okrog 170 milijonov deficita. V svojem referatu g. svetnik ni pozabil poudariti staro geslo, da je Trst gospodarsko navezan na Italijo, kjer so mestna podjetja prav tako pasivna kakor ACEGAT v Trstu in jih zaradi tega podpira država. Ker je po njegovih besedah ZVU priznala to gospodarsko povezavo, naj bi tudi finansirala ACEGAT. Nekaj pametnih stvari Je pa svetnik Rlnaldini vendarle svetoval. Sestali naj bi se upravna komisija ACEGAT-a, mestni svetniki in predstavnik; nekaterih uradov ZVU, pri tem naj bi obravnavali prave vzroke ACEGAT-ovega deficita in za rešitev tega vprašanja zagotovili: 1. redno dobavo plina in vode, za kar bi bilo treba zagotoviti reden dovoz pcemoga in redno dovajanje električnega toka pozimi. Poleg tega bi bilo treba zgraditi skladišča in remize v ul. Broletto, pri čemer bi se letno prihranilo 50 milijonov lir; 2. zavezniški vojaki bi morali plačevati tramvajske listke, kar bi lemo prineslo v blagajno ACEGAT-a okrog 60 milijonov lir. Predlagal je občinskemu svetu, naj sprejme zahteve ACEGAT-ovih uslužbencev, ker so upravičene in naj se Jim za enkrat kot ostalim mestnim uslužbencem nakaže pro-dujem- Za njim Je svetnik Bonetti tudi nekaj pametnega svetoval, naj ne zvišujejo več cen ACEGAT. Predlagal je, naj bi kot drugod, tudi tu država posegla vmes in izravnala letni primanjkljaj. Po njegovem mnenju pa pr.manjkljaja ni kriv sedanji upravni aparat ACE-GAT-a, pač pa sedanje izredne raz- TRŽAŠKI DNEVNIK SEJA MOS-a Z* TRST VPRAŠANJE SOLSTVA /;ilit,i brezplačno oskrbovalninO, ^tev Kino v Dekanih V soboto in nedeljo 23. in 24. t. m. predvaja kino na prostem film «Kraljeva želja*. Vrnitev otrok s počitniških kolonij Odbor za počitniške kolonije poroča, da se bodo vrnili v petek, 22. t. m. ob 17. uri otroci s počitniških kolonij v Skriljah, v Dobravljah, Gojačevu, Vrhpolju, Vrto-vlnu in Budinjih. V soboto, 23. t. m. ob 16. uri se vrnejo otroci iz kolonije Šempeter pri Gorici, ob 17. uri iz Portoroža in ob 20. uri iz Petrovega brda (Tolmin). Pozivamo starše, da pridejo po svoje otroke v Dom pristaniških delavcev. Uradne vesti za Julijsko krajino Tvrdki Pavan et Giungi in Rustja nezmožni plačila. Omenjeni tvrdk’ ne zmoreta več plačevati svojih delavcev, ki so zaposleni pri javnih delih. ZVU je z omenjenima-tvrdkama razveljavila pogodbo in izdala nalog, da se delavce Izplača iz fonda za javna defla. Inženir Lup.s je razrešen dolžnosti, ker bi moral kot glavni in. ženir vedeti za nedavne neredno-sti pri oddelku za javna dela. Na njegovo mesto je im uovan inž. J. B’errazzi. Nove hiše pri Sv. Soboti. ZVU je izjavila, da ne bo zasrgla novih h!s pri Sv. Soboti v vojaške namene, kakor je pisalo lokalno časopisje. Premog. V tržaško pristanišče sta pripluli dve ladji s 18.794 tonami premoga za industrijo. V kx*at-kem pričakujejo še tri ladje s premogom. Nasledniki Ovre Zadnje čase civilna policija vedno bolj intenzivno preganja antifašistične borce in uporablja proti njim preizkušene metode zloglasne Ovre. T.sta «najboljša policija na svetu«, ki ima v svojih vrstah vse preveč bivših fašistov, esulov in drugji tipov, katere je epuraeljska komedija pustila na svobodi, b; rada s svojimi brutalnimi nastopi proti doslednim borcem za svobodo in demokracijo utrla pot novemu fašizmu, ki se zopet poraja v Trstu pod blagohotn.m pokroviteljstvom sedanje uprave. V sredo. 13. t m. je policija napravila preiskavo v hiši neke komaj 18-letne tovarišice z Opčin. Iskali so nekaj, menda niti sami niso vedeli kaj, pač kar koli, kar bi našli. No. našli n so drugega kot nekaj nedolžnih tiskovin ljudskega odbora. To je bilo dovolj, da so odpeljal: tovarišico v policijske zapore. Ze prejšnji dan so zaprli njeno mater, ki pa so jo po pr.hodu hčerke izpustili. Naslednji dan, y četrtek Jo je začel zasliševati namestnik inšpektorja Rizza Umberto G*or-gcttl. Hoteli so vedeti, kje je bila 1. maja 1945. in kaj je delala potem do prihoda zaveznikov. Najbolj jih je zanimala neka knjiga, v kateri da so podatki o fašistih, k! so izginili v tisti dobi jn med njimi so jim bili najbolj pri srcu 3 člani železniške milice. Glorgetti Je trdil, da deklica ve 2a to knjigo in je hotel izsiliti od nje priznanje. Grozil ji je s črtalom ter jo začel biti z njim po glavi in po obrazu. Popoldne so Jo zopet mučili z izpraševanjem. Očital; so ji kot zločin. da poseča pisarno krajevnega ljudskega odbora in jo zopet tepli. Zvedeli niso nič, ker dekle sploh ni vedelo tega, kar bi oni radi zvedeli. Odpeljali so jo v Coroneo. V ponedeljek jo je zaslišala še vojaška policija CIO in v torek popoldne so jo končno izpustili domov- Tako je moralo to mladolrino dekle presedeti po nedolžnem 7 dni v zaporu. Edina njena krivda Je ts, da je ant.fašistka in da se je tudi njen oče boril skupaj s partizani za zmago ln za svobodo. Njeno mater je brutalno ix»topanje policije tako pretreslo, da je začela bolehati. Izlet v Idrijo in Cerkno bo v nedeljo, 24. t. in. Pojasr.ila in vpisovanja v čevljarni Gec, Rojan. Določbe za sidrišča Ukrep; italijanske vlade z dne 29. julija t. 1. zaradi spremembe nslkazanih sidrišč za domače in tuje ladje, ki prihajajo v pristanišče, stopajo v veljavo kolikor je to mogoče tudi na tsm ozemlju. Kino v Nabrežini v soboto, nedeljo in ponedeljek: «Nedosegiljivos strašilo*, film. Komičen Preklic V bližini Oprtol Je izgubil tov. Pavlič M. osebno izkazn.co Izdai.o od OLO Koper, izkaznico SIAU in knjižico gospodarske zadruge. O-m.njene dokumente proglaša za neveljavne. Zahvala Družina Gospardič se prisrčno zahvaljuje Rdečemu križu za Trst in pokraj.no ter tovarišicam iz mladinskega okrevališča izPoi ikcv v Sloveniji za skrb in pozorc.ost, ki so jo izkazali njihovemu sinu Vinlciju, ki je popolnoma okreval v štirimesečnem bivanju v kolo. nlji. Promet v javnih skladiščih Od 10. do 16. avgusta so pripdu-le v Trst štiri ladje z 3025 tonami raznega blaga. Odplule so štiri ladje a 1664 tonam; tovora. V istem tednu je odšlo po železnici Iz javnih skladišč 250 vagonov s 1140 tonami mat riala, a dospelo je 507 vagonov s 6951 toi.ami blaga. Drago prenoilice Pred dnevi Je nek trgovec po imenu Corradi Pavel, povabil 26 letno Italijo B., da bi skupaj prenočila v hotelu Commercio v ul. del-1’Orologio,. Ko se je proti Jutru zbudil, ni bilo več Italije poleg njega ln tudi njegova denarnica, v kateri je imel 36 tisoč lir, je z njo vred izginila. Policija Je po daljšem Iskanju izsledila tatico, ki je svoje dejanje tudi priznala. Sedaj bo verjetno dalj časa prenočevala kar v zaporu. takoj preskrbijo zadevno pri svojem krajevnem in oar LO. Smrtna kosa V Bazovici je umrl 68-l«hd ^ člč Ivan. Pogreb bo danes 18. uri. Rojstva, smrti, poroke Dne 21. t. m. se je rodilo 9 umrlo je 6 ljudi, porok P* 10 9* o. nek J(r .CERKVENE PORORE: P® jjs- sip Kaluža in zasebnica A». ij link, mehanik Adrijan »a -jj. bolničarka Alma Crevati, el« Gaerrino Spelar tn zasebni®?‘ t ja n. C? n -TAlneniAoi' TflSlD A i n it uaerrmo opeiar m , paVSt T ca Seorta, železničar Josip ^ r4(jni* zasebnica Marija Cova. . vm-ij* John Sidney Crick in šiv.lJ* •J Ulili Diuucy vijuiv Kastelic, agent C. P. setti in šivilja Cvetka L0*® ' {likar Anton Coretli in vratar ^ ^ mlnija Ana Sies, uradnik £}.< pii* VVesek in zasebnica Ida ,jvjljš zar Aurelio Rocchetti in Ana Jevšček. ,, fo0* UMRLI SO: letna-Mar ja ‘’JoSip Seitner vd. Soič, 16-le|nl ajr»4i' Chiusarolli, 71-letni Franc » mo 57-letna Ada Marija Bossi, . {3- stari Klavdij Paroni letna Pavla Paulin vd. Dano DAROVI IN PRISPEV#1 lir ■ Ivan Gorkič daruje 1°®° Dijaško matico. pros^ Dilavci Italstrada pri* P.'<" darujejo 3050 lir za politi*11* pornike. , »t Za počitniške kolonije o*■ V irnvflli' T^r'atu rh darovali: Pristaniška zaarutgeii»' tisoč lir, Cerretta 100 'tr' , jek fontar.a 100, SIAU III. rajon1* # tor 500, Černe 100, Zlatic ga? A9I2Z Prosek 1000, ASlZ*,&fi)* 500, Gorella M. 200, Požar * eoa' 30, Pertegatto Sikst 50, * f/f* Rudolf 500, Brecelj 3otW*rpr Pekorič Sergij 500. Bertok^ g* lija 200, Valdas Ginevrft (1'nn Vrlo ODA Dnn T .fHZe •**UV,„T‘i? d.na Eda 200, Bon lAJ2e lan Pavla 300, Paskualr?1 cj'ri -n,.—l— SO. A 0, rt« fr berta 1500. Slavec MarU.l™jjj __________________ 100, Candottl Etorina 50, člč Valerija 300, Samic N Burger Marija 1500, 0 AoO,*? neria siavec goj Milan 1500, Slnal Novcllo Angelo 100, Cekin Tržačai.ka 100, Gombattt ^ 100, Stres Frančiška 200, pur Adela 200, Skorja Karla_ 5*'- 5^ zier Silvo 500, Troj.r Al°JjcJ oK* Berneti Julij 1000, Pan*«1 1000, Pines Gema 100. Na kulturni prireditvi p svP nega društva v Lonjtrju 1 vina, Divača. AF2 Guar '1' uč.nkovlto sredstvo prf^jug0?^ * Generalno zastopstvo za fro FARMACHIM, TRST, u * ->