PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 150 lir Leto XXXII. Št. 255 (9560) TRST, torek, 2. novembra 1976 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ODGOVOR PREDSEDNIKA VLADE TAJNIKU KPIBERLINGUERJU Andreotti ponuja strankam srečanja z vlado pred razpravo o njeni gospodarski politiki Natta (KPI) in Manca (PSI) ugotavljata, da je to korak naprej, ostaja pa odprto vprašanje skupnega sestanka demokratičnih sil -Z vseh strani obtožujejo KI), da se «skriva za hrbtom lastne vlade» RIM, 1. — Andreotti je odgovoril Berlingueiju v rahlo različnem tonu kot je bil korrLj nekaj dni prej odgovor KD. Demokrščan-*ko vodstvo skuša torej tudi v tem primeru ločiti med vlado (kate-r° sicer sestavljajo sami demokristjani) in stranko, ki se obnaša, kot če bi bila nekaj povsem drugega. Andreottijevo pismo je prispelo na sedež KPI v Ulici Botteghe O-scure že v soboto, objavljeno pa v soboto, objavljeno je bilo šele potem, ko so c(a voditelji komunistične partije pretehtali in zavzeli o njem svoje stališče. P:smo je Andreotti poslal v vednost tudi drugim strankam ustavnega loka, ki so pristale na Ber-hnguerjevo zahtevo po srečanju demokratičnih strank o vlladni gospodarski politiki. Oblikovno je pismo zelo korektno in vljudno, vsebinsko pa se razlikuje od odgovora demokrščanskega vodstva v tem, da sprejema «pred razpravo v parlamentu» vsako «koristno srečanje s strankami», «V neki meri sprejemajo naš predlog,» je komentiral eden izmed podpisnikov pisma KPI, načelnik poslanske skupine Alessandro Natta, saj Andreotti poudarja, da «ne gre za preverjanje političnih okvirov, pač pa za proučevanje gospodarskega položaja, smenic za vladne ukrepe in stališč posameznih strank in parlamentarnih skupin». Natta dodaja takoj, da «ostaja odprto vprašanje, ki ga je sprožila KPI o srečanju demokratičnih strank,» Podobnega mnenja je tudi član socialističnega vodstva Enrico Manca: «Andreottijeva pobuda se približuje predlogu KPI in našemu, s tem pa še bolj poudarja željo KD, da bi se skrivala za hrbtom vlade in tako prikrila svojo odsotnost v okviru strategije zasilnih ukrepov». Še ostrejši je v uvodniku, ki ga je zapisal za strankino glasilo «A-vanti!» posl. Paolo Vittorelli: «Kako daleč smo od nujnosti skupnega srečanja, da bi se tam vsi skupaj lotili zapletenih vozlov sedanjega Gerald Ford kemijski delavci in delavci živilske 'Industrije že dali pobudo za 4-urno vsedržavno stavko, ki bi morala biti 12. novembra. Sindikalna federacija skuša te boje uskladiti, da bi ne prišlo do posameznih nastopov. Poleg tega bo imelo tajništvo sindikalne federacije v prihodnjih dneh sestanek tudi z voditelji sindikatov javnih uslužbencev, ki so že napovedali stavko, ker jim je vlada za- Jimmy Carter vrnila zahtevo po povišanju plače. Tajništvo federacije se namerava dogovoriti s predstavniki posameznih sindikalnih strok, naj prepustijo dokončno odločitev morebitne vsedržavne ali ločenih deželnih oziroma pokrajinskih stavk proti vladnim varčevalnim ukrepom in proti stališču vlade do obnovitve delovne pogodbe javnih uslužbencev, izvršnemu odboru federacije, ki bo zasedal 9. in 10. novembra. »iniulmiiiii, nuni,,,,, mn,, mmiHmnmunmnimni,, iiiniiiiiiiimiiii „i, i min, mintifiiiiitiimi mn, iiitntiiiitimTimiiiim nuni,, m, mu, nun mini,n,,,,,, im DANES V ZDA PREDSEDNIŠKE VOLITVE FORD ALI CARTER? Ameriški volivci bodo volili tudi za člane predstavniške zbornice, eno tretjino članov senata in za 14 guvernerjev - Predvidevajo nizko udeležbo volivcev WASHINGTON, 1. - Z zadnjim pozivom po televiziji in radiu na vo-hvce sta Ford in Carter zaključila nocoj volilno kampanjo v tekmi za Belo hišo. Ameriški komentatorji u-gotavljajo, da že mnogo let ni bilo na predvečer volitev takšnega položaja kot letos, ko imata oba kandidata, na osnovi anket, enake možnosti za izvolitev. Samo v zadnjih di'ah so dali Fordu malenkostno Prednost, ki pa,, vsaj tako ugotav-, uajo, nima nobene vrednosti. Računajo, da bo jutri glasovalo za republikanskega in demokratskega kandidata skupaj od 75 do 80 milijonov volivcev. To število je za število Prebivalstva v ZDA zelo skromno, *aj znaša približno okrog 50 odstot-. kov volivcev. Skupnj z volitvami za predsednika ZDA, bodo ameriški volivci glasovali za obnovitev predstavniške zbornice, ki šteje 435 poslancev in za obnovitev ene tretjine senata, ki fteJe skupno 100 senatorjev. Po za-onu, se ena tretjina senatorjev ob-ovi vsaki dve leti. Poleg tega bodo Štirinajstih državah izvolili nove guvernerje. Čeprav so imeli do sedaj nekaj časa republikanci predsednika, sta bi-a vendar senat in predstavniška bornica v rokah demokratov. Po apovedih, bodo demokrati še vedno hranili večino v obeh zbornicah, eznanka pa je, kdo bo izvoljen za Predsednika. Sedanji^ predsedni republikanec 01a *e Pred tednom dni mnogo , os^jal za demokratskim kandida-iom tarterjem pri ocenah raznih sta-, ®Vcn'h m raziskovalnih zavodov. V vnn ,dneh pa je z izredno bučno cp-1 no kampanjo uspel pridobiti pre-li, "a^onJenosti pri ameriških vo-ivdh. Po drugi strani pa se je Car-prav i-ako odločno vrgel v volil-/ , amPanjo. Po ocenah političnih o. ovnjakov bodo o izvolitvi 'republikanca Forda ali demokrata Car-ja odločali volivci, ki se še do se-JJ1S0„0dl0Čili' za k°ga bodo gla-,L Vsi Pa ugotavljajo, da bo „ zmagal, če bo šlo manj voliv-, na volitve, kot predvidevajo, vii„ r pa bo zmagal, če se bo šte-TimpV° vcev Povečalo. New York iim- S-Je napravil anketo med svo-m ? Citat,elji 'n ugotovil, da bo de-Sat, parter zmagal, če bo volilo kot 55 odstotkov volivcev, nip zfključnih dneh volilne kampa-svetnta tako Ford kot Carter povem-? S,* * * * v vi°i° Pozornost volivcem v v£ l,tlavah' je tudi naj-ec «vehkjh volivcev», ki jih volijo a osnovi števila prebivalstva. Sicer S°tavl-jaj°, da b0 zmagovalec ma ,w?a svojega nasprotnika z zelo majhnim številom glasov. Menijo tumori ?ako uravnovešenega položaja 3(1 i rk?a kandidatoma v zadnjih 30 letih še ni bilo. kanHiH.Jn Carter sta sicer glavna nišUn atal a ne ,edina za predsed-udoie-M1 Jutrišniih volitev se bo udejezdo se sedem drugih kandida-, čeprav nimajo nobene možno-Z,\ a ,zv0lite.v- Vendar pa hočejo ki «a 16 Petične stranke, kand ne. strinjajo s politiko republi-nr^koealn-,d?m0kratske stranke, na • edniskih volitvah preveriti svo-J moc in se «prešteti». Sindikati se pripravljajo na zaostritev boja sindUrai1 ~ Tajništvo vsedržavne se d ka ne federacije bo imeio jutri n?h • ? z voditelii sindikatov raz-mh industrijskih strok, da se dogo- lav?i° ° nast°Pu industrijskih de- Ukreix)mPr76 -■vladn™ varčevalnim uKrepom. Znano je.da-so kovinarji, gospodarskega položaja ... Ta dvostranska srečanje, ki jih predlaga Andreotti, bodo morda pripomogla k temu, da bodo odpravljena vsaj nekatera neskladja še pred parlamentarno razpravo. Vendar moramo vedeti, da .tak način postopanja ne daje vladi potrebnega duška, ki ga potrebuje vsaj tja do božiča.» Vittorelli zaključuje svoj članek s sarkazmom: «Socialisti smo po 20. juniju večkrat rekli, da ne želimo zrušiti vlade, dokler nimamo na razpolago naprednejše nadomestne koalicije. Tako se nam danes dogaja, da moramo braniti sedanjo vlado pred napadi. . . demokristjanov.» KD s svojim obnašahjem in reakcijami na Andreottijevo pismo dokazuje, da se zares skriva za krilom vlade. «Andreottijeva pobuda je po ustavi korektna in politično oportu-na,» je na primer izjavil član vodstva KD Rognoni. To pa še ne pomeni, da je v zavetju pred napadi, ki letijo nanjo. Republikansko glasilo opisuje zadržanje demokristjanov s sledečimi besedami: «Stališče KD, ki noče izbirati in se za tem zadržanjem krije, je dejansko nesprejemljivo in nemogoče. Kako naj si sploh lahko mislimo, da stranka, ki ima relativno večino, molči o tako važnih vprašanjih in se skriva za krilom vlade, ki je še sama šibka in neodločena. Vlada bi sploh morala izdelati predloge, za katere dobro ve, da se KD ne bo zavzela z vso potrebno težo.» Kakorkoli že, srečanje med vlado in strankami bo verjetno v petek. Jutri se namreč sestanejo v senatni palači Madama finančni ministri z ravnateljem državne banke Baffi-jem, v četrtek je predvidena seja vlade. Na tej seji bo verjetno morala vlada .pripraviti račune, da jih bodo demokratične stranke pregledale naslednjega dne. CANDIDA CLRZI 17. KONGRES RADIKALCEV NEAPELJ, 1. — V vzdušju, ki lebdi med «happeningom» in tradicionalnim kongresom neke stranke, se nadaljuje 17. kongres radikalne stranke. Fo uvodnem poročilu tajnika Spadaccia razpravljajo o posameznih temah v «odprtih komisijah», ki se jih lahko udeležuje vsakdo. Kongres radikalne stranke je namreč odprt vsem članom, simpatizerjem in volivcem. Vsi se ga lahko udeležujejo in vsi lahko glasujejo. Vsekakor pa pozornost časnikarjev privlačujeta dve temi: spori v Venci za žrtve Gonarsa stranki in odnos poslancev radikalne stranke do kongresa. Značilno je, namreč, da Pannella, Emma Bonino, Adele Faccio in Mauro Melimi niso prišli na kongres in se verjetno niti ne bodo pojavili na njem. Spori v stranki. Opozicijo sedanjemu vodstvu tajnika- Spadaccie predstavlja mladi Tržačan Giulio Er--eolesi, ki je že bil tajnik radikalcev V letih 1973-74. Po njegovem je'že prav, da nima radikalna stranka organizirane strukture, to pa ne sme pomeniti odsotnosti stikov med vrhom in bazo. Opozicija Spadacci meni tudi, da bi se stranka morala ukvarjati tudi z družbeno - gospodarsko tematiko in ne samo «referendumi» o državljanskih svoboščinah. iiiiiiiiiiiniifiiuiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiniHuiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia ZAOSTRITEV PROTISLOVENSKE GONJE PRED PREŠTEVANJEM KOROŠKIH SLOVENCEV Neonacistični ustrahovalni atentat na partizanski spomenik na Koroškem Neznani storilci so dinamitni atentat v Komelju pri Pliberku izvršili v noči od sobote na nedeljo - Dr. Franci Zwitter: gre za preizkušeno sredstvo neonacističnega nasilja, ki pa koroških Slovencev ne bo zaustavilo v njihovem pravičnem boju CELOVEC. 1. — V noči od sobote na nedeljo so se avstrijski neonacisti vnovič spravili nad spomenike protifašističnega boja na Koroškem. Njihova žrtev je bila tokrat spominska plošča partizanskem : osvobodilnemu in protifašističnemu bpju v Komelju pri Pliberku. Ta pomnik so neznani storilci z razstrelivom v nedeljo med 0C,30 in 1.3(1 porušili do temelja. Gre za drugi napad na partizanske pomnike na Koroškem v zadnjih letih. Leta 1973 so minirali pomnik na Robežu, ki so ga pripadniki koroškega odporniškega gibanja obnovili pred tednom dni in ga izročili v varstvo vsem avstrijski demokratičnim silam. Mimo teh dveh dinamitnih napadov pa so partizanski pomniki na Koroškem predmet nenehnih besednih napadov, ki prihajajo s strani koroških desničarjev, predvsem na iz vrst organizacij, ki se združujejo okoli koroškega Heimetciiensta. Ker pa je do tega zadnjega atentata prišlo neposredno pred napovedanim preštevanjem prebivalstva, ki ga hočejo zavedni koroški Slovenci bojkotiraj, se za a-tentatom očitno skriva poskus stra- lllllllllllllllllllllllllIIIIIlllllllllllllIIIIIIIIIllIllllllllllinilllllllllllllllllHIIlIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllMllllllMIIIIIIHIlllllllllIllllllllllllllllllllllllllHimilllllllllHIlllHllllHlllllHIIIIIIIIIIMlIlllllllllllllIlllllllllIIIIIIIIIIIIll HUDE POSLEDICE VELIKIH PADAVIN V PRETEKLIH DNEH Narasli Pad grozi območju delte Poplave pri Cremoni, Pavii in Parmi - Za delto Pada bo jutri položaj najbolj kritičen - Pričakujejo, da bo največ vode navalilo v izliv reke v prihodnji noči ROVIGO, 1. - V padski delti je stanje zaradi naraslih voda zelo kritično. Po zadnjih vesteh reka narašča nekaj centimetrov na uro in je v mnogih krajih že dosegla «kritično točko». Na vsem prizadetem območju so skupine strokovnjakov in delavcev, ki nadzorujejo nasipe in so pripravljene, da posežejo tam, kjer lahko reka predre obrambo. Strokovnjaki menijo, da bo največ vode prišlo v delto v noči med torkom in sredo. Zato utrjujejo nasipe tam, kjer lahko voda vdre in popla- vi ogroženo območje. Za sedaj so zadovoljni z odtokom vode Pada, ker se je vreme danes izboljšalo in je Jadransko morje sorazmerno mirno. Bojijo pa se, da bi se jutri ponovno pojavil južni veter skupno s plimo, kar bi preprečilo reden odtok narasle reke in povzročilo veliko nevarnost za celotno ogroženo obriiočje. Sedem tisoč prebivalcev otoka Ariano v padski delti bo to noč prenočilo na odprtem, ker se bojijo, da se položaj poslabša in da voda predre nasipe. Vse prebivalstvo na območju delte je v pripravnem stanju. Zelo resen je tudi položaj v srednjem toka Pada, predvsem pa na območju Creinone, kjer je reka predrla prvi obrambni nasip in poplavila obsežno območje pri kraju Stagno Lombardo. Na tem območju je na tisoče hektarov obdelane zemlje pod vodo. Mnogo osamljenih kmečkih hiš je poplavljenih. Narasla voda Pada, ki znaša na srednjem območju . reke pritiska z 9 tisoč kubičnih metrov' na sekundo, ogroža tudi mnoge kraje v Emili ji...Zato_so tamkajšnje.oblasti mobilizirale -vsa -tehnična sredstva- in mMm ■■ ■ VHiKiiHBHBBBPBi Pri Mantovi je reka Pad poplavila velike površine polja in povzročila kmetom veliko škodo. Prizadeta so bila tudi nekatera manjša industrijska podjetja ljudi, da preprečijo poplave, ko bo šel mimo največji val vode, ki je danes dosegel Cremono in Piacenzo. Na srečo je bilo danes vreme lepo in ni bilo padavin. Največja nesreča bi bila, če bi ponovno začelo deževati. Tudi. na območju Ferrare je ’dànes voda dosegla najvišjo' raven v zadnjih letih. Kljub temu pa reka še. vedno narašča po en -centimeter na uro. Zelo kritično je tudi stanje pri Parmi, kjer je nocoj Pad poplavil velike površine obdelane zemlje pri mestu Gustalla. Voda sedaj močno pritiska na glavni obrambni nasip, po katerem je speljana državna cesta številka 62, ki so jo zaradi nevarnosti pred poplavo zaprli za promet. Tudi pri Mantovi, kjer se je ponoči stanje nekoliko izboljšalo, je podnevi voda narastlega Pada zalila nove obsežne površine obdelane zemlje med rečnim in glavnim obrambnim nasipom. Strokovnjaki predvidevajo, da se bo raven vode Pada v gornjem in srednjem toku jutri gotovo znižal in se bo položaj izboljšal, če ne bo prišlo to noč do novih padavin. Teda v spodnjem delu reke in v delti se bo jutri položaj poslabšal zaradi d'’ toka glavnega valà vòde, šenja koroških Slovencev. V tej zvezi je predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Franci Zwitter izjavil, da gre za nov zločinski napad na spomin na težavne in krvave partizanske boje za svobodno Avstrijo in da se za tem napadom skriva čisto nasilje, s katerim bi neofašistične sile rade pre i... ■aWBTSB "«režnjev obišče je po njegovih besedah preizkušeno sredstvo neonacističnega nasilja, saj jim je bil boj za svobodo in zoper velikonemška prizadevanja od nekdaj trn v peti. Vendar pa koroški Slovenci ne bodo dovolili, ba bi jih takšne akcije zaustavile v njihovem pravičnem boju za narodnostne pravice. je izjavil dr. Zwitter, ter dodal, da so bile policijske preiskave v zvezi s podobnim; napadi doslej vedno brezplodne: atentatorje na spomenik na Robežu si prijeli le zaradi učinkovite pomoči samih ko-1’oških Slovencev. Avstrijska vlada je razpisala nagrado 30.000 šilingov za tiste, ki bi nudili policiji konkretne informacije za izsleditev atentatorjev na spomenik v Komelju. MARJAN SEDMAK SKGZ OBSOJA Vest o dinamitnem atentatu na spomenik padlim v NOB v Komelju pri Pliberku na Koroškem, je tudi med našimi ljudmi, ki z zaskrbljenostjo spremljajo težak boj koroških Slovencev za lastne pravice, odjeknila z ogorčenjem in najostrejšo obsodbo nacionalističnega in neonacističnega nasilja nad koroškimi rojaki. To ogorčenje in obsodbo povzema tudi Izvršni odbor Slovenske kultur-no-gospodarske zveze v svoji izjavi, sprejeti včeraj pred začetkom polaganja vencev na spomenike padlim v NOB v mestu in v okolici. V izjavi SKGZ je rečeno, da je ta ponovni atentat na spominsko obeležje narodnoosvobodilnega boja koroških Slovencev za svobodo, direktna posledica popuščanja avstrijske vlade nacionalističnim in neonacističnim silam, ki delujejo v raznih strankah, predvsem pa v zloglasnem Heimatdienstu. Te sile, ki so v Avstriji aktivne že vsa povojna leta in ki se niso pomirile s porazom nacizma, delujejo s svojim početjem proti utrjevanju demokracije v celotni Avstriji, na Koroškem pa je njihovo delovanje še posebej naperjeno proti temeljnim eksistenčnim interesom slovenske manjšine in v skrajnih posledicah proti njihovemu obstoju. Izvršni odbor SKGZ ugotavlja tu di, da ni naključje, da se je dejavnost avstrijskih nacionalističnih in neonacističnih sil zaostrilo prav sedaj, saj se skuša s takimi nasilnimi dejanji, kakršen je bil brutalen nastop policije proti slovenskim mladincem v Škocjanu in sedaj dinamit ni atentat na partizansko obeležje, ustrahovalno vplivati na koroške Slo vence, ki so sklenili bojkotirati preštevanje, s katerim hoče avstrijska vlada ob soglasju strank, krščanske ljudske, socialdemokratske in svobodnjaške, še bolj omejiti že tako malenkostne narodnostne pra vice koroških Slovencev in se tako izogniti izpolnjevanju člena 7 državne pogodbe. Zaradi tega je avstrijska vlada direktno odgovorna za nasilje nad ko foškimi Slovenci in spomeniki njftio vega boja proti nacizmu — pravi izvršni odbor v svoji izjavi in na koncu izraža koroškim Slovencem, njunima osrednjima organizacijama in Zvezi koroških partizanov, vso svojo bratsko in antifašistično solidarnost, * Jugoslavijo BEOGRAD. 1. - Tiskovna agencija Tanjug je sporočila, da bo glavni tajnik sovjetske KP Leonid Brežnjev prispel v Jugoslavijo «na prijateljski o-bisk» sredi novembra. Tečnega datuma obiska niso sporočili. Domnevajo, da bo Brežnjev prispel 15. novembra in da bo v Jugoslaviji tri dni. Brežnjev bo vrnil obisk, ki ga je predsednik Tito opravil v Sovjetski zvezi novembra leta 1973. RIM. 1. — Menjalni trgi v Italiji so bili danes zaprti zaradi praznika. V tujini pa je lira precej izboljšala svoj položaj, zlasti pa v Londonu, kjer je pridobila skoraj 2 odstotka na vrednosti v odnosu do funta šterlinga. V dopoldanskih urah je zastopstvo generalnega konzulata SFRJ v Trstu z generalnim konzulom Ivanom Renkom na čelu položila venec na kostnico umrlih internirancev v Gonarsu. Renka je pričakal gonarski župan dr. Guido Toso s člani občinskega odbora, prisotni so bili tudi prebivalci Gonarsa, ki so bili pred kratkim na obisku v Srbiji, in so si tam ogledali predvsem Kragujevac, kjer so spomeniki rodoljubom, ki so jih pobili nacisti. Z jugoslovanskim konzulom so prišli tudi zastopniki Zveze borcev iz Nove Gorice, ki so tudi položili venec, zatem je Briški oktet zapel nekaj priložnostnih pesmi. (Na sliki: svečanost pred kostnico v Gonarsu). Jutri triurna stavka osebja na avtobusih 'RIM. 1. — V sredo bodo od devetih ilo poldne stavkali uslužbenci avtobusnih in drugih prevoznih jx>djetij po vsej Italiji. Tako je sklenila federacija CIGL - CISL - UIL. ki zahteva, naj prevozna podjetja (javna in zasebna! v celoti spoštujejo delovno jrogodbo. RIMINI. 1. — V ozračju stalne negotovosti in prepirov se nadaljuje kongres organizacije «Lotta continua». Po poročilu tajnika Sofrija delegati razpravljajo. vendar razglabljajo največ o tem. ali je KPI že dosegla sporazum z buržoazijo in KD ali pa o tem, ali «je potreben četrti sindikat», glede na to .da je sindikalna federacija izdala delavce. Mnogi izmed delegatov so kritizirali udeležence kongresa, ker se sploh ne sprašujejo, kakšna naj bo jrolitika LC. posebno še glede na to, da 20. junija ni žela uspeha. •Illlll IIIIIHIfllllllll II II llllllllll III llllllt ||l IIMII UH II II UH il IIIIIMJI lili lllll IIII Hill IIIIIIIIIIIIIIIIIIH llllt tllHIlinit ZAOSTRITEV TONA DO ZDA Zanimanje za spremembe v kitajski zunanji politiki Razmeroma hladni odnosi z Albanijo PEKING, 1. — Zdi se, da so se tuji dopisniki na Kitajskem tokrat prenaglili. Vsem agencijam so namreč sporočili vest, da je Li Hsien-men bil imenovan za predsednika vlade, maršal Jen Čen-jing pa za predsednika parlamenta, medtem ko naj bi general Čen Hsi-lien bil imenovan za obrambnega ministra. Dopisniki so, resnici na ljubo, vprašali - vladnega glasnika za potrditev teh govoric, ta pa jim je pismeno odgovoril šele pozno zvečer z demantijem. V uradnem sporočilu so na teh mestih še vedno imenovani Hua Kuo-feng (kot premier) ter Jen Čen-jing (kot obrambni minister), medtem ko ni nihče nadomestil predsednika ljudske skup ščine, nedavno umrlega maršala Ču De ja. Pač pa je zanimivo, da partijski tisk. predvsem «Ženmin Ži-bao» (Ljudski dnevnik) posvečajo veliko pozornost vprašanjem gospodarstva ter očita «četverici», da je dajala zgrešene direktive glede prednosti «revolucionarnega duha pred dobrim gospodarjenjem». Pri tem se. kot je tu že navada, na veliko poslužujejo citatov Maocetunga. Opazovalce priteguje sedanja polemika, ker je nekdanji podpredsednik vlade Teng Hsiao-ping bil odstranjen z vseh funkcij prav zato, ker je zagovarjal sedaj prevladujoča «realistična» stališča. Mnogi domnevajo, da se bo kmalu vrnil na političnem odru, čeprav v podrejenem smislu do Hua Kuo-fenga. V Kantonu so se že pojavili neka teri «čiazebao», na katerih se na vaja sklep CK KP Kitajske o preiskati proti «četverici». V «preisko- valni komisiji» naj bi bili tudi Teng Hsiao-ping, obrambni minister Jen Čen-jing, poveljnik pekinškega vojaškega okrožja Čen Hsi-lien. poveljnik nekdanje Maove osebne garde Wang Tung-hsing in bivši pekinški župan Peng čen, ki so ga «rdečegardisti» Čang čingove zapodili v letih «kulturne revolucije». ( Opazovalci .so medtem zabeležili tudi nove tone na zunanjepolitičnem področju. V članku, ki ga objavlja uradna kitajska tiskovna agencija «Hsinhua» (Nova Kitajska) sc omenja tudi domnevna krivda «četverce», da je «sabotirala boj za osvoboditev in združitev Tajvana z domovino». S tem v zvezi «Hsinhua» zaostruje tone do ZDA in poudarja, da je izboljšanje odnosov s Kitajsko odvisno od tega, ali bodo ZDA «prekinile svoje odnose s Tajvanom». Glede skorajšnjih predsedniških volitev pa «Hsinhua» meni, da je vseeno, če zmaga Ford ali Carter, saj Kitajska «ne pričakuje ničesar od ameriškega predsednika, ki ga bo izvolila monopolistična bur-žoazija». Hua Kuo-feng je poslal čestitke albanskemu partijskemu kongresu. V brzojavki je tudi stavek proti SZ, v endar se opazovalci zanimajo bolj za vprašanje, čemu ga v Albaniji niso objavili. Brzojavko je Hua poslal v sobrio, objavila pa jo je kitajska in ne albanska agencija. Kongresa albanske partije se tokrat kitajska delegacija ne udeležuje. Komentatorji domnevajo, da je Enver Hodža računal na zmago «šsnghajske skupine» in da je sedaj » zadregi. Včeraj-danes Občutene svečanosti, veneš in cvetje v počastitev naših padlih za svobodo Vence so včeraj položili predstavniki gen. konzulata SFRJ, SKGZ, podeželskih občinskih uprav, VZPI-ANPI, AN ED, ANPPIA, prosvetnih in športnih društev - Velik obisk v Rižarni Delegacija SKGZ pred grobom bazoviških žrtev V tihi jesenski noči brlijo plamenčki na njivah večnega miru; cvetje prekriva grobove. Te dni se še bolj spominjamo svojih dragih ranjkih in tistih, ki so svoje življenje darovali, da mi lahko svobodno živimo. S cvetjem krasimo njihove grobove in polagamo vence ob spomenike. Padlim v čast, živim v opomin, da ne pozabimo, kako dragocena je svoboda. Spomini in cvetje tudi za tiste, ki so jih sežgali v krematorijskih pečeh koncentracijskih taborišč in Rižarne, njihov pepel pa razpršili po močvirjih nacističnega rajha ali ga ■ odvrgli v morje našega zaliva. Trajen ter hvaležen spomin, toda tudi resen opomin, ker sicer premagana, a še ne uničena zver, spet dviga glavo tudi tam, v svojem brlogu za Karavankami, od koder so prišli k nam razni Rainerji, Globočniki, Lerchi, Messinerji in drugi s kljukastimi križi ter mrtvaško glavo na kapi ter sejali razdejanje in smrt. Cvetje in vence na grobove in spomenike padlim v znak trajne hvaležnosti padlim in potrditve zvestobe idealom osvobodilnega boja. Dolžnost, ki jo zavestno prevzema mladi rod, da ne. bo le puhla tradicija. Že v soboto, kot smo poročali, so se ponekod začele komemoracije, spominske svečanosti in polaganje vencev pa so se nadaljevale in dosegle svoj višek na včerajšnji dan. Predstavniki generalnega konzulata SFRJ so v nedeljo položili vence na grob bazoviških junakov, na grob narodnega junaka Pinka Tomažiča, v Rižarni, v Ul. Ghega in na strelišču na Opčinah, včeraj pa na grobnico internirancev v Gonarsu, na spomenik padlim na pokopališču v Gorici in na grobnico padlih borcev JLA na vojaškem pokopališču pri Sv. Ani. Predstavniki SKGZ so včeraj položili vence v Ul. D’Azeglio, v Ul. Ghega, pri Sv. Justu, v Rižarni, na pokopališču pri Sv. Ani pa na skupnem grobu, na grobu bazoviških junakov, na grobu Pinka Tomažiča ter na grobnici padlih borcev JLA. V Rižarni, na pokopališču pri Sv. Ani, Ti Sv. Justu, v Ul. Ghega in v Ul. D’Azeglio ter ob spomenik Almi Vivodi so položili vence predstavniki združenj VZPI - ANPI, A NED in ANPPIA. Vsaka podeželska občinska uprava je položila vence ob spomenike padlim v svoji občini, predstavniki tržaške občine pa jih bodo položili danes v Rižarni, na pokopališču pri Sv. Ani, pri Sv. Justu, v Ul. Ghega, na strelišču pri Bazovici in na Opčinah. V Miljah, kjer so na svečanosti pred spomenikom padlim spregovorili Paolo Sema, občinski odbornik A- postoli in svetovalec Kiljan Ferluga v slovenščini, so včeraj tudi podelili nagrado «Fonda - Savio». Na spominski svečanosti, ki so jo priredili openski partizani, je sodeloval tudi moški pevski zbor «Tabor». Moški pevski zbor «Igo Gruden» je sodeloval pri komemoracijah na pokopali šču, pred spomenikom padlim v Nabrežini, v Šempolaju in v Praprotu. Mladinski pevski zbor «Rdeča zvezda» je zapel partizanske pesmi in žalostinko pri spomenikih in na pokopališču, vence pa so položili tudi predstavniki prosvetnega društva «Rdeča zvezda» in športnega društva «Kras». V Križu je delegacija partizanskega združenja položila vence k spomeniku padlim in ob rojstni hiši Verginelle; popoldne pa se je razvil sprevod do spomenika padlim, kjer sta nastopila pevski zbor Vesna in godba na pihala, žalostinke pa so zapeli na pokopališču. Tako tudi cerkveni pevski zbor v skednju, pevski zbor «V. Mirk» ob spomeniku na Proseku, na Kontovelu in na pokopališču, pevski zbor «F. Venturini» pred spomenikom pri Domju, pevski zbor «V. Vodnik» v Dolini in v Prebenegu in pevski zbor v Borštu. Predstavniki PD Škamperle so položili venec na spominsko ploščo padlim Svetoivančanom. Spominska svečanost, ki so jo priredili bivši borci in domačini iz Lonjerja in s Ratinare, je bila na katinarskem pokopališču. Predstavniki Enotnega antifašističnega odbora iz Barkovelj, ki jih je spremljala sen. Jelka Gerbec, so položili venec na spomenik barkovljanskim padlim za svobodo in na kraj usmrtitve antifašističnega borca Marija Matjašiča - Milana. Vence na spomenike padlim so še v dntgih krajih položili predstavniki krajevnih borčevskih organizacij in strank, v Rižarni pa je položila venec tudi delegacija obalno - kraške-ga odbora ZB NOV. Mnogi meščani in okoličani ter skupine iz raznih krajev Italije in Istre te dni prihajajo v Rižarno. Včeraj dopoldne je delegacija Slovenske skupnosti v deželnem okviru položila venec s cvetjem na grobnico padlih rojakov - partizanov na pokopališču v vasi Matajur v Beneški Sloveniji. S tem se je hotela simbolično pokloniti spominu vseh padlih za svobodo v deželi. Za sedaj le tekoča vprašanja v središču upravne dejavnosti Danes se sestane deželni svet - Najbolj delikatna vprašanja trenutno črtana z dnevnega reda tržaškega občinskega in pokrajinskega sveta Rižarna danes odprta Tržaška občina obvešča, da bo danes, 2. novembra državni spomenik, Rižarna pri Sv. Soboti, odprt za občinstvo cel dan od 9. do 19.30. Predstavniki generalnega konzulata SFRJ z vencem za padle borce JLA . .........................................................................■iiimiiiiiiiiiiiiuimniimiiiiiiiiiiiiiiiiii.n,mm mmmi V PRIČAKOVANJU RAZČIŠČENJA POLITIČNEGA POLOŽAJA Urnik trgovin za praznike Tržaška občina sporoča, da bodo jutri, v sredo, 3. in v četrtek, 4. novembra, zaprte vse trgovine razen naslednjih: Mlekarne bod, jutri, 3. novembra odprte od 7.40 do 13. ure. Pekarne bodo odprte jutri, 3. novembra od 7.40 do 13. ure. Trgovine z jestvinami, mesnice, ribarnice, trgovine s sadjem in zelenjavo, drogerije, branjevci in krošnjarji ter živilski trgi bodo odprti jutri, 3. novembra, po običajnem jutranjem urniku do 13. ure. Cvetličarne bodo odprte jutri, 3. in v četrtek, 4. novembra, od 8. do 13. ure. Slaščičarne in trgovine s vri-pravljenimi jedmi bodo lahko odprte ob prazničnih dneh od 8. do 20. ure. ne glede na običajni dan tedenske zapore. Cvetličarne v bližini, pokopališč bodo lahko odprte po urniku, ki je sicer v veljavi ob delavnikih. Brivnice in frizerski saloni bodo danes, 2. novembra, odprti neprekinjeno do 19.30. Ta urnik velja tudi v okoliških občinah z izjemo jutri, 3. novembra, ko bodo okoliških občinah odprti vsi trgovski o-brati po rednem urniku; tržaškega patrona sv. Justa praznujejo namreč samo v tržaški občini. Danes zjutraj se bo sestal deželni svet, ki bo začel razpravo o zakonu za posege v korist industrijskega razvoja. V ta namen bo dežela nakazala vsoto več kot 44 milijard lir. Na začetku seje pa bodo na vrsti svetovalska vprašanja. Tekoča upravna vprašanja bodo na dnevnem redu petkove seje tržaškega občinskega /sveta in prihodnje seje pokrajinskega sveta, ki bo v torek, 9. novembra, šlo bo v glavnem za sprejemanje nekaterih sklepov upravnega značaja, medtem ko bodo najbolj važna vprašanja s politično vsebino morala še čakati na obravnavo, in to zaradi delikat- nega političnega položaja. Kot je znano, so pogovori med pokrajinskimi tajništvi strank ustavnega loka prekinjeni in torej za sedaj ni perspektiv, da bi sedanja enobarvna odbora na občini in pokrajini zamenjala nova, ki bi razpolagala z večino v obeh svetih in bi torej i-mela večjo težo, predvsem pa večjo sposobnost reševati aktualne izredno hude probleme našega mesta. Kljub delikatnemu političnemu položaju pa se bosta morala oba izvoljena sveta prej ali slej spoprijeti tudi z nekaterimi važnimi vprašanji, ki so že v preteklosti vžgala nemalo polemik. Kot je sam župan Spac- .......................................................n...imiiiMiimiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiimiii NA SOBOTNEM POSVETU PRI DOMJU Domači vrtnarji za drugačen odnos do svojega dela, potrei) in težav !&&&&.* u • 'ait « Delegacija k odborniku za boljše poslovanje in tarife v trinici - Predlagan razgovor s težaki in prodajalci na drobno V soboto so se na pobudo Kmečke zveze sestali domači vrtnarji v velikem številu na posvet v novih prostorih Kmetijske zadruge pri Domju. Sestanek, katerega so se udeležili tudi nekaterj cvetličarji iz predmestij in okolice, je bil namenjen obravnavanju stanja na tržnici s sadjem in zelenjavo pri Sv. Andreju, kjer prodajajo pridelke in nekaterim predlogom za spremembe pri njenem poslovanju. Zbor «F. Venturini» je pred spomenikom pri Domju zapel več žalostink Predvsem je predstavnik naše strokovne organizacije v občinski posvetovalni komisiji Alojz Debeliš poudaril, da je šele nekaj več kot eno leto, odkar je vendar bila odpravljena diskriminacija do Kmečke zveze in da se zato ni čuditi, če je bilo v komisiji le malo posluha za potrebe domačih pridelovalcev. Sedaj pa predlagajo omejitev prostora, ki je namenjen domačim vrtnarjem, oziroma njihovo preselitev in precejšnjo povišanje vseh tarif. Tako so na primer, kljub nasprotovanju predstavnika Kmečke zveze na zadnji seji komisije sprejeli predlog o povišanju stojnine za vrtnarje od 25 na 100 lir na dan za kvadratni meter in niso hoteli upoštevati zahteve, da se najprej izrečejo sami vrtnarji na tem posvetu, ki je bil že sklican. Po poročilu se je razvila zelo živahna razprava, na kateri je popolnoma upravičeno prišlo do izraza nezadovoljstvo domačih kmetov nad brezbrižnostjo do njihovih problemov, ki jo že tradicionalno dokazuje občinska uprava, zaradi česar tudi ne presenečajo neverodostojni statistični podatki, ki jih navaja vodstvo tržnice glede na delež domačih pridelkov pri zadoščanju potreb trga, kar tudi prispeva k omalovaževanju problemov pridelovalcev. Vsi prisotni so zato predvsem poudarjali potrebo po drugačnem odnosu občine in drugih pristojnih u-prav do krajevnih kmetov in po večji podpori njihovemu delu. Glede perečih vprašanj, ki so bila na dnevnem redu so vsj soglašali, da domači vrtnarji ne morejo sprejeti niti preselitve z do sedaj njim namenjene ploščadi v kakšne odročne lope, niti njene zgladitve ali omejitve razpoložljivega prostora. Če so pač kakšne težave v zve- zi s prehodom vozičkov, ki otežujejo delo notranjih težakov, so vrtnarji prek svoje organizacije pripravljeni se sporazumeti z njihovim sindikalnim predstavništvom o najboljših rešitvah. V zvezi s predlaganimi poviški vseh pristojbin, tako za uporabo prodajnega prostora kot za parkiranje, so prav tako soglasno izrazili odločno nasprotovanje novim bremenom, ker vplivajo na pridelovalne stroške in zato naravno tudi na prodajne cene, obenem pa nesorazmerno bolj bremenijo malega vrtnarja kot veletrgovca. Sklenili so zato, da bo delegacija, ki so jo na posvetu izbrali, obrazložila pristojnemu občinskemu odborniku na sestanku, za katerega ga bo Kmečka zveza nujno zaprosila, soglasno sprejeta stališča. V čim-krajšem času se bodo tudi sestali s predstavništvom težakov in prodajalcev na drobno v pričakovanju, da bo mogoče izdelati skupne predloge. Nenadna slabost priletnih zakoncev Včeraj dopoldne so z rešilnim avtom Rdečega križa pripeljali v tržaško bolnišnico dva priletna zakonca. Gre za Nina in Gino Fere-chin iz Ul. Piccardi 14. Oba sta bila v nezavestnem stanju in zato še niso ugotovili, kaj se je pravzaprav pripetilo, žena je bila bolna na srcu, medtem ko je mož že več let bolehal za sladkorno boleznijo. Oba so sprejeli na oddelek za oživljanje, moža s_ prognozo okrevanje v štirih dneh, ženo pa s pridržano prognozo. Po nekaterih simptomih domnevajo, da gre za zastrupitev, vsekakor pa zdravniki niso izrekli dokončnega mnenja o vzroku nenadne slabosti. cini napovedal, se bo moral tržaški občinski svet spoprijeti z vrsto urbanističnih vprašanj, ki direktno zanimajo prebivalce naše pokrajine. Gre na primer za odobritev variante za področja, ki so namenjena javnim storitvam, za načrt o zgodovinskem središču in za perimetraci-jo kraških naselij. Ta vprašanja trenutno proučujejo pristojne komisije, svet pa se bo začel z njimi ukvarjati predvidoma v drugi polovici meseca. Svet bo moral tudi v kratkem izvoliti predstavnike občine v zdrav-steni konzorcij: pokrajinski svet je to storil na svoji zadnji seji na o-snovi dogovora med strankami u-stavnega loka, ki je bil dosežen brez velikih težav. Glede občine pa bi težave utegnile biti znatno večje, še posebno, če v tem času ne bo nastopil politični ali programski sporazum splošnega značaja. Tudi pokrajinski svet se bo moral lotiti nekaterih kočljivih problemov, med drugim problema šolskih okrajev in še posebno samostojnega slovenskega šolskega, okraja. Že na zadnji seji pokrajinskega sveta so namreč predstavniki KPI, PSI in Slovenske skupnost; zahteva® tako razpravo v -svetu, češ da mora pokrajina vendarle zavzeti dokončno stališče, ne da bi čakala na mnenje deželne uprave. Tako stališče bi bilo zaželjeno tudi zaradi tega, da bi na ta način napravili konec raznim govoricam, ki se širijo v šolskih ambientih, po katerih naj, bi tako pokrajina kot dežela že izdelali svoje predloge, ki nikakor ne upoštevajo potreb slovenske šole. Na prihodnji seji pokrajinskega sveta pa bodo na dnevnem redu le upravna vprašanja; sicer pa se tudi upravna vprašanja lahko spremenijo v politična, kot se je poka zalo prav na zadnji seji tržaškega pokrajinskega sveta, ko je komunistična svetovalska skupina zelo o-stro protestirala proti nekemu u-pravnemu sklepu Zanettijevega odbora. Kot smo že svoj čas na kratko poročali, je šlo za imenovanje «ko ordinatorja» med raznimi ekipami, ki se bodo ukvarjale z oskrbo mladoletnikom. Sklep odbora je bil morda res v skladu s pravilnikom, kot je trdil Zanetti, vendar je bil sprejet brez vednosti sveta, kar je bilo nekoč sicer ustaljena praksa, ki pa danes ne more več veljati. Predstavniki KPI v pokrajinskem svetu so opozorili predsednika in odbor, da ne razpolaga z večino in da je torej tudi pri običajnih uprav nih sklepih potrebno posvetovanje med političnimi skupinami. Med čiščenjem okna je padla z lestve V nedeljo popoldne je v stanovanju v Ul. Belpoggio 25 nerodno padla 49-letna čistilka Santina Vigini iz Ul. Duca d'Aosta 24. Med čiščenjem šip ji je spodrsnilo in padla je z lestve. Zaradi pretresa možganov in notranjih poškodb so jo s pridržano prognozo sprejeli na nevrokirurški oddelek tržaške bolnišnice. ............................ «Una tantum»: samo še danes Delegacija VZPI - ANPI med polaganjem venca v Rižarni Za poravnanje izrednega davka «una tantum» na motoma vozila, čolne in letala je preostal le še en dan. Lastniki morajo s plačevanjem pohiteti, kajti rok bo zapadel danes, 2. novembra. Davek se lahko poravna pri okencih ACI v Ulici Cumano od 8. do 12. ure in od 15.30 do 17.45. Plačila sprejemajo tudi izpostave ACI v Ul. Campo Marzio od 8.30 do 12. in od 15. do 17.30, na Trgu Duca degli Abruzzi in v -Ul. Flavia 17 od 8.30 do 12. in od 16. do 18.15. Prav zaradi plačevanja «una tantum» bodo danes odprti vsi poštni uradi v mestu in okolici do 14. ure. Obenem bosta urad za sprejemanje poštnih položnic na glavni pošti (Trg Vittorio Veneto) ter poštni urad na Opčinah danes do 18. ure. Dodatno takso morajo plačati lastniki avtomobilov in poltovornjako\ z zmogljivostjo, ki je večja od 10 KS, motormh koles, ki presegajo 200 kub. cm in motornih čolnov, ki so bili registrirani pred 20. septembrom in za katere so lastniki plačali takso ali jo bodo plačali za preostale mesece letošnjega leta. AVTOMOBILI (glede na konjske sile) od 11 do 13 KS 15.000 lir od 14 do 16 KS 30.000 lir od 17 do 20 KS 50.000 lir od 21 do 40 KS 200.000 lir nad 40 KS: toliko, kolikor znaša letna prometna taksa. MOTORNA KOLESA (glede na kub cm) od 201 do 300 kub. cm 20.000 lir od 301 do 500 kub. cm 50.000 lir nad 500 kub. cm 100.000 lir Takse pa so oproščeni lastniki vozil, ki so bila registrirana po 20. septembru 1976, lastniki taksijev in lastniki čolnov za prevoz. Preglejmo še enkrat, kdo mora plačati «una tantum» in koliko le-ta znaša. V NESREČI PRI SEŽANI Knjigarnar iz Pescare izgubil življenje V bližini Sežane se je v soboto pripetila prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje 67-Ietni knjigarnar iz Pescare Domenico Costantini. Verjetno zaradi slabe vidljivosti in sploz-ke ceste v neurju sta čelno trčila dva avtomobila z italijansko registracijo. Avto, ki ga je upravljal 52-letni Aldo Capiscotti iz Pescare, v katerem je sedel Costantini, je trčil z avtom, ki ga je upravljal 39-letni Giorgio Corghi iz Modene. Knjigarnar je bil pri priči mrtev, oba voznika pa so z rešilnimi avtomobili jugoslovanskega Rdečega križa prepeljali v tržaško bolnišnico. Danes, TOREK, 2. novembra VERNE DUžE Sonce vzide ob 6.45 in zatone ob 16.51. — Dolžina dneva 10.05. — Luna vzide ob 14.43 in zatone ob 2.14. Jutri, SREDA, 3. novembra JUST, TRŽAŠKI PATRON Vreme včeraj: najvišja temperatura 16 stopinj, najnižja 10.2, ob 19. uri 14.7 stopinje, zračni pritisk 1012,9 narašča, brezvetrje, nebo 6 desetink pooblačeno, vlaga 80-odstotna, morje mirno, temperatura morja 16.6 stopinje. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Rossetti - Emili, Ul. Combi 19; Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Neri, Ul. Dante 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) All’Alabarda, Ul. delTIstria 7; Gri-golon - Alla Minerva, Trg Giotti 1, Ai Due Mori, Trg Unità 4. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma od 14. ure predprazničnega dne do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM, INADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627. AVDITORIJ Teatro Stabile. 5. novembra Italo Svevo «Le cugine». Režija Massimo de Francovieh. Abonmajska predstava. S prvim odrezkom lahko abonenti izberejo ogled tega dela ali naslednjih dveh, ki bosta v Avditoriju: Ermanno-vega «Il mandato» ali Bondovega «Leara». Rezervacija mest in prodaja vstopnic pri Osrednji blagajni, Pasaža Protti, tel. 36372 in 38547. A-bonmajska služba tel. 69406. VERDI Z Bizetovo Carmen bodo letos otvo-rili novo sezono 1976/77 v gledališču Verdi. Slovesna premiera bo 9. novembra. Opere niso izvajali v Trstu že šest let, ob stoletnici avtorjeve smrti (1875) pa so Bizetova dela uvrstili v repertoarje najboljših svetovnih gledališč. Delo, ki ga bodo v Trstu prikazali, bo dirigiral Reynald Giovaninetti, režiral pa Sandro Bolchi. Sceno in kostume je izdelal Emanuele Luzzatti. V operi bodo peli Olivia Stapp, Gianna Amato, Carlo Bini, Maurizio Mazzieri, Luiza Macnez, Rosetta Arena, Tito Turtura, Ermanno Lorenzi, Alessandro Maddalena in Lucio Rolli. Orkester, zbor in baletna skupina gledališča Verdi. Obiskovalci opere lahko dvignejo a-bonentske bloke A, B, C, D in F. Mignon 16.00 «Nina». V glavnih vlogah Liza Minnelli in Ingrid Bergman. Barvni film. Nazionale 15.00 «Mary Poppins», Julle Andrews in Dick Van Dyke. Grattacielo 16.00 «Oh, Serafina», R. Pozzetto. D. Di Lazzaro, A. Ippolito. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice 15.00 «Tutti gli uomini del presidente», Robert Redford in Du-stin Hoffman. Excelsior 16.00 «Cattivi pensieri», Ugo Tognazzi in Edwige Fenech. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Eden 16.00 «Taxi driver». Bareni film Igra Robert De Niro. Prepovedan mladini pod 14. letom. Ritz 15.30 «Missouri», Marion Brando in Jack Nicholson Aurora 16.30 «Qualcuno volò sul nido del cuculo». Igra Jack Nicholson. Bareni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Capitol 16.30 «Invito a cena con delitto». David Niven in Peter Sellers. Cristallo 16.30 «Luna di miele in tre», Renato Pozzetto in Stefania Casini. Moderno 15.30 «Novecento» I. del. Prepovedano mladini pod 14. letom. V glavni vlogi Robert De Niro. Filodrammatico 16.00 «Gola profonda». Prepovedano mladini pod 18. letom. Impero 16.00 «Bluff». Igrata A. Celen-tano in A. Quinn. Barvni film. Vittorio Veneto 16.00 «Telefoni bianchi». Igrata A. Belli in V. Gassman. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Ideale 16.00 «Il piccolo grande uomo». Igra DuStin Hoffman. Barvni film. Abbazia 16.00 «Dieci bianchi uccisi da un piccolo indiano». Bareni film. Igra Fabio Tè'sti. Radio 16.00 «I Giustizieri del West». Igra Kirk Douglas. Bareni film. Astra 15.30 «Il gigante». Igrata James Dean in Elizabeth Taylor. SPD Tabor - Opčine priredi od 6. do 14. t.m. razstavo JOŽETA CESARJA. Odprtje bo v soboto, 6. t.m. ob 20. uri in kratki film o ljudski kulturi. Razstava bo odprta ob nedeljah od 9. do 12. in od 16. do 20. ure; ob delavnikih od 18. do 20. ure. SPDT sporuča. da bo odhod na izlet v Lošinj jutri, 3. t.m. ob 6.20 izpred sodnijske palače na Foro Ulpiano. Prosi, da vsi vpisani poravnajo vpisnino. Na razpolago je še nekaj mest. Prosvetno društvo «Ivan Grbec» v Skednju priredi' v nedeljo, 7. novembra, izlet v Škofjo Loko, Poljane m Cerkno. Vpisovanje za izlet bo v društvenih prostorih ob delavnikih (razen srede in sobote) od 17. do 18. ure. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. V počastitev spomina Petra in Dore Remec daruje hčerka Savina 30.000 lir za žrtve potresa v Beneški Sloveniji. V spomin na Justino Možina vd. Kralj in na Maria Kralja darujeta Nerina in Alfred Kralj z družino 5.000 lir za poimenovanje šole v Trebčah, 5.000 lir za cerkev sv. Andreja, 5.000 lir za jusarske upravičence in 5.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI iz Trebč. ŠK Kras izreka iskreno sožalje odborniku Tonku Furlanu cb izgubi mame Franke. Sekcija KPI «Just Pegati» Zgonik izreka globoko sožalje tov. Tonku Furlanu ob smrti drage mame. MOTORNI ČOLNI (glede na konjske sile) 5.000 lir 5 KS 6 do 10 KS 11 do 20 KS 21 do 30 KS 31 do 45 KS 46 do 60 KS 61 do 80 KS nad 80 KS 10.000 lir 20.000 lir 49.000 lir 100.000 lir 200.000 lir 400.000 lir 1.000.000 lir Lastniki vozil, ki so bila registrirana pred 19. septembrom 1966, to je pred več kot 10 leti, plačajo polovico ustrezne «una tantum». Za vedno nas je zapustila naša draga mama, nona in sestra FRANČIŠKA KRALJ vd. FURLAN Pogreb bo danes, 2. t.m., ob 15. uri iz hiše žalosti, Gabrovec št. 53, na proseško pokopališče. Žalujoči SVOJCI Gabrovec, 2. 11. 1976 V MESTU IN NA PODEŽELJU Razstave Izleti Gledališča Prispevki Kino N OB ZASEDANJU KONZULT ZA ZAHODNI IN VZHODNI KRAS Ostre kritike zaradi pomanjkljive ureditve psihopedagoške službe Med občino in pokrajino ni nobene koordinacije Prejšnji teden sta konzulti za zahodni in vzhodni Kras obravnavali na srečanjih z odbornikom za Zdravko in higieno Zaninijem pomembna vprašanja iz področja zdravstva. Konzulta, ki ima sedež na Proseku, s* je za sejo, ki je bila posvečena novoustanovljeni psihopedagoški slu zhi, znala zagotoviti polnoštevilno Prisotnost vseh tistih, ki se srečuje.!0 s problemi šoloobveznih otrok, tako da je bila diskusija res zani-tniya in na kvalitetni ravni. Na Seji konzulte za vzhodni Kras, ki je 1[nela na dnevnem redu predlos re-P°ntabrske občine _o nudenju zdrav stvenih uslug kraškemu prebival stvu s strani bolnišnice «Santorio Santorio», pa je predvsem govoril ?arn odbornik, ki je orisal stališča Jn_ načrte, ki jih ima v tej zvezi tržaška občinska uprava. Predstavniki komunistične skupine v kon-z°lti so poudarili, da bi moralo vodstvo konzulte pravočasno dokumentirati svetovalce, kajti drugače diskusija nima nobenega smisla, še Posebej, ko se ne povabijo na taka srečanja ljudje, ki bi imeli o dolo-cenem problemu kaj tehtnega povedati. Openska konzulta se vedno Preveč zapira v svoj ozki krog. na-tPesto, da bi iskala stik z vsemi aktivnimi dejavniki na področju Vzhodnega Krasa. Na seji na Proseku so bili prisotni predstavniki slovenskih in ita-hjanskih staršev, občinska zdravstvena delavka, novonameščena psihologinja za italijanske šole Stopnar, Predstavniki učiteljev, ravnatelja Mamolo in Bole in operaterji iz centra za umsko zdravje v Nabrežini- Posegi zdravstvene delavke, ki Je med drugim poudarila veliko število otrok, veliko dolžnosti, ki Jth mora sama opravljati, pomanjkanj® primernih prostorov, ter neke učiteljice so poudarili pekoče probleme, ki jih staršem in šoli povzroča v pomanjkanje psihopedagoške službe. Zato so v prejšnjem šolskem *etu začeli koristno sodelovati s centrom za umsko zdravje iz Nabrežine. ki pa so ga morali prekiniti zavodi nerazumljive prepovedi šolske-Sa skrbništva. Okvirni prikaz vprašanja problematičnih otrok in kako ga je treba reševati, je orisal dr. Fonda iz centra v Nabrežini, ki je predvsem poudaril pomen globalnega gledanja na težave otrok, pri katerih je treba upoštevati tako družinske in domače razmere kot položaj v šoli in Pa izvenšolsko okolje. Pomembna je tudi ^ organizacija njihovega prcste: ga časa in pa seveda sodelovanje staršev. Operaterji, ki naj se u-trearjajo s to problematiko, pa morejo biti vezani na teritorij in ga dobro poznati. Zopet je omenil pripravljenost centra za umsko zdravje na sodelovanje z občinskimi psi-0l°gi in drugimi operaterji, ki ve-rJetno ne bodo zmogli sami najti odgovorov na kompleksna vprašanja, ki se bodo pojavljala. Odbornik za zdravstvo Zanini je Povedal, da hoče občinska uprava ?.. namestitvi jo 22 psihologov za ita-ijanske in 5 (a ne s polnim urnikom) za slovenske šole. nadoknaditi Pomanjkanje psihopedagoške službe. ^e.nrev pride na vsakega psihologa približno 1.000 otrok. ,ie odbornik menil, da bodo občinski operaterji v glavnem kos svoji nalogi, in se bistvu sploh ni strinjal s predlogom o načrtnem sodelovanju s cen-rom v Nabrežini. Ker pa so mnogi Prisotni ta predlog vztrajno podpira-u j® prišlo tudi do še kar ostre Polemike, ki je v bistvu pokazala na Pomanjkanje vsake koordinacije in soočanja med občino in pokrajino glede tako važnih socialnih služb, predvsem pa seveda znotraj same demekrščanske stranke, ki te javne Uprave vodi. Odbornik Zanim je namreč ostro poudaril, da ima pokrajina samo operaterje, ki se ukvarjajo s specifičnimi problemi mlado! et-? . otr°k, in da psihiatri, ki delujejo v decentraliziranih enotah pokrajinske psihiatrične bolnišnice, nimajo kaj opraviti z otroki, razen v posebnih primerih, češ da mora vsakdo opravljati svoj poklic. prihodnjo nedeljo v KRIŽU Večer solidarnosti z beneškimi Slovenci Prihodnjo nedeljo bo kriška sekcija Zveze komunistične mladine I-talije ob sodelovanju drugih vaških organizacij priredila solidarnostni večer s prizadetimi po potresu v Beneški Sloveniji z namenom, da še bolj sensibilizira Križane in’ prebivalce tudi drugih kraških vasi o pekočem problemu naših beneških rojakov in to predvsem v luči ka- tastrofalnega potresa, ki je povsem razdejal poleg Furlanije tudi predele, kjer živijo Slovenci. Po naših vaseh namreč še vedno premalo poznajo realne probleme beneških Slovencev, kraje, kjer ti prebivajo, njihove navade in njihov vsakdanji boj za osnovne narodne pravice in v prvi vrsti boj za šolo v materinem jeziku. Veliki solidarnostni akciji za pomoč potresencem se je sicer po vseh naših vaseh na pobudo enotnih odborov odzvalo veliko število ljudi, med temi pa je bilo mnogo tistih, ki probleme beneških Slovencev poznajo samo generično. Zato je namen tega solidarnostnega večera predvsem ta, da informira naše ljudi o realnem stanju v Benečiji, kar bo gotovo pripomoglo k razširitvi večje solidarnostne akcije. Na prireditvi bo spregovoril beneški kulturni delavec in aktiven pobudnik in koordinator solidarnostnih akcij profesor Viljem černo, ki kot Benečan direktno doživlja tragedijo naših najbolj zapadnih bratov, ki jim italijanska država, v nasprotju z ustavo, ne priznava nobenih pravic. Na nedeljskem solidarnostnem večeru bo tudi krajši kulturni program, na katerem bosta nastopila moški in dekliški zbor Vesna in kriška godba na pihala. Na prireditev, na kateri bodo zbirali prostovoljne prispevke za Beneško Slovenijo, so vabljeni vsi Križani in tudi prebivalci sosednjih vasi. Obvestila KZ OPOZORILO KMEČKE ZVEZE VINOGRADNIKOM Kmečka zveza opozarja svoje člane - vinogradnike, da je treba prijaviti pridelek vina. Kdor ne bi izpolnil in oddal prijave, ne more dobiti dovoljenja za prodajo ali točenje v osmici. Po zakonu so predvidene stroge kazni za tiste, ki bi vina ne prijavili (od 100.000 do 1 milijona lir globe). Prijave je treba napisati na posebnih obrazcih. Rok za njihovo oddajo zapade nepreklicno 29. novembra. Prijave lahko izpolnjujejo uradi okoliških občin, za tržaško občino pa uradi Kmečke zveze, kjer so tudi na razpolago prijavnice, ki jih bomo članom izpolnjevali do 27. novembra, in jih oddali na pristojni urad. Tajništvo Kmečke zveze UREDITEV PREMOŽENJSKEGA STANJA Parlament je maja letos odobril zakon št. 346 o «posebnem pripose-stvovanju za malo kmetijsko posest». Po tem zakonu, kdor je vsaj 15 let neprekinjeno užival kmečka zemljišča in zgradbe na področjih ki so priznana kot «hribovita», lahko zahteva vpis lastnine. Ker spadajo skoraj vsa zemljišča v tržaški pokrajini pod hribovita področja in ker je še vedno mnogo lastnikov, ki nimajo urejenega lastninskega stanja, opozarjamo na možnost, da se pravilno vknjižijo. Kdor bo to storil do konca leta 1980, je oproščen vsake globe, ki jo drugače predvidevajo zakoni o zapuščinah, registru in zemljiški knjigi. Tajništvo Kmečke zveze je članom na razpolago za pojasnila in pomoč. PREHODI NA CESTE Ponovno opozarjamo člane, ki so prejeli davčne kartele tržaške občine z mnogo povišanim davkom na prehode (passi carrabili), da se lahko razbremenijo tega, če sporočijo občini, da se odpovedujejo zaščitenemu prehodu. Oglasijo naj se zato čimprej v tajništvu Kmečke zveze. S PETKOVE SEJE OBČINSKEGA SVETA V DOLINI Prispevki godbam na pihala kulturnim in športnim društvom Predhodna razprava o proračunu za prihodnje finančno leto Petkova seja dolinskega občinskega sveta se je pričela s i osegom svetovalca Gombača (SSk), ki je priporočal manjša popravila v ricmanj-skem otroškem vrtcu. Odbornik Sancin je odvrnil da je uprava že poskrbela za ureditev teh. Izmed ratifikacij nujnih sklepov občinskega odbora velja omeniti prispevek občinski sekciji VZPI - ANPI. Sledila je točka o dodelitvi prispevka prosvetnim in športnim d_uštvom in godbam na pihala. Župan Švab je podčrtal pomen kulture in športa in dejal, da je ta prispevek le majhna opora za nadaljnje delo. Posebej J. poudaril, da je uprava upoštevala tudi priporočila s strani opozicije in vključila v seznam nove prosilce. To je vzel pozitivno na znanje načelnik skupine SSk Tul, Mihalič (KPI) pa je izrazil željo, da bi prispevke dodeljevali na podlagi delovanja in potreb. Pečenik (PSI) je dejal, da bi morala vsa društva t. prispevek upoštevati in sodelovati z občinsko upravo. Bevilacqua (KD) se je strinjal s prispevki in predlagal, da bi slovenski zbori vključili v svoje sporede tudi kako italijansko pesem. Slavec (.KPI) je demokrščanskemu svetovalcu navedel primer dolinskega društva, ki je gostilo zbor iz Toskane. Nato so soglasno potrdili sledeče prispevke: p. d. Vodnik 300.000, p. d. Prešeren 300.000, . d. Slavec 300.000, p. d. Venturini 400.000, podružnica Glasbene mr tiče Dolina 150.000, taborniška družina RMV iz Brega 100.000, pevski zbor iz Mačkolj 100.000, oktet Majenca 50.000, Mladinski dom iz Boljunca i. Doline po 50.000, Krekov dom iz Boršta 50.000, Baragov dom Ricmanje 50.000, godba na pihala iz Doline 200.000, godba na pihala iz Ricrnanj 200.000, športno društvo Domjo 160.000, športno cLuštvo Rosandra 160.000, športno društvo Breg 1.200.000. Gombaču (SSk), ki je izrazil zadovoljstvo, da uprava dodeli znatno višje prispevke slovenskim športnim društvom kot italijanskima, je odbornik Ota odgovoril, da je š. d. Breg prejelo toliko več kot ostali, ker zajema športnike iz vseh vasi in ima nerentabilne panoge kot so odbojka, minibasket in vse mladinske ek:pe, drugi dve društvi pa zajemata manjši del občanov in še te iz ene same vasi, poleg tega pa gojita le nogomet. V naslednji točki so razpravljali o lotizaciji srenjskih zemljišč v Borštu in Mačkoljah na 6 oziroma 7 gradbenih parcel, katere bodo prodali nekaterim prosilcem. Petaros (SSk) je menil, da so parcele od 650 do 800 kv. m premajhne, ker naši ljudje radi obdelujejo zemljo okrog hiše. Podžupan Bandi je odgovoril, da so parcele dovolj velike za hišo in vrt. Natu so svetovalci soglasno sprejeli to razdelitev zemljišč. Seja se je zaključila s predhodno diskusijo o sestavi proračuna za prihodnje finančno leto. Župan Švab je potrdil namen uprave, da pripravi proračun po zadanem programu. Svetovalec Petaros (SSk) je priporočal stroške za boljšo razsvetljavo, kanalizacijo, ceste in parke, za športne objekte, za ureditev okolja ob šolah, za gradnjo metanovoda, za posodobljenje vodovoda in za razvoj zadružništva, Gombač (SSk) pa je poudaril, da mora uprava čimveč favorizirati Slovence in predlagal, da bi šolo s celodnevnim poukom prenesli še v druge vasi, da bi še več podpirali slovenska društva, da bi posredovali za posodobljenje prevoznih prog, da bi skušala zajeziti stroške za sodelovanje z drugimi občinami in na koncu izrazil nasprotno stališče, če bi družina TOTAL hotela speljati metanovod pj občinskem zemljišču. Po posegu Bevilacque (KD), ki je izrazil upanje, da bo u-prava izdelala proračun, ki bo zadovoljil vseh, je Tul (SSk) omenil problem otroških vrtcev, pomanjkanje vodovodnega omrežja in kanalizacije pri nekaterih novih skupinah hiš in škodljive posledice industrializacije, čemur bi morala uprava posvečati posebno pažnjo; priporočal je, da bi se spregledalo, kaj r j še da po-p-aviti pri splošnem regulacijskem načrtu in omejilo nekatere stroške za manifestacije. Načelnik PSI Pečenik je polemiziral, da opozicija predlaga samo uporabo denarja in ne, kako bi občina prišla do njega. Švara (KPI) je poudaril potrebe večje avtonomije javnih uprav in dodal, da moramo biti previdni v u-smerjanju stroškov, župan pa se je pred zaključkom seje zahvalil za razpravo in podčrtal pomen skupnega reševanja problemov V. L. • Tržaška občina sporoča, da bo od petka, 5. novembra dalje, bazen B. Bianchi zopet odprt za občinstvo. ■Illliii, ■i1 PUUCASA DREVORED TERZA ARMATA 12/a TELEFON (040) 69336 Moderni urad, gostejši promet, novi materiali za obloge zahtevajo vedno popolnejše znanje v vseh najmodernejših tehnikah čiščenja. Podjetje PULICASA vedno med vodilnimi pri uporabi strojev, pripomočkov, izdelkov, predstavlja nov in hiter način čiščenja. GORIŠKI DNEVNIK OB VČERAJŠNJIH SPOMINSKIH SVEČANOSTIH OB DNEVU MRTVIH Številni venci so dokaz, da ljudstvo hrani v trajnem spominu padle borce Obsodba atentata na partizanski spomenik v Komelju pni Pliberku na Koroškem - Komemoracije so bile v vseh naših krajih na Goriškem Lani so na goriški pnstaji prodali skoraj 179.000 vozovnic, letos pa nad 123.000 Na včerajšnji dan mrtvih so bile po vsej Goriški številne svečanosti v počastitev spomina padlih za svobodo. Ljudstvo se je z globoko pieteto spomnilo njihove velike žrtve, največje, ki so jo sploh mogli darovati, da bi mi dočakali boljši jutri. Osrednja svečanost je bila na glavnem pokopališču v Gorici, kateri je letos prisostvovalo še prav posebno veliko zastopnikov borčevskih in demokratičnih organizacij, slovenskih manjšinskih ustanov, ki so se zbrali v Domu Andreja Bu dala ter se nato v koloni odpeljali na glavno pokopališče. Ob grobnici žrtev nacifašističnega nasilja na glavnem pokopališču so položili vence generalni konzulat SFRJ v Trstu, Zveza borcev iz Nove Gorice, SKGZ, Mladinski center in drugi. Ob spomeniku je pevski zbor prosvetnega društva Oton Župančič iz Štandreža pel žalostinke. Isti zbor je zapei žalostinke tudi na svečanosti, ki je bila malo’ kasneje na pokopališču v Štandrežu, kjer so domače organizacije položile vence in šopke cvetja k partizanskim grobovom kakor ' tudi na grobove zaslužnih mož, ki tamkaj počivajo. Ob tej priložnosti je predsednik prosvetnega društva Stano Paulin govoril o neminljivem spominu, ki ga naše ljudstvo hrani na svoje padle borce ter je s tem v zvezi izrazil polno podporo boju slovenskega ljudstva na Koroškem proti nasilju avstrijskih oblasti in koroških šovinističnih krogov ter je kot dokaz tega nasilja, ki se vedno bolj stopnjuje, bolj kot se bliža zloglasno preštevanje, navedel razstrelitev partizanskega spomenika v Komelju pri Pliberku. V Doberdobu so zastopniki občin- ske uprave z županom Andrejem Jarcem na čelu in domačih družbe-no-političnih organizacij položili vence pred spomenik padlim sredi vasi in pred dve obeležji, ki spominjata na ustreljene partizane, že v nedeljo predpoldne. Tudi v Sovcdnjah je bila včeraj zjutraj spominska svečanost pred spomenikom padlim, ki stoji pred j županstvom. Venec so položili zastopniki občinske uprave z županom Jožefom češčutom na čelu in borčevskih organizacij. Priložnostni govor je imela prosvetna delavka Patricija Batistič, zatem je nekaj priložnostnih pesmi zapel zbor, ki so ga sestavljali pevci sovodenjskega noneta in vrhovskega pevskega zbora. Isti pevci so pol ure kasneje zapeli žalostinke tudi pred spomenikom padlim na Vrhu, kjer se je zbralo veliko ljudi. Tudi tu so položili venec ohčinske uprave in drugih organizacij, nekaj besed je spregovoril predsednik prosvetnega društva «Danica» prof. Leopold Devetak, dijaki pa so recitirali priložnostne pesmi. Predstavniki vaške sekcije VZPI -ANPI in drugi vaščani v Pevmi so se v jutranjih urah spomnili na svoje padle. Pred vaškim spomenikom so položili venec ter počastili spomin padlih z enominutnim molkom. Silvino Poletto, član VZPI - ANPI, je nato podčrtal velik pomen narodnoosvobodilne borbe ter dejal, da so se v naših krajih italijanski in slovenski ljudje borili ramo. ob rami za iste cilje in ideale. Poletto je poudaril važnost osimskega sporazuma, ki zagotavlja naši narodnostni skupnosti enakopravnost z večinskim narodom. Ob koncu svečanosti je roiaganje vencev v aieverjanu imiiimiimtiiiiiiiiiiimimmiimiimiiiiiininimitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiimiiiimiiHiiiiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiii NA SVEČANOSTI, KI JE BILA V NEDELJO Nagrade za zvestobo dolgoletnemu delu delavcem podgorske tekstilne tovarne Med nagrajenimi je tudi veliko Slovencev in Slovenk liiiii«iiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiuimiiiiiiiiuiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiinitiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiinia ŽELEZNICA SE PONOVNO UVEUAVLJA Po zadnjih vladnih ukrepih o varčevanju se je število potnikov povečalo Iz goriikega matičnega urada ROJSTVA: Elisabetta Roče, Maria Grazia Scaringella. Filippo Ra-dislovich, Ivan Blason, Alessandra dessi, Cristina dessi, Christian E-sposito, Gessica Esposito, Mariastel-la Manara, Valeriano Pozzar, Barbara Zorzin, Annalisa Giurco. SMRTI: 82-letni upokojenec Eliseo Agnola, 68-letni upokojenec Ottone Docortc OKLICI prodajalka Orietta Bajc in finančni stražnik Antonio Zilli, gospodinja Giuliana Sdrigotti in trgovec Mario Delich, uradnica Patrizia Romano in uradnik Roberto Stopar, delavka Daška Bjelov in podčastnik letalstva Moreno Gori. POROKE: gospodinja Lucia Esposito in delavec Biagio Barone, u-radnica Laura Russo in univerzitetni študent Vincenzo Genco, natakarica Marija Gabrijelčič in obhod-nik Sergio Modolo, prodajalka Sonia Blasizza in delavec Bruno Pavio, bolničarka Rosanna Rosolen in varilec Paolo Di Lenardo. S prijetno slovesnostjo so v nedeljo predpoldne, v veliki dvorani menze v podgorski predilnici in ob prisotnosti. nad tristo ljudi, podelili priznanja in denarne nagrade uslužbencem predilnice, ki so šli ali gredo v pokoj v letošnjem letu in ljudem, ki že 35 ali 25 let nepretrgano delajo v tej tovarni. Med njimi je bilo tudi nekaj naših ljudi, Slovencev iz Gorici ali njene neposredne okolice, saj pomeni ta tovarna, druga po velikosti na Goriškem za tržiško ladjedelnico, vir dohodka za številne ljudi in njihove družine. To je bil že šesti praznik starejših uslužbencev, ki ga tu prirejajo. Prisotni so bili predstavniki državnih. in krajevnih oblasti, tovarniškega vodstva, delavskega sveta, nagrajenci in cela vrsta nameščencev tovarne. Priložnostne besede so spregovorili predsednik skupine starih uslužbencev ANLA v tovarni Leggiadri, predstavnik deželnega sveta te organizacije Pausig, goriški župan De Simone. Predsednik upravnega sveta koncerna Cotonificio Bustese, čigar last je tudi podgorska predilnica, comm. Tognella, je imel daljši govor o gospodarskem položaju v državi in še posebej na področju tekstilne industrije. Dejal je, da danes uvajajo v to industrijo nove tehnološke postopke in da bodo le ti omogočilj konkurenčnost italijanske industrije s tujo. Potem ko je skupina delavcev izročila Tognelli spominsko plaketo, je pričelo nagrajevanje upokojencev in drugih. Letos so upokojili naslednje uslužbence: Luis Gastone, Giuseppe Poletto, Quirino Mullon, Caterina Ambrosio Maria Bigot, Vladimir Brezigar. Giordano Cargnel, Duilia Cecchin, Mafalda Cocoiet, Luigi Cocolet, Vittorio De Piero, Anna Devetag, Maria Devetag, Evaristo Drigo, Franco Furlan, Rosina Gallina, Mana Gratti. Adelmo Grion, Ludmilla Onrtper, Ivan Kofol, Cvetka Jakončič, Fulvio Marcantonio, Onorina Marega, Aurelia Marcosig, Ersilia Medeot, Diana Meroni, Elda Milotti, Lino Moretto, Elvira Morsolini, Bruno Orlando, Giuseppe Perco, Paolina Perco, Bruna Picelli, Laura Picotti, Anseima Pregelj, Lino Provedel, Celestina Radetič, Elisa Sanzo, Aurelia Simonetti, Olga Simsig, Anna Stua, Mario Sussi, Rosario Tiberio, Alfredo Tesolin, Velia Tirel, Gino Tosi, Anna Maria Valentinuz, Bianca Visintin, Angelina Valvassori, Leopolda Žnidarčič. Ti so dobili zlato kolajno in spominsko diplomo. Diplomo in denarno nagrado so dobil; delavci z nad 35 službenimi leti v tovarni: Elda Alt, Anita Brai-dot, Ludmilla Gurtner, Alma Hvalič, Dolores Marega, Ljudmila Perigoj, skupina osnovnošolskih otrok recitirala pesmi, ki jih je posvetila borcem za svobodo. Tudi Števerjanci so se oddolžili spominu svojih padlih. Župan Stanislav Klanjšček je položil venec v imenu občinske uprave, vence so položili tudi predstavniki domačih kultumo-prosvetnih in borčevskih organizacij. Svečanost, katere se je udeležilo veliko število domačinov, sta sklenila pevski zbor prosvetnega društva Briški grič ter cerkveni zbor. Recitacija otrok pred spomenikom v Pevmi Nagrada ukopojencu polgoiikc tovarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna D’Udine trg sv. Frančiška 4, tel. 21-24. Daria Peteani, Paolina Perkon, Romana Sfiligoi, Giovanna Viola, Rosina Visintin. Denarno nagrado pa so dobiU delavci s 25 leti neprekinjene službe: Graziella Battistutta, Rodolfo Belè, Carlo Brandaschia, Giordano Bregant, Beatrice Buzzi, Gaetana Calli-garia, Luigia Calligaris, Marta Cat-tarin, Emma Cavallin, Josipina Černič, Lucia Cidin, Giuseppe Culot, Angela Demori, Giuseppe De Rossi, I-vanka Komic, Stanko Kuštrin, Rosina Marega, Eugenio Marangon, Alma Pacella, Leo Mastrantonio, Davide Michelin, Stefania Nadah, Dorina Pessadore, Alferio Russian, Albina Siglič, Silvana Stabon, Armando Tesolin in Maria Tofful, Ni dvoma, da je železnica v krizi. Ne samo v Italiji, tudi v Jugoslaviji in drugod iščejo možnosti za povečanje prometa, tako potniškega kakor blagovnega, kar lahko edino zagotovi rentabhnost poslovanja. Če je imela železnica še nadavno tega skoraj monopol nad prevozom blaga, se je stanje v zadnjem času temeljito spremenilo. Tovornjaki so železnici odvzeli dobršen del tovora. Vendar tudi novo razmerje ne bo dolgo vzdržalo. Precej nekontrolirano naraščanje cen, začenši od goriva pa preko vseh dejavnikov, ki oblikujejo stroške prevoza, je že povzročilo določene premike. Kamionski prevoz je postal sila drag, zato se vedno več gospodarstvenikov obrača ponovno do železnice. Podobno je bilo tudi s prevozom potnikov. Včasih je bila železnica tudi na tem področju monopol. Potem so se za nekaj časa pojavili avtobusi, ki pa tudi niso vzdržali v tekmi z avtomobilom. Potniki so postali, zlasti na krajevnih vlakih, sila redki. Stvari so se začele nekoliko spreminjati šele ob pojavu tako imenovane naftne krize, ki jo imajo za grešnega kozla vseh gospodarskih in političnih težav zahodnega industrializiranega sveta. Številni vozniki so se ob stalnem večanju stroškov ža gorivo, kakor tudi drugih izdatkov v zvezi z vzdrževanjem vozila zavedli, da je prevoz po železnici pravzaprav še najbolj poceni. Pri tem pa nam v dopolnilo lahko služi podatek, da so tarife na italijanskih železnicah med najnižjimi v Evropi. Tako stane povratna karta iz Gorice v Trst samo 1.3C0 lir. Kako so vsi ti pojavi vplivali na mišljenje in odločitve poprečnega Goričana? Na podlagi podatkov, ki so nam jih nudili na goriški železniški postaji, lahko skle- pamo, da potniški promet v zadnjih dveh letih ni nazadoval. Po prvih ocenah, točnih podatkov pa še ni, pa se prav v zadnjem času povečuje. Številčni podatki, ki jih navajamo, nudijo precej objektivno sliko o tem, koliko Goričani koristijo železnico. Goriška postaja ni pomembno prometno vozlišče, zato se številke nanašajo v glavnem na gibanje tukajšnjega prebivalstva. V večini primerov gre za premike na zelo omenjeni relaciji Gorica - Trst ali Gorica -Videm. Le neznaten del odpade na relacijo Gorica - notranjost države (vojaki, ki se vozijo na dopust in ki služijo rok v Gorici ali bližnjih krajih). Lani so na goriški postaji prodali skoraj 179.000 voznih listkov, v prvih devetih mesecih letos pa nekaj nad 123.000. Poprečno stopi na vlak v Gorici vsak dan 500 ljudi. Zanimivo je gibanje prometa v posameznih mesecih. 1975 1976 . 1. 12.912 14.713 2. 12.461 13.234 3. 14.199 13.578 4. 14.727 14.536 5. 14.487 13.334 6. 13.786 13.705 7. 13.213 12.549 8. 14.417 13.597 9. 14.412 14.111 10. 15.515 — 11. 17.585 — 12. 21.023 — Letos se je tudi občutno povečalo število potnikov, ki koristijo posebne abonmaje. V glavnem gre za študente in delavce, saj se je število takih vozovnic za večkratno vožnjo v poletnih mesecih skrčilo za polovico. (V januarju so izdali kar 936 abonmajev, v avgustu pa samo 442). Ne bi posebej razpravljali o vseh prednostih, ki jih nudi prevoz po železnici, želeli pa bi poudariti le to, da ima potnik na razpolago poprečno vsak dan po 12 vlakov v smeri proti Trstu in prav toliko proti Vidmu. Glavna prednost pa je vsekakor še vedno nizka cena, ki se bistveno ne bo spremenila tudi z napovedanimi poviški. Skoraj neverjetno se zdi, da stane vozni listek do Koprivnega samo toliko kakor vozovnica na mestnem avtobusu. Kdor ne verjame se lahko prepriča! Zadnji poviški cene goriva in drugi varčevalni ukrepi, ki jih je vlada že sprejela, ali je na tem, da jih sprejme, se bodo prav gotovo pozitivno odražali tudi na porast potniškega prometa na železnici. Ko smo se te dni pogovarjali o gibanju prometa na goriški postaji so nam zaupali, da je že opaziti precejšnje povečanje števila potnikov, čeprav še nimajo zbranih vseh podatkov. Skratka upati je, da bo stara, dobra železnica le zlezla na zelemo vejo. Pomanjkanje koordinacije ali česa drugega Sodeč po nekaterih dogodkih v 'f.dnjem času, pomoč po potresu prizadetemu prebivalstvu v Furlaniji - Julijski krajini ni koordinirana. Tako prihaja do številnih zastojev, številne solidarnostne akcije pa o-stajajo brez odziva. Tako je tovarniški svet v ladjedelnici Italcantieri protestiral pri izrednem vladnem komisarju Zamber-lettiju, ker prostovoljni delovni ekipi še ni bilo omogočeno, da bi odšla na gradbišče v Bordano. O nerazumljivem zadržanju podjetja, ki je prevzelo izvajanje del v tem kraju, so obvestili tudi krajevne oblasti ter sindikalne organizacije. PD NAŠ PRAPOR PEVMA - ŠTMAVER OSLAVJE vabi na MARTINOVANJE ki bo v soboto, 6. novembra, ob 20. uri v prosvetni dvorani na Verdijevem korzu 13. Vstop izključno z vabili. Za veselo razpoloženje bo igral priznani ansambel TONETA ŽAGARJA iz Ljubljane Vabila prodajajo: Lilijana Semolič (Jamlje), Dolores Bensa (trgovska šola), Elijana Bensa (sedež SPZ), bar Doma Andrej Budal v štandrežu, Saverij Rožič (Podgora), Mario žagar (Pev-ma), Jožko Figelj (Oslavje). Miro Kuzmin (Sovodnje), Janko Gergo-let (Doberdob). Rezervacije miz sprejema Elijana Bensa na sedežu SPZ, Ul. Malta 2 (tel. 24-95). Ki no (r ori ca VERDI 17.00 — 22.00 «Classe mista» CORSO 17.15 — 22.00 «L'innocente». Barvni film; prepovedan mladini pod 14. letom. MODERNISSIMO 17.00 — 22.00 «Viva la muerte», Anouk Feriak. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. CENTRALE 17.30 — 21.30 «L'assassino di pietra», C. Bronson. Prepovedano mladini pod 14. letom. VITTORIA 17.00 — 22 90 «Emanuelle nera numero 2» Barvni film. prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 17.00 - 22.00 «Uomini faL co», C. Andrews. PRINCIPE 17.00 - 22.00 «Kmdero-burg», M. Daniels. Barvni film. Nova Gorica in okolica SOČA «Smrt pod palmami», nemški barvni film ob 18.00 in 20.00. S\ OBODA «Posebni oddelek» francoski barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Smrt pod palmami» nemški barvni film ob 19.30. Včeraj-danes SPORT SPORT SPORT NA NEDELJSKEM SREČANJU V SLOVENSKI OBČINI BILČOVS NA KOROŠKEM Športni delavci solidarni s koroškimi Slovenci Predstavniki Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, Obalne telesnokul-turne skupnosti in Fizkulturne zveze Koroške so se domenili za tesnejše sodelovanje «Z današnjo prijateljsko namiznoteniško tekmo med reprezentanco ZSŠDI in Obalne konference ter ekipo SDG Sele v namiznem tenis ^ na-u„ljujemo prijateljske stike med krovnima športnima organizacijama koroških Slovencev in Slovencev v Italiji. Taka športna srečanja "o velikega pomena in jim bo treba v bodoče posvetiti še vec pozornosti. Z vašim prihodom na Koroško nas namreč krepite v narodnostnem o-ziru, saj veste, da smo v dosti slabšem položaju kot pa vi, tako v političnem kot v športnem smislu. Ob našem srečanju Vam Fizkul-turna zveza Koroške poklanja nekaj koledarjev, ki jih je opremil priznani slovenski koroški slikar Valentin Oman in. izdala Aula Slovenica v Celovcu. Prvič na Koroškem ‘se je namreč pojavil koledar v treh jezikih. slovenskem, italijanskem in nemškem, s čimer potrjujemo Slovenci na Koroškem našo politično zrelost in odprtost do sosedov, ne glede na njinovo narodnost.» S temi besedami je predsednik Fiz-k'dturne zveze Koroške Danilo Pruš-n k pozdravil v nedeljo v Bilčovsu predstavnike Obalne zveze za telesno kulturo ter člane Združenja slovenskih. športnih društev v Italiji, ki -so se udeležili športnega srečanja v tej koroški slovenski vasi. Šoortni delavci iz zamejstva in z Obale so se lahko na lastne oči prepričali v kakšnem položaju se nahajajo ko-oški Slovenci, štirinajst dni pred zloglasnim preštevanjem s strani večinskega naroda, ki bi hotel na podlagi rezultat tega štetja posebne vrste omejiti koroškim Slovencem pravice, ki jim pritičejo na podlagi državne pogodbe, ne glede na dejstvo, da so na svoji zemlji in to že več kot tisoč štiristo let. Gostje koroških športnikov so lahko na lastne oči videli plakate, ki vabijo Slovence, naj se 14. novembra proglasilo za Jemce, sami so poslušali vest, da so terosisti v noči od sobote na nedeljo razstrelili spomenik padlim partizanskim borcem na Komelnu nad Pliberkom v Podjuni. Nemški teroristi so ta spomenik razstrelili le teden dni potem, ko so koroški partizani z mogočno manifestacijo odkrili čred časom razstreljeni partizanski spomenik v Ro-bežu. Slovenski športni delavc; in športniki iz Italije in z Obale so prišli na Koroško v znak solidarnosti s tam živečo slovensko narodnostno skupnostjo. Taki stiki bi morali biti še trdnejši, da bi prišlo do skupnih nastopov, kar je prišlo do izraza tudi tv razgovorih, ~ied vsemi tremi organizacijami'. Predvsem člani Obalne telesnokulturne skupnosti so povabili koroške športnike na sodelovanje s športnimi organizacijami iz Kopra, Izole in Pirana, medtem ko že obstajajo tesni stiki med tržaško - goriškimi športniki iz FZK. Iz organizacijskih razlogov je odpadlo predvideno nogometno srečanje med obalno reprezentanco in no- gometaši celovškega SAK, saj je sedaj v Avstriji v teku nogometno prvenstvo. Zaradi tega so se športne organizacije pred časom domenile za srečanje mladincev in članov v namiznem tenisu. Obalna reprezentanca je igrala proti zastopnikom športnega društva Sele, vsa tekmovanja pa so se odvijala v Bilčovsu, pretežno slovenski vasi, kateri načeluje slovenski župan Hanzi Ogris, nekdanji predstavnik v deželnem zboru. Predstavniki Obale so povabili koroške Slovence na sodelovanje, da bi tudi z njimi prišlo do tako tesnih stikov, kot obstajajo s Slovenci v Italiji, saj je zanimanje in skrb za usodo koroških bratov na Obali veliko. Načelno je bilo domenjeno, da se bodo koroški šahisti udeležili tekmovanj v šahovski interligi skupno s Slovenci in Italijani. Do športnih stikov pa bi moralo pr.ti, pravzaprav bi se morali ti razširili, tudi v nogometu, namiznem tenisu, v smučanju in šahu. Predstavniki FZK pa so povabili nogometaše z Obale j in ZSŠDI na velik mednarodni nogometni turnir, ki bo prihodnje leto na Koroškem v okviru tridesetletnice obstoja Fizkulturne zveze loroške. Pred odhodom pa so si člani delegacij z Obale in iz Italije ogledali še partizansko grobišče v Št. Jako- bu v Rožu. IZIDI NAMIZNOTENIŠKIH SREČANJ ČLANI Obalna reprezentanca — Sele 5:2 Gluhak —-, Schweiger 2:0 Gluhak — Oraže 2:1 Šilovič — Oraže 0:2 Šilovič — Falle 2:0 Filipas — Schweiger 2:0 Filipas — Falle 2:1 Gluhak in šilovič — Schwei- ger in Falle 1:2 MLADINCI Sele — Obalna reprezentanca 3:5 Oraže — Peric 0:2 Falle — Peric 2:0 Travnik in Oraže — Peric in Filipas 0:2 Falle — Filipas 2:1 Travnik — Filipas 0:2 Oraže — Milič 0:2 Falle - Milič 0:2 Travnik — Milič 2:1 ŽENSKE Obalna reprezentanca — Sele 3:0 Rebula — Oraže 2:0 Blazina— Travnik 2:0 Blazina in Rebula — Oraže in Travnik 2:0 R. Pečar Predstavniki Fizkulturne zveze Koroške, ZSŠDI in Obalne konference so se domenili za bodoče še tesnejše sodelovanje na športnem področju liiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimmmiiitiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiriiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiinii NOGOMET 1. ITALIJANSKA LIGA Turinski enajsterici še vedno neporaženi Milanski ekipi sta zopet razočarali RUGBY V 'ukrni a skupin, za evropski pokal je SZ z nenavadnim izidom 72:0 premagala Švedsko. OBVESTILO Športno združenje Bor vabi mladince letnika 19G1 in mlajše, ki bi radi gojili odbojko, da se javijo na stadionu «1. maj» v petek, 5. novembra ob 17.30. Juventus je doma po predvidevanju premagal Catanzaro, Torino pa je v gosteh odpravil, sicer s tesnim izidom, Fiorentino. Turinski enajsterici sta torej po štirih kolih še neporaženi in skupno vodita na lestvici z osmimi točkami. V Turinu pa je, žal, prišlo do hudih incidentov med nekaterimi pre-napeteži iz Catanzara in policijo, štiri osebe so morale po zdravniško pomoč v bolnišnico, medtem ko se je pretep nadaljeval za celi dve uri. Ne glede na ta osamljen dogodek pa je bilo tudi četrto kolo brez vsakega incidenta. Vse kaže, da je italijansko prvenstvo, po začetnem zanosu razigranih napadalcev, zašlo na običajna tir. V nedeljo so namreč dosegli bprih trinajst golov'. Kar tri srečanja so. se končala brez zadetka in zmagala je samo ena-enajsterica v. gosteh, to je Torino. Zopet pa sta razočarali milanski enajsterici. Inter je doma igral neodločeno 1:1 s Cčseno, ki je prav ..mm mn nit, mn iti i, ■■ un n uhm "umi Hlinil Mili"! n V NEDELJO PRED ZADOVOLJIVIM ŠTEVILOM VAŠČANOV IN LJUBITELJEV ŠPORTA USTANOVNI OBČNI ZBOR ŠD MLADINA Solidarnostna resolucija s koroškimi Slovenci - Uvodno poročilo je imel predsednik pripravljalnega odbora Mauro Bogateč - Bodoče delovanje V nedeljo je bil v Križu ustanovni občni zbor športnega društva Mladina, ki se ga je udeležilo zadovoljivo število vaščanov in ljubiteljev športa, iri kar je najbolj razveseljivo. tudi veliko število mladine, a, žal, ne vsi predstavniki vabljenih vaških organizacij. Uvodno poročilo je imel predsednik pripravljalnega odbora Mauro Bogateč, ki je seznanil prisotne o raznih pobudah, ki so privedle do ustanovitve novega športnega društva -č vasi in to v sklopu sodelovanja med nekaterimi vaškimi organizacijami. Posebno se je govornik zaustavil pri namenih novega športnega društva in to predvsem v luči narodnoobrambne politike in pojmovanje športa v smislu rekreacije in družabnosti. Zatem pa se je Bogateč obširno zaustavil tudi pri problemu tesnega sodelovanja med novim športnim društvom in vaškimi šol- skimi dejavniki, predvsem pa z združenjem staršev, z izvoljenimi organi in z didaktičnim osebjem. Svoje poročilo pa je zaključil s kratkim o-risom delovanja pripravljalnega odbora v pretekli sezoni in nakazal nekatere važne smernice bodočega delovanja, kot so gojitev namiznega tenisa, rekreativne telovadbe, smučanja in ustanovitve baletne šole Po pozdravih pobudnih organizacij pa se je odprla živahna diskusija, v katero so posegli mnogi prisotni, ki so dali več konkretnih predlogov za izboljšanje delovanja in prisotnosti športnega društva Mladina v vaškem življenju. Zatem pa je pripravljalni odbor predlagal kandidatno listo za nov društveni odbor in za nadzorni odbor, ki so jo prisotni soglasno sprejeli, pred tem pa so še soglasno sprejel, solidarnostno re- solucijo s koroškimi -Slovenci, ki se glasi tgkole: «Prisotni zbrani na ustanovnem občnem zboru športnega društva Mladina iz Križa, odtočno obsojamo početje in namene avstrijske vlade, k: hoče protiustavno preštevati koroške Slovence in Hrvate. Zato izrekamo vsem koroškim Slovencem našo vsestransko solidarnost v njihovem boju za najosnovnejše družbene in narodne pravice». Nov društveni odbor pa bo sestavljen takole: Mauro Bogateč, Boris Košuta, Jurij Žerjal, Sonja Sirk, Norina Bogateč, Zorka Sterni, Majda Brišček, Enjo Bogateč, Milena Košuta, Valter Tretjak, Nadja Laharnar, Marica Sedmak. Nadzorni odbor pa bo sestavljen iz teh članov: Niko in Aleksander Sirk, Klavdij Sterni. S. T. v nedeljo v Milanu osvojila prvo prvenstveno točko. Milan pa je v Neaplju izgubil z 1:3. Varovane; trenerja Marchiora so tudi v Neaplju pokazali skromno igro in predvsem nezanesljivo obrambo. Skratka, milanski ekipi, ki sta bili še pred kratkim ponos italijanskega nogometa, trenutno životarita na sredini lestvice. Skratka, uvodni del italijanskega nogometnega prvenstva je pokazal, da bo letošnje prvenstvo verjetno le prineslo nekaj «geografskih» sprememb. Vse kaže namreč, da bo Lombardija, ki je bila še pred kratkim <«redišče-italijanskega nogometa. postalk le navadna «brovinež». KOLESARSTVO DIRKA VETERANOV Bedin najboljši Marušič enajsti Deželni kolesarji veterani so z nedeljsko krožno dirko v Tržiču zaključili letošnjo tekmovalno sezono. Ponovno je zmagal Tržičan Luigi Bedin, ki je tako dokazal, da je bil letos eden izmed najboljših deželnih tekmovalcev. V tem zaključnem letošnjem tekmovanju sta nastopila tudi člana lonjerske Adrie Marušič in Maver, ki sta se uvrstila na 11. in na 12. mesto. Na nedeljski dirki je nastopilo le malo kolesarjev (vsega le dvajset), saj je sobotno neurje marsikomu- odsvetovalo nastop. Lonjerske tekmovalce čakata sedaj še dve . . . trdi preizkušnji. V soboto zvečer se bodo pomerili na društvenem prazniku v Lonjerju, kjer bodo praznóvali -zaključek letošnje uspešne sezone, v nedeljo, 14. novembra, pa se bodo udeležili v Dolini še, zaključne . slovesnosti ob nagrajevanju najboljših tekmovalcev za letošnjo trofejo veteranov, kjer so z Marušičem osvojili drugo mesto. VRSTNI RED NEDELJSKE DIRKE: 1. Luigi Bedin (Italcantieri), ki je 57 km dolgo progo prevozil v 1.30’ s poprečno hitrostjo 38 km na uro 2. Pelizon (Cremcaffè) 1” zaost. 3. Pisani (SCV Cottur) 4. Bevilacqua (UC Triestini) 5. Giustina (Italcantieri, 4” 11. Marušič (Adria) 12. Maver (Adria) 15. Ferluga (SCAT). R. Pečar V e. ITALIJANSKI NOGOMETNI LIGI Triestina zasluženo osvojila točko Sodnik Marino iz Genove je bii izredno nezanesljiv Triestina — Piacenza 1:1 (0:1) STRELCA: Righi v 4. min. p.p. in Zanini v 42. min. d.p. (iz 11-met.). TRIESTINA: Vaisecchi; Berti, Zanini; Politti, De Luca, Monticolo; Dri, Fontana, Furlan (Goffi), Traini-r.i, Marcato. PIACENZA: Lazzara; Sfonziol, Manera ; Righi (Colombo), Landini, Labura; Bonafe’ Regoli, Dioni, Gam. bin, Gottardo. SODNIK: Marino iz Genove GLEDALCEV: 8.500. Koti: 16:1 Triestina je proti Piacenzi osvojila več kot zasluženo točko le dve minuti pred krajem, ko je dotlej slab in domačinom nenaklonjen sodnik dosodil enajstmetrovko. Vratar Lazzaro je namreč namerno podrl Drija v lastnem kazenskem prostoru in Zanini je hladnokrvno spremenil e-najstmetrovko v gol. Do tako dramatičnega zaključka je prišlo predvsem zaradi zgodnjega zadetka gostov. V protinapadu je Righi ukanil celotno tržaško obrambno črto in 7 lepim diagonalnim strelom premagal Valsecchija. Od tega trenutka dalje je Triestina silovito pritisnila, gostje pa so se predali obrambni igri. Domačini so pokrivali nasprotnike že na njihovi polovici igrišča ter jim stalno odvzemali žogo. Vezna linija, s Po-littijem in Traininijem na čelu, je organizirala veliko število akcij. Večkrat sta posegla v igro tudi oba beka Berti in Zanini. ki sta izkoristila lepe in spektakularne podaje. Komaj pa so se Tržačani približali kazenskemu prostoru, so se vsi napadi razblinili ob trdni branilski črti Piaceze. Dri in Furlan sta bila sicer požrtvovalna, a tudi zelo netočna. Triestina je sicer stresla nasprotnikovo mrežo kar dvakrat, v obeh primerih pa je sodnik nerazumljivo razveljavil zadetka. V drugem polčasu je Triestina še pospešila ritem. Tagliavini je preizkusil še Goffija, ki pa se ni posebno izkazal. Tekma je postala precej trda predvsem po krivdi gostov. Najnevarnejšo priložnost pa je ustvarila prav Piacenza v 41. minuti. V protinapadu je Bonafe' ponovil strel Righija, Vaisecchi pa je tokrat izvrstno posegel in rešil izid. Minuto kasneje je Triestina le dosegla zaslužen zadetek, pa čeprav šele iz enajstmetrovke. Današnja tekma je torej pokazala, da je Triestina solidna in požrtvovalna ekipa. Vsi igralci razpolagajo z izredno telesno pripravo. Danes se je kot običajno izkazala vezna linija, ki je prava moč celotnega moštva. Obramba je sicer zelo kriva za zadetek Righija, drugače pa je še ,kar lepo zapirala prostore. Tudi napad ni bil preveč učinkovit, manjkala pa sta Andreis in Peressin. Skratka, prisostvovali smo lepi in hitri igri, ki jo niti slab sodnik in niti malo zaslužni gostje niso skva- rili. Ponoviti je treba, da je Triestina končno le na pravi poti, trud igralcev in trenerja pa bosta kmalu poplačana. LESTVICA STRELCEV Pellegrini (Udinese) 6. Motta (Juniorcasale) in Zandegù (Lecco) 5. Dri (Triestina), D’Urso (Bolzano) in Ghidoni (Venezia) 4. £ A. K. 1. — 1. Bando 2. Scellino 2. — 1. Baiocco 2. Mississippi 3. — 1. Tricia 2. Sony 4. — 1. Mirano 2. Anasol 5. — 1. Fosio 2. Saturno 6. — 1. Abermarch 2. Pigy KVOTE 12 — 2.597.590 lir 11 — 95.600 lir 10 — 11.000 lir 1 X 1 1 1 X 1 X 2 1 1 X V četrtek sta se v Dolini spoprijeli košarkarski reprezentanci ZSŠDI in OTKS. Zmagali so mladinci ZSŠDI. Na sliki: posnetek te tekme fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu iiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiMiuif mm m iiiKiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii m iiiiiii iiiiiii n iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiinm KOŠARKA 3. KOLO 1. ITALIJANSKE LIGE Goričani in Tržačani naudul Pagnossin je z odlično igro v drugem polčasu premagal rimsko ekipo IBP Tržaški Pallacanestro je pred nabito polno dvorano odpravil Scavolini Pagnossin — IBP Rim 107:88 (43:49) PAGNOSSIN GORICA: Savio 11, Garrett 22, Ardessi 23, Fortunato, Bruni 21, Beretta 6, Flebus 10, Calu-ri 3, So-ro 11, Gregorat. IBP RIM: Lazzari Ì9, Malachiti 21, Gilardi 5, Kosmalski 31, Tornassi 8, Malanima 4, Marcacci, Lauricella, Rossetti, Mantovani. Sodnika : Soavi (Bologna) in Sidoli (Reggio Emilia). Prosti meti: Pagnassìn 23:34', IBP 24:27. . ' Goriški Pagnossin je pred domačim občinstvom, po odlični igri v drugem polčasu, zaslužen^ premagal rimski IBP in je s tem tudi pospravil prvi prvenstveni par točk. Goričani so v prvem polčasu dokaj slabo igrali, kar so izkoristili gostje, da so nizali koš z?, košem iiiiMMiiiiiiMiiiiHimmiiimmmiiiitMHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMUiiHinuiHiiiiiiuiiiiiiniiiiiiiriiiiiiiiiTiiMiiiiiiiii V 1. JUGOSLOVANSKI NOGOMETNI LIGI Ljub tj a n čani iz h oje va li izredno dragoceni točki Beograjska Crvena zvezda še vedno v vodstvu Jugoslovansko nogometno prvenstvo 1. zvezne lige postaja vse bolj zanimivo. To pa ne glede na to, da manjka še do konca jesenskega dela prvenstva kar šest tekem. V enajstem kolu je prišlo do delitve izkupička samo v dveh srečanjih. Obe tekmi pa sta bili izredno zanimivi, saj so dosegli v Zagrebu med istoimenskim novincem 1. zvezne lige in vodečo Crveno zvezdo štiri zadetke. Po tem polovičnem u-spehu pa ostaja Crvena zvezda še naprej na prvem mestu lestvice. V Titogradu, kjer sta si domača Budučnost in Radnički iz Niša tudi delila točki, pa so napadalci potresli mrežo kar šestkrat. S tem, da so videli šest zadetkov, so gledalci nedvomno le prišli na svoj račun. Lanski prvak je premagal Dinamo ....................................................HIIIHIIIHIIIIII......I......IIIIIII .................................Ulil IIH .........................HllllllllllllllimillllHIIIIIIlIt......■UlUlllllUIIHIIHHIHIIIIIItlH.................................................nuillll....... A LIGA 0:0 1:0 1:1 3:0 3:1 2:1 0:0 0:0 IZIDI 4. KOLA Bologna — Foggia Torino — Fiorentina Inter — Cesena Juventus — Catanzaro Napoli -n MTan Perugia — Genoa Roma — Verona Sampdoria — Lazio LESTVICA Torino in Juventus 8; Napoli 7; Perugia 6; Lazio 5; Inter, Roma, Milan in Verona 4; Fiorentina in Catanzaro 3; Foggia, Sampdoria in Bologna 2; Genoa in Cesena 1. PRIHODNJA KOLO (7, 11.) Catanzaro - Roma: Cesena - Bologna; Foggia - Napoli: Genoa - Sampdoria: Lazio - Perugia: Milan - Juventus; Torino - Inter; Verona - Fiorentina. NAJBOLJŠI STRELCI A LIGE 5 ZADETKOV: Graziani (Torino) in Savoldi (Napoli). 4 ZADETKE: Bottega (Juventus). 3 ZADETKI: Vannini (Perugia). B LIGA 0:0 1:1 1:0 1:1 1:1 0:0 2:0 0:0 0:0 1:0 IZIDI 6. KOLA Lecce — Cagliari Novara — Taranto Atalanta — Avellino , Como — Brescia L. Vicenza — Ascoli Palermo — Catania Pescara — Modena Rimini — Ternana Sambenedett. — Varese Monza — Spai LESTVICA Monza 9; L. Vicenza in Cagliari 8; Como. Taranto, Ascoli, Ternana, Palermo in Atalanta 7; Avellino, Lecce, Pescara, Modena in Cata 'a 6; Varese 5; Brescia, Novara in Sam-benedettese 4; Spai in Rimini 3. PRIHODNJE KOLO (7. 11.) Ascoli - Palermo; Avellino - Spai; Brescia - Pescara; Cagliari - Atalanta; Catania - Sambenedett.; Modena - L. Vicenza: Monza - Como; Taranto - Lecce; Ternana - Novara; Varese - Rimini. C LIGA 2:0 1:1 2:0 1:0 3:1 0:0 1:1 2:1 1:0 1:1 IZIDI 8. KOLA Biellese — Alessandria Bolzano — Pro Verceli Clodiasottom. — Albese Cremonese — Udinese Juniorcasale — Padova Mantova — Venezia Pro Patria — Lecce Pergocrema — Seregno Treviso — S. Angelo Lod. Triestina — Piacenza LESTVICA Udinese in Mantova 13; Lecco 12; Cremonese 11; Treviso, Bolzano in Pergocrema 9; Juniorcasale, Biellese, Pro Verceli in Piacenza 8; Triestina, Alessandria in S. Angelo Lod. 7; Pro Patria in Albese 6; Ciò diasottomarina, Venezia in Padova 5; Seregno 4. PRIHODNJE KOLO (7. 11.) Albese - Seregno; Alessandria -Pro Patria; Cremonese Clodiasot tomarina; Lecco - Biellese; Padova - Mantova; Piacenza - Bolzano- Pro Vercelli - Juniorcasale; S. Angelo Lod. Triestina: Udinese - Treviso; Venezia - Pergocrema. rrurn.n fim " ...** 1. ZVEZNA LIGA IZIDI 11. KOLA Zagreb — C. zvezda 2:2 Parrizan — Dinamo 1:0 Sarajevo — Hajduk 3:1 Olimpija — Željezničar 1:0 Borac — Vojvodina 3:1 Rijeka—. Napredai. 1:0 Budučnost Radnički (N) 3:3 .Velež — Slobòda 1:0 Beograd — Čelik 1:0 LESTVICA Crvena zvezda 18; Radnički 16; Dinamo 1J; Hajduk. Velež, Sloboda, Borac, Panizan in Vojvodina 12; Rijeka in Olimpija 11 Budučnost 10; Sarajevo, Zagreb in Beograd 9; Na predak 8; Čeiik 7: Željezničar 4. PRIHODNJE KOLO (6. 11.) Rijeka - Sarajevo; Napredak Radnički; Željezniča- Budučnost; Čelik - Olimpija; C. zvezda Parti zan; Sloboda - Zagreb; Vojvodina Velež; Hajduk - Borac: Dinamo -OFK Beograd. 2. ZVEZNA LIGA IZIDI 13. KOLA Varteks — Maribor 5:0 Osijek — Rudar 1:1 Famos — OFK Kikinda 0:0 Proieter — Dinamo 0:0 Crvenka — Mercator 3:3 Jedinstvo — Leotar 3:0 Novi Sad — Karlovac 1:2 Spartak — Iskra 1:1 Metalec — Jedinstvo (Bi) 0:1 LESTVICA OFK Kikinda 19; Novi Sad in Fa mos 17; Jedinstvo, Crvenka, Osijek, p ileter, Dinamo, Karlovac in Mari nor 14; Varteks 13; Leotar 12; Rudar, Metalec in Iskra 11 Jedmstvo (Bi) 10; Mercato. 0; Spartak 6. PRIHODNJE KOLO (7. 11.) Leotar - Dinamo; Iskru Proieter; Kailovac - Spartak; Rudar - Novi Sad; Maribor - Osijek; Mercator Vartrks; Jedinstvo - Crvenka; OFK Kikinda - Metalac; Jedinstvo - Fa mos. iz Zagreba z minimalno zmago in povrhu še iz enajstmetrovke. To srečanje bi moralo biti derbi kola, toda prikazana igra le ni potrdila. Dve dragoceni točki je to pot pospravila ljubljanska Olimpija. Ljubljančani so premagali željezničar samo z 1:0, toda zadetek je bil res odličen in zmaga je najbolje plačilo za prikazano igro za Bežigradom. V drugem delu srečanja sp imeli domačini še veliko priložnosti za zadetek, ki jih seveda niso znali izkoristiti. Po tem domačem uspehu je Olimpija še naprej na zlati sredini lestvice. Splitski Hajduk ' se je vrnil praznili rok iz gostovanja v Sarajevu. Istoimenska enajsterica je Dalmatincem nasula kar tri gole. Šele tri minute pred koncem je Duplančiču uspelo doseči častni zadetek. Z istim izidom je odslovil tudi Borac v Banjaluki Vojvodino. V ostalih treh tekmah so domačini slavili z minimalne zmago — Rijeka, Velež in Beograd. ROKOMET 1. ITALIJANSKA LIGA in tudi z razliko šestih. točk šli v slačilnico. Domačini pa so v drugem delu tekme igrali kot prerojeni. Američan Garrett, Bruni, Ardessi in Soro so začeli bolj sproščeno igrati v napadu, v ob-ambi pa so bili Goričani pazljivejši, tako da so kaj kmalu dohiteli nasprotnika in na koncu tu-, di zmagali s stotico. Zmaga je veliko pomenila za Goričane tudi glede morale igralcev. Prvi prvenstveni par točk je le vlil v goriške vrste nekoliko, več optimizma pov prvih dveh spodrsljajih proti Saporiju ih Sinudvneju. IZIDI 3. KOLA Alco — Mobilgirgi 70:69 Brili — Xerox 88:77 Canon — Sapori 83:74 Forst— Snaidero 85:74 Jolly — Sinudyne - 76:104 Pagnossin - IBP 107:88 LESTVICA Forst Cantù in Sinudyne Bologna 6; Mobilgirgi Varese, Alco Bologna in Sapori Siena 4; Brili Cagliari. Pagnossin Gorica, Xerox Milan, Canon Benetke, Snaidero Videm rin IBP Rim 2; Jolly Forlì 0. PRIHODNJE KOLO (7. 11.) IBP Rim - Canon; Mobilgirgi - Pagnossin; Sapori - Forst: Snaidero - Brili; Sinudyne - Alco; Xerox - Jolly. Lahka zmaga tržaške Duine Duina — HC Modena 23:14 03:4) Tržaška Duina je po nepričakovanem zastoju v minulem kolu v Bocnu takoj popravila slab vtis in je v nedeljo doma brez večjih težav odpravila ekipo iz Modene. Že končni izid jasno priča o premoči Tržačanov, med katerimi se je tokrat razigral Pischianz, ki je dal kar osem golov. žal, pa je v drugem delu tekme prišlo do neljubega dogodka, ki bo morda drago stal državnega prvaka. Sodnik je namreč, morda le prenaglo, izključil najboljšega igralca Duine. Jugoslovana Kolšeka. ki bo verjetno izključen še za eno kolo. To pa pomeni, da bo Duina v prihodnjem kolu na težkem go stovenju v Bologni igrala brez svojega najboljšega strelca. Pali. Trieste — Scavolini 92:66 (40:36) SCAVOLINI: Diana, Benevelli 20 (2:3), Ponzoni, Oliveti 2, Natali 4 (0:3), Sarti, Grasselli 7 (1:3), Giauro 4 (2:3), Ricardi 20 (2:5), Brewster 10. Trener: Toht. PALLACANESTRO TRIESTE: De Vries 19 (3:4), Forza 8 (2:6), Oeser 16 (2:2), Baiguera 18, Meneghel 22 (4.5), Pirovano 9 (5:12), Pozzecco. Jacuzzo, Scolini, Ritossa. Trener: Lombardi. SODNIKA: Rosi in Giacobbi iz Rima. PROSTI METI: Scavolini 7:17, Pallacanestro Trieste 16:29. OSEBNE NAPAKE: Scavolini 22. Pallacanestro Trieste 19. 5 OSEBNIH NAPAK: Oliveti (35) in Brewster (40); Tehnična napaka in izključitev trenerja Tohta v 35. minuti. GLEDALCEV: 2.700. Z izredno igro je Pallacanestro Trieste na domačem igrišču premaga! močno ekipo Scavolini iz Pesara. Le-ta še je poleti znatno ojačila, saj je nakupila kar štiri nove igralce : Benevellija in Giaura od Alca ter Američana Ricardija in Brewster ja; proti, razigranim Tržačanom pa so bili vsi brez moči. Edini pozitiven 'je bil Ricardi. Od domačinov bi pohvalili vse ,i-gralce, od De Vriesa, ki je iz tekme v tekmo boljši, do Meneghela, ki je v izredni formi. O tekmi pa naj bi povedali le, da je bila izenačena le ,v prvem polčasu, medtem ko je bil drugi del samogovor domačinov. IZIDI 3. KOLA Pali. Trieste — Scavolini 92:66 Brindisi — Emerson 72:80 Cinzano — Brina 101:77 GBC — Cosarlo Olimpia — Vidal Chinamartini — Fernet Tonic LESTVICA Cinzano in Fernet Tonic 6; Brina, Emerson, Pallacanestro Trieste, Vidal in GBC 4; Chinamartini in Scavolini 2; Olimpia, Libertas Brindisi in Cosatto 0. PRIHODNJE KOLO (7. 11.) Brina - GBC; Vidal . Chinamar-U ni ; Emerson Cinzano; Cosatto r Olimpia; Fernet Tonic- - Pallacanestro Trieste (6. 11.); Scavolini -Libertas Brindisi. Marko 94:79 91:93 74:75 AVTOMOBILIZEM KLJUB LETOŠNJEMU NEUSPEHU Niki Lauda še s ferrarijem Po zadnjem neuspehu Nikija Laude na VN Japonske, kjer je avstrijski pilot odstopil in je s tem omogočil, da je Anglež James Hunt osvojil naslov svetovnega prvaka letošnje' formule 1, je kazalo, da bo prišlo do sprememb v ferrari-jevem taboru. Skratka, mnogi so napovedovali, da bo mesto N. Laude prevzel Emerson Fittipaldi. Avstrijski pilot pa je presenetil vse, s tem da je sam odpotoval v Maranello, kjer je jasno povedal, da misli tudi v prihodnji sezoni braniti barve ferrarijev. HOKEJ NA LEDU 1. JUGOSLOVANSKA LIGA Olimpija s težavo V derbiju kola prve jugoslovanske lige v hokeju na ledu je v Ljubljani Olimpija po dokaj izenačeni igri premagala. s tesnim izidom zagrebški Medveščak s 4:2 (1:1, 2:1, 1:0). V drugi tekmi pa je v Subotici Kranjska gora odpravila domači Partizan s 3:2 (2:0, 1:0, 0:2). LESTVICA PO 5. KOLU Jesenice 8; Olimpija 6; Medveščak in Kranjska gora J Partizan 0. ODBOJKA L ITALIJANSKA LIGA Tržačani uspešni Tržaška Novalinea je zmagala tudi •v 2. kolu 1. italijanske moške odbojkarske lige. Varovanci trenerja Jankoviča so namreč tokrat slavili v Genovi, kjer so s čistim 3^.premagali domačo šesterko Gargano. S tem uspehom so seveda Tržačani o-hranili prvo mesto na lestvici. V ženski ligi pa je tokrat OMA slabše igrala. Tržačanke so namreč doma izgubile proti ekipi Presolar.a :z Bergama z 0:3. MINIBASKET V PRIJATELJSKI TEKMI Sokol izgubil 57:36 Inter Milje — Sokol (30:12) INTER MILJE: Facco 4, Jerman M. 8, Basili 10, Spolao:s 2, Apostoli 10, Depangher 12, Deluchi, Veglia 3, Degrassi, Vidoli, Tugliach, Jerman R.. Coretti 8. SOKOL: Ušaj 18, Gruden, Devetak 14, Pertot Niko, Pertot Nevenko, Caharija 4, Grilanc. Prosti meti: Inter Milje 1:6, Sokol 2:10. V prvem sezonskem nastopu so košarkarji Sokola visoko izgubili s solidno ekipo Interja iz Milj. Delno o-pravičilo k temu porazu je dejstvo, da so Nabrežinci v tej tekmi igrali na visoke koše. medtem ko ponavadi trenirajo na nižjih. Ni pa opravičljiva nemarnost v obrambi, ki smo jo opazili predvsem pri boljših igralcih, še najbolj pozitiven je bil. Caharija, Ušaj in Devetak pa sta se izkazala samo pri metih na koš. Med domačini sta bila najboljša Depangher in Apostoli. Marko NOGOMET V NEDELJSKEM KOLU 2. AMATERSKE LIGE V DERBIJU NA DOLINSKEM PRAVOKOTNIKU BREG OSVOJIL PRVO ZMAGO NA RAČUN ZARJE Juventina dobila obe točki v zadnjih minutah igre - Dragocen remi za Vesno - Nepričakovan poraz Primorja Breg — Zarja 2:1 (2:1) BREG: Ghersenic, Krevatin, Bo-nazza, Cadenaro, Sovič, Melon, Br-zan, Lovriha, Samec, Bonnes (Klun) in Strnad. ZARJA: Puzzer (Babuder), Marc, Trampuš, Žagar, Križmančič, Metlika, Grgič, Kralj, Terčon, Poro-Pat in Grgič I. SODNIK: Fumai. STRELCI: V 1. min. Trampuš (avtogol); v 17. min. Melon (avtogol); v 44. mjn. Cadenaro (enajstmetrovka). PRIPOMBE: Kljub slabemu vremenu v prejšnji!) dneh je bilo do-iinsko igrišče v dobrem stanju. V minuti je sodnik drugič opomnil Samca in ga izključil. Derbi med Bregom in Zarjo ie bil z®!o pomemben, ne samo zaradi tradicionalnega antagonizma med društvoma, temveč posebno zaradi neugodnega položaja na lestvici obeh ekip. Razumljivo je torej, da se je ob robovih dolinskega četverokotnika zbralo precej gledalcev. Ni potekla še prva minuta, ko je Trampuš z glavo preusmeril na dno Puzzerjéve mreže lep Bonnèsov strel. To je bila prava hladna prha za Bazovce in istočasno konec Bregove «more», saj je bil to prvi Bregov zadetek v prvenstvu. «Pla-yi» so nadaljevab s pritiski, vendar je Melon v 17. minuti z drugim avtogolom te tekme izenačil rezultat. Brežani so še nadaljevali s hitrimi uspadi in v 31. minuti je Bržan z glavo zelo lepo streljal, vendar se je žoga odbila od vratnice. Minuto Pred koncem polčasa je sodnik Fu-toai dosodil Bregu enajstmetrovko, ko so branilci Zarje zrušili Bržana Ua sredi kazenskega prostora; Ca-denaro z bele pike ni zgrešil. . Po odmoru je Bregova sredina 1grišča nekoliko popustila in so gostje prevzeli vajeti igre v svoje roke, Brežani pa so odgovarjali s tutrimi in nevarnimi protinapadi^ vendar Bržan in Samec nista imela dovolj sreče pri zaključkih. Zarja, ki je v tem delu tekme prikazala zadovoljivo igro, je dokazala pre-c®išnj° nespretnost v zaključevanju ukcij, tako da se izid ni več spremenil. Jolo zenskega prostora, kjer je Lorenzon z izrednim strelom zatresel Gigan-tejevo mrežo. Naj ob koncu posvetimo nekaj besed Marvinu. Ta igralec razpolaga z izredno kondicijsko pripravljenostjo, poleg tega je zelo hiter. Te prednosti pa ne zna izkoristiti, saj vedno trmasto vztraja pri preigravanju, kar seveda ne pomaga učinkovitosti štandreške igre. V nedeljo je zaradi svoje trme pri držanju žoge veliko zgrešil, edinikrat ko se je odločil za podajo v sredino kazenskega prostora pa je padel gol. P. R. Vesna — Zaule 1:1 Zuglianese 1:0 Juventina (0:0) JUVENTINA: Plesničar, Tomažič, Zin, E. Tabaj, Mikluš, Lorenzon, Marvin, Russo, Marson, Ferfolja (M. Tabaj), Gomišček. ZUGLIANESE: Gigante, Juri (Pog-. SU, Silvestri, Colussi, Gobitto, Croato, Balbusso, Bazzaro, Bucchini, Nardella, D'Odorico. SODNIK: Stubel iz Trsta. STRELEC: Lorenzon v 36. min. d.p. Čeprav s težavo, je štandreška Juventina zabeležila svojo drugo le-tosnjo zmago v prvenstvu. Zadetek Standrežci dosegli v zadnjih ni-. ah igre, ko so že skoraj vsi ravnali na remi. V začetku srečanja je kazalo, da 0 Juventina s precejšnjo lahkoto odpravila gostujočo ekipo. Štandrež-oj so tako začeli oblegati vrata Zu-g ianeseja in so pripravili številne Piiložnosti za gol. Sreča pa jim ni 1 a naklonjena, saj so v prvih 15 minutah zapravili najmanj 4-5 iz- ebmh priložnosti. Po začetni pre-. °ci domače ekipe, so se gostje bolj-e organizirali v obrambi in igra se Je preselila na sredino igrišča. Štan-- ezei so skušali od časa do časa P’-esenetiti nasprotno obrambo s propadi, ki pa -----* - .. -----, ... niso bili cmkoviti. V tej igri dobro izkazal preveč u-pa se je tokrat - .-«“«a branilec Tomažič, ki J verjetno igral svojo najboljšo tek-° v.letošnjem prvenstvu. Med o-r igralci moramo omeniti Lo-TOona in Russa, ki sta bila povezovalca štandreške igre. . drugem polčasu je bila igra „ . sa ln to predvsem zaradi zavira ne taktike Zuglianeseja, ki je me-na remi. Gostje so v tem svojem skoraj do konca srečajo •_ Malo pred koncem pa so štan-os.‘reie Pritisnili in pripravili er." ° °?.nns^-L °d katerih se je a zaključila z zadetkom. Marvin „„J?a desni strani preigral nekaj i-graicev ter lepo podal v sredino ka- VESNA: Košuta, Visintin. Boris Tence, Kelemenič, Zucca, Skrem, Gergolet, Germani, Bortolotti, Vecchio, Botti, 12 Bogateč, 13 .Sulčič. V petem kolu prvenstva 2. amaterske lige je kriška Vesna osvojila dragoceno točko in bi z boljšo igro svojih napadalcev odnesla tudi celoten izkupiček, kajti Zaule so se izkazale kot šibka in neizkušena e- V petem kolu nogometnega prvenstva 2. amaterske lige so pod obtožbo navijačev napadalci. V sedmih tekmah (srečanje med S. Sergiom in Aurisino so v soboto odgodili zaradi hudega neurja) je padlo le sedem golov, kar živo priča, da so napadalci nateteli na res črn dan. Na vrhu lestvice imamo sedaj le eno ekipo. Po remiju Rosandre s Pro Farro je vodstvo prevzela Op. Supercaffè, ki je s pičlim izidom odpravila trdoživi Flaminio. Dobro se je odrezala kriška Vesna, ki je v gosteh proti Zau-lam iztržila dragoceno točko s katero so «plavi» ohranili nepremagljivost v tem prvenstvu. Po treh zmagah je doma nerodno klonilo Primorje bolj spretni in hitri Costalungi, ki je s tem uspehom dohitela Pro-sečane. Brežani pa so vendarle prebili led, prišli do golov in zmage. Čeprav s pomočjo avtogola in 11-metrovke so predstavniki dolinske občine prišli do prvega prvenstvenega uspeh.: na račun Zarje, s katerim so Brežani napredovali do sredine lestvice, medtem ko po tem spodrsljaju je Zarja zdrsnV.a na sam rep lestvice. Bazovci se bodo morali sedaj pošteno potruditi, da bi popravili svoj položaj, kajti sicer jim bo pretila nevarnost izpada. IZIDI 5. KOLA Zaule - Vesna 1:1 Primorje - Costalunga 0:1 S. Marco - E. Adriatica 0:0 Op. Supercaffè - Flaminio 1:0 S. Sergio - Aurisi' i 0:0 Pro Farra - Rosandra 0:0 Breg - Zarja 2:1 S. Marco Duino - Opicina 0:0 LESTVIC \ Op. Supercaffè 9, Rosandra 8, S. Marco Dumo in Vesna 7, Primorje, Edile Adriatica in Costalunga 6, Breg \ Opicina 4, Flaminio, S. Marco, S. Sergio in Zaule 3, Aurisina in Pro Farra 2, Zarja 1. Aurisdr.a 2 tekmi m- j. Edile Adriatica in S. Sergio 1 tekmo manj. PRIHODNJE KOLO (7. U. 76) Costalunga - Pro Farra Vesna - Rosandra Flaminio - S. Sergio Aurisina - Primorje E. Adriatica - Op. Supercaffè Opic'na - Zaule Zarja - S. Marco Duino Breg - S. Marco B. R. nik neupravičeno dosodil. Zatem so Križani nekobko popustili, tako da so imeli Tržačani še nekaj priložnosti za gol. Kmalu zatem pa je sodnik ponovno nepričakovano dosodil tudi Vesni enajstmetrovko, in to brez razloga, katero pa je srednji napadalec Vecchio nerodno za-streljal. V nadaljevanju pa se je igra razvijala večinoma na sredini igrišča, čeprav so imeli Križani ob koncu tekme več priložnosti za gol. Najboljša v vrstah Vesne sta bila Zucca in Bortolotti. S. T. Primorje — Costalunga 0:1 (0:1) PRIMORJE: Štoka, Cimolint, To-mizza, Vižintin, Race, Angelieri, Marassi (46. min. Bezin), Valenti, Clark Lanza, Barnaba, Rustja. COSTALUNGA: Seppini, Bencich, Tulliani, Bartole, Siili, Plet, Bussi, Furlani, Raseni, Giraldi, Ciiodini. Sticlec: 9. min. Furlani. Sodnik: Premaries iz Preppota. Gledalcev: 250. Po treh zaporednih zmagah je Primorje v nedeljo na domačih tleh nepričakovano poraženo zapustilo i-grišče. Primorje je imelo v gosteh dinamično ekipo Costalunge, ki je že v uvodnih minutah igre pokazala, da bo trd oreh za Primorje. Domačini so začeli precej ležemo in (kot po navadi) s precej počasnim tempom igre. To so seveda hitri gostje takoj izkoristili ir. že v 9. minuti povedli s prosbm strelom, katerega je sodnik dosodil zaradi prekrška Raceta -nad napadalcem Costalunge. Strei Furlanija iz 25 metrov razdalje je skončal v mreži tudi po krivdi vratarja Štoke, ki se je pognal za žogo z zamudo. Po prejetem golu se domačini niso znali organizirati, šepalo je predvsem na sredini igrišča, kjer so Tržačani medtem napravili pravo «pajkovo mrežo», katero so domačini s težavo prebijali. Igra se je odvijala pretežno na sredini igrišča, z rahlo premočjo Costalunge. Občas- kipa. Za medlo igro nekaterih igralcev pa je morda krivo tudi izredno blatno igrišče, ki ni dovoljevalo hitre in tehnično izpiljene igre. Prvi so prišli v vodstvo «plavi» z lepim golem Bortolottija, ki je izkoristil predložek novega nakupa Gergoleta. Domačini so realiziral» šele z enajstmetrovko, ki jo je sod- no je sicer Primorje sprožilo nekaj protinapadov. Najboljšo priložnost je imel v 37. min. Rustja, ko se je po strelu Barnabe vratarju Seppiniju žoga izmuzrila iz rok, strel Rustje pa je pred belo črto branilec Costalunge potisnil v kot. V nadaljevanju je Primorje zamenjalo Marassija z Bezinom, ki je prevzel vlogo «čistilca» in s tem se je Vižintin premaknil v krilske vrste. Taktična poteza je popolnoma uspela, saj je v drugem delu igre Primorje stalno oblegalo vrata Tržačanov, ki s » se zaprli na svojo polovico igrišča in branili doseženo prednost, posebno po 60. minuti igre, ko je sodnik izključil branilca Sil-lija zaradi namernega udarca nad Valentijem Clarijem. številčno premoč je Primorje po vsej sili skušalo izkoristiti, vendar sta vratar Seppini z drznimi posegi in tik pred koncem sodnik (ki je spregledal o-čitno 11-metrovko) prekrižala račune domačinom, ki so drugič v tem prvenstvu poraženi zapustili prose-ško igrišče. B. R. AVTOMOBILIZEM ZNANI FILMSKI IGRALEC Paul Newman uspešen tudi na dirkališču FLOWERY BRANCH, 1. — Znani ameriški filmski igralec Paul Newman, ki se je posvetil tudi avtomobilskim dirkam, je osvojil prvo zmago na vsedržavni ravni. Na dirkališču v Atlanti je osvojil prvo mesto v razredu serijskih športnih vozd in je na avtomobilu znamke triumph prevozil progo s poprečno hitrostjo 146 km na uro. NOGOMET ADIS ABEBA, 1. - V okviru izločilnega tekmovanja za svetovno nogometno prvenstvo je Egipt premagal Etiopijo z 2:1. Komentar Mirka Novosela ATLETIKA M TEKMOVANJU BORA V A. kolu jugoslovanskega prvoligaškega košarkarskega prvenstva je bila v središču pozornosti dramatična tekma, v kateri je Bosna premagala Partizana s 73:72. Zanimivo je, da je Partizan vodil večino tekme in si je priboril celo 14 košev prednosti. Nato pa je Bosna uveljavila čvrsto zono, Dalipagič je postal pri ,strelih na koš nezanesljiv in tako so prišli Bosanci . do zmage. V Ljubljani je Jugoplastika premagala Brest s 106:91. Spličani so ponovno dokazali, da so povsem upravičeno favorit številka 1 za prvo mesto končne lestvice. Za njih zmaga v tem srečanju sploh ni bila vprašanje. Brest se je Jugoplastiki med igro približal celo na 3 točke, a to je bil znak za Spličane, da je treba zaigrati ostreje in tako se je. tudi- zgodilo. V tej tekmi je zelo dobro igral Jelovac, ki je dosegel 31 košev. Crvena zvezda je v Beogradu s težavo odpravila Metalca z izidom 107:103. Pred koncem bi celo skoraj prišlo do presenečenja, toda trener Crvene zvezde je poslal na igrišče mlade igralce, ki so ekipi zagotovili obe točki. Do prave drame je prišlo1 v Skopju, kjer je Rabotnički premagal Zadar z 98:97. Toda ta rezultat bo morala preveriti še tekmovalna komisija. Prav ob koncu tekme so namreč pri stanju 97:96 za Zadar dosodili sodniki osebno napako v korist Rabotničkega, na igrišču je prišlo do prepirov in po dolgem času, ko je Zadar že zapustil igrišče, so Skopjanci streljali in zadeli oba koša. Beko je premagal Igman s 94:80, vendar ne brez težav. Sarajevčani so s svojo igro presenetili, do 7 minut pred koncem so celo vodili, nato pa je Beko povedel za deset točk. Dramatična igra je bila tudi v Zagrebu. Radnički je premagal Industromontažo s 93:90 in je potrdil, da se bo gotovo boril za vrh lestvice. Industromontaža v tej tekmi ni bila brez možnosti, toda pokopale so jo napake v zadnjih minutah igre. Kvarner je prepričljivo odpravil Ciborio s 95:71. Cibona se v tej tekmi ni dovolj zbrala in raztresena igra se ji je maščevala. Na lestvici so trenutno vsi trije glavni favoriti na vrhu razpredelnice. Jugoplastika in Bosna sta doslej še nepremagani, tretji pa je Partizan. Zanimivo je, da sta na zadnjih mestih lestvice oba večkratna jugoslovanska prvaka Brest in Zadar. V naslednjem kolu se bosta v Zadru srečala prav med seboj in nobenega dvoma ni, da bo prav ta derbi v 5. sobotnem kolu v središču pozornosti jugoslovanskih ljubiteljev košarke. IZIDI 4. KOLA BOSNA - PARTIZAN RABOTNIČKI — ZADAR BREST - JUGOPLASTIKA KVARNER - CIBONA CRVENA ZVEZDA — METALAC BEKO — IGMAN INDUSTROMONTAŽA - RADNIČKI LESTVICA Jugoplastika in Bosna 8, Partizan, Cibona in Radnički 6, Kvarner, Crvena zvezda, Metalac, Industromontaža in Beko 4, Rabotnični 2, Igman, Brest in Zadar 0. PRIHODNJE KOLO Radnički — Kvarner, Partizan — Industromontaža, Jugoplastika — Bosna, Zadar — Brest, Metalac — Rabotnički, Igman — Crvena zvezda, Cibona — Beko. MIRKO NOVOSEL Spet lepa dosežka Patricije Padovan Izkazala se je zlasti v skoku v višino (150 cm) 73:72 98:97 91:106 95:71 107:102 94:80 90:93 Nedeljsko atletsko tekmovanje Bora je bilo v resnici le zadnje preverjanje moči Borovih atletinj v Trstu. Organizacijski napor ni bil zaman in čeprav je peteroboj že v začetku propadel, imamo dva nova lepa dosežka Patricije Padovan, ki je prav na koncu sezone dosegla svoj drugi višek forme. Borovka je že med ogrevanjem dvakrat sunila kroglo preko 10 metrov (enkrat celo do približno 10,60) obakrat pa je v naletu gladko prestopila. Končno ji je med tekmovanjem le uspel podvig in odličen met do 10,13 metra. Njeni ostali meti so bili vsi okoli 9,50 metrov. Na običajni ravni zadnjih tekmovanj je bila Loredana Kralj, ki je sicer dosegla dobrih 11,73 metra, vendar je zaostala za zaželenimi 12 metri. Soj drugi podvig je Padovan opravila v skoku v višino, kjer je popravila kar za 7 centimetrov o-sebni rekord in dosegla odličnih 150 cm. S tem je popravila klubski rekord Marine Purič za 5 cm. Nekoliko slabše je šlo borovki v metu kopja, kjer je dosegla nekaj nad 24 metrov, Kraljeva pa je v tej panogi dosegla 22,26 metra. Peteroboj je propadel. Med nrvo panogo (100 metrov čez ovire) je Bologna - Foggia X Fiorentina - Torino 2 Inter - Cesena X Juventus - Catanzaro 1 Napoli - Milan 1 Perugia - Genoa Roma - Verona X Sampdoria - Lazio X Lecce - Cagliari X Palermo - Catania X Sambenedettese - Varese X Cremonese - Udinese 1 Siracusa • Bari 1 NOGOMET Y 3. AMATERSKI LIGI Primmes uklmil nasprotnika šele v drugem delu srečanja rtArllvi . . ***ii*Mčši*i -uè -.t t>\* r- cm - i iTaVl Krasova obramba je bila v nedeljo preveč nepazljiva Vaipadana C. - Primorec 0:2 (0:0) ■ VALPADAN C.: Bet, Blasi, Gher-zin, Dessenibus, Skolz, Ivančič, Gombač, Kravanja Davanzo, Bellecchi, Marchesan. Št. 12 Moscato, št. 13 Marchesan. PRIMOREC: Pavatič, Štoka, Valter Milkovič, Cuk, Sosič, Husu, Možina, Darko Kralj (v 10. min. p.p. Marko Kralj), Pavlo Kralj, Mauro Kralj IL in Mauro Kralj I. STRELEC: v 13. min. in 27. min. d.p. Mauro Kralj I. GLEDALCEV: približno 100. Tekma, ki bi morala biti za Primorca ne preveč težka, se je pa na igrišču izkazala prav obratno. Trebenci so v prvem polčasu igr dii zmedeno in le redkokdaj so si u-stvarili priložnosti za gol. Ko pa so našli pravi trenutek za strei se jim je uprl nasprotnikov vratar z dobrimi posegi. Primoreo je moral že v 10. min. p.p. zamenjati poškodovanega Darka Kralja z Markom Kraljem, ki je uspešno opr' I svoj krstni nastop v članski ekipi. Trebenci so tako igrali s tremi, napadalci in morda prav zaradi tega niso uspeli doseči gola že v prvem polčasu. V Nabrežini je namreč i-grišče ozko in nasprotniku je bilo lahko samo odbijati nevarne žoge iz svojega kazenskega prostora. V druge.-i delu tekme pa so Trebenci predvajab bolj odprto igro in tako tudi prišli do gola, obakrat z Mauvom Kraljem I., ki je ob pomoči Pavla Kralja tudi lepo ukanil nasprotnikovega vratarja. Do konca tekme so Trebenci še skušali priti do gola, a so redno zastreljali vse priložnosti, ki so si jih pripravili s predvajanjem odprte igre. Bruno Križmančič Esperia — Kras 2:0 (1:0) KRAS: Tretjak, V. Milič, Rebula, Trampuž, Šegina, P. Milič, L. Milič, Miloš Milič, Černjava, Blažina in Albi, 12. Skupek. Kras je moral tudi v nedeljo poražen z igrišča. Tokrat je krasovce premagala skromna ekipa Esperia Pio XII, ki je prišla do dveh zadetkov, predvsem zaradi nepazljivosti Krasove obrambe. Rdeče-beli so imeli ves čas pobudo v svojih rokah in gol je večkrat «visel» tako rekoč v zraku. Toda sreča jim ni bila naklonjena. V drugem polčasu je trener Hafner zamenjal nerazpoloženega Ljuba Miliča s Husujem. V obrambi se je poznalo, da nista igrala standardna branilca Versa in Trobec. Rauber TENIS LONDON, 1. — Po zaključku zad njih teniških turnirjev izgleda lestvica za Grand Prix takole: 1. Raul Ramirez (Meh.) 743 2. Eddie Dibbs (ZDA) 3. Manuel Orantes (Šp.) 4. Jimmy Connoro (ZDA) 5. Harold Solomon (ZDA) 6. Guillermo Vilas (Arg.) 7. Wojtek Fibak (Pol.) 8. Bjorn Borg (Šve.) 9. R.oscoe Tanner (ZDA) 10. Adriano Panatta (It.) 677 661 600 536 532 497 480 430 370 Ashe se je zbal JOHANNESBURG, 1. - Iz strahu pred incidenti je temnopolti ameriški teniški igralec Arthur Ashe odpovedal svoj nastop na odprtem prvenstvu Južne Afrike, ki bo v decembru. LONDON, 1. - Italijan Zugarelli je v 1. kolu mednarodnega teniškega turnirja za pokal Dewar premagal Šveda Norbaecka s 7:5, 4:6 in 6:4. «Protiolimpiada» TRIPOLI, 1. — Na šahovski «pro-tiolimpiadi» v Tripoliju je lestvica po 6 kolih taka. 1. Salvador 15 2. Pakistan, Afganistan in Turčija 13,5 5. Italija 13 6. Maroko in Irak 12,5 itd. 51 bila dobra samo Sonja Antoni, ki je sicer tekmovala izven konkurence. Dosegla je dobrih 18 sekund kar pa je bilo po vrednosti nekoliko pod pričakovanjem. Marinka Semolič se je že na prvi oviri zmedla in z 20 sekundami gladko zaostala za predvidenim rezultatom. Vse do polovice teka je bila dobra Danijela Tretjak, ki je celo napadala Antonijevo, žal, pa se je spotaknila in s padcem končala svoje tekmovanje. Po poprečnem metu krogle je nato tudi Marinka Semolič opustila peteroboj. K. B. SMUČANJE Povratek Prollove? Avstrijski tisk je priobčil vest, da se namerava znana smučarka Anne-marie Pròli ponovno posvetiti tekmovanjem. Kot je znano se je predlanskim u-maknila s tekmovalnih prog ter se je posvetila (potem ko se je poročila) gospodinjstvu, bila pa je tudi televizijska komentatorka. KOŠARKA MINIBASKET Borova ekipa tokrat boljša od Kontovela Bor — Kontovel 65:46 V prijateljski trening tekmi je v soboto, 30. oktobra v šolski telovadnici v Ul. Caravaggio v Trstu Borova ekipa minibasketa premagala vrstnike s Kontovela z rezultatom 65:46. Glede na to, da je bil to prvi nastop Borovih igralcev po enomesečnih pripravah, je bila prikazala igra zadovoljiva. Poznalo se je vsekakor pomanjkanje uigranosti in tistih hitrih potez, ki so značilne za to ekipo. BOR: Bradassi 25, Volk 16, Va-scotto, Furlan A., Krapež, Pertot 16, Lokar, Jagodic, Tavčar B., Tavčar A., Zaccaria, Semen A. 4, Semen S., Gruden, Jogan 4. KONTOVEL: Pertot 16, Starc M. 2, Sedmak 4, Danev M. 2, Starc D., Košuta 2, Gruden A. 2, Danev D. 6, Emili 12. B TENIS V MONTEVIDEU Zmaga Panatte MONTEVIDEO, 1. — Italijan A-driano Panatta je v prvem dnevu mednarodnega teniškega turnirja v Montevideu premagal Romuna Rio Nastaseja s 4:6, 6:3 in 6:4. Pred tem je v okviru istega turnirja Argentinec Vilas odpravil Romuna Tiriaca s 7:5 in 6:1. Zmagovalec tega turnirja bo prejel denarno nagrado v višini 9 milijonov Ite. RUGBY CARDIFF, 1. — V mednarodnem srečanju v rugbyju v Cardiffu je domači Cardiff premagal italijansko državno reprezentanco s 54:22. Primorec je v 3. AL v nedeljo uklonil tudi Vaipadano. (Na sliki Trebenci med tekmo z ekipo Donatori) PARABIAGO, 1. — V mednarodnem srečanju v rugbyju med reprezentancama «under 21», je Italija odpravila Belgijo s 36:3 BOKS SEGOVIA, 1. — Tailandec Muang-surin je osvojil naslov svetovnega prvaka junior velter. kategorije. S t.k.o. je v 2. krogu premagal španskega boksarja in dosedanjega svetovnega prvaka Velasqueza. KOŠARKA Poraz Bora v Tržiču Včeraj je v Tržiču v mladinskem srečanju Sidertecnica premagala Bor s 93:63. Ifift HUJSI na plazu se. , Kako silne in pretresljive zgodbe je doživljal najmlajši ■ • j°maj. je zlezel iz plenic, že je prejemal klofute, če 1 1 ravljal v tujem jeziku. Bil je nema priča pokola nih staršev. Kakšne grozotne prizore so dojemale mla-l 6 ^ako strastno so se oprijemale vsega, kar je ^ dišalo po uporu, maščevanju! Naj govore njihova drobna, z okornimi črkami pisana Pisma. Shranil sem jih — ta dokument dobe. Sekretar okrajnega odbora Zveze mladine Francelj mi J poslal pismo štirinajstletnega mladica, ki ni obiskoval ovenskih šol. Pismo je bilo njegovo prvo in zato ga je tud! naslovil «Moje prvo pismo,»: «Ko so slovenski partizani prišli v koroške hirbe,» cenja pismo, «sem jaz kot mlad fant mislil, kako bi jim P magai. In da bom proti fašizmu delal, kolikor bom mogel... na.---K° 5° pesjani vozili naropano blago in pridelke z kruetij v Kaplo, sem šel za njimi. Nataknil sem na K voz po en letak... Pri malem kmečkem gospodarju in VSf strašno pretepli : starega očeta, 90-letnega starčka, mlada dva so nazadnje pobili. Otroke, živino in vse premoženje pa so odpeljali s seboj. Sporočiti moram tudi, da hodijo Nemci v patruljo^ samo v večjih skupinah po 27 ali 40 do 80 mož. Oboroženi so večinoma z avtomatskim orožjem. Iz strahu pre:d partizani se zakopavajo v bunkerje in iz cerkvenega stolpa v Kapli so napravili fašistično trdnjavo. Med nami so nekateri izdajalci, ki pravijo: Saj Nemci nič hudega ne store, če greš lepo z njimi. Taki ljudje so pač prodane duše. Te ljudi, veste, imamo dobro zapisane...» še bolj zanimiva, po svoje prisrčno pretresljiva je preprosta pesem, ki jo je zložil dvanajstletni «koroški pionir» Stanislav, ki nikdar ni obiskoval slovenskih šol. Edina učiteljica slovenščine mu je bila mati. Bil je preprost pastir in v «pesmi» z naslovom «Koroški pionir piše» je opisal svoja doživetja: Slovenski fantje mi smo, mi, po naših žilah teče kri. Ko bomo v fante zrasli, bomo v partizane šli. Naš očka pač je kerlc bil, delovno ljudstvo je častil. Ko je trdno njivo nam zoral, je partizan postal. Mam’ca pa ni vedela, kako je grda roka gestapovska. Sirota je počakala, sedai nam je odplenjena in močno zaklenjena. Ko pasel sem jaz krav’ce, je t risei policist. V oreh me je obesil m mslil, da sem list. Odgnal me je z zvijačo in zraven klofutal. Ko me na policijo je prignal, mi je v trdih tleh postlal. Ko me je mam’ca domov peljala vprašam, kje moja šolska je oprava. Kar ‘V ogenj sem jo del, da je kofe čez lonec šel. Ne bom več švabsko se učil, ker me je hudič lovil; mater mi je skril, najrajši še očeta bi ubil. Ne bomo več jokali, se rajši 'mo smejali. Z veseljem 'mo čakali, da prišel, bo dan, ko rešil nas bo partizan. Dne 13. marca sem prejel naslednje sporočilo, pisano na kos navadnega papirja: «Rajon Klopin - Vero, I. poročilo, dne 6.II.1944. Mladina je zbrala: 6 peresnikov, 5 glažev črnila, 1 kg papirja, 2 kolobarja lepilnega traku, 4 zavojčke vate, nekaj vžigalic, 5 pikfla-strov, 13 pol indigo papirja, 20 svinčnikov, 3 koledarje, 2 škatli aspirinov, 1 glažek hofmanovib kapljic, mast za rane, 3 zvezke, 1 škatlo vazelina...» Morda so to podrobnosti. Toda kažejo skrb in ljubezen mladine, pa tudi delček tistega obširnega aparata, ki je oskrboval naše tehnike, bolnice, partizanske šole... Poročilo dalje navaja: «Letake smo razmetali v Škocjanu. Sinči vasi, Galiciji in v Dobrli vasi. Na orožniško postajo v Dobrli vasi smo poslali letake v nemškem jeziku... in zraven bi še pripomnil, da jim tisti bunker, ki ga delajo za nas, ne bo nič pomagal, če mi pridemo, Drugi dan pa so hodili orožniki vsi zmedeni. Mladinec je zaplenil komandantu landvahe lovsko puško, druge ni imel, in 30 avstrijskih nabojev. V Rikarji vasi zaplenili 300 cigaret, 13 cigar, 10 zavojčkov tobaka. Slekel enega vojaka!» Na dragi strani pa je 11. marca pripisal: «Tekmovanje mladine (nabiralno, akcijsko). Koroška mladina v OK Velikovec je od začetka organizacije nabrala 300 RM. Do sedaj je bilo 30 napisnih akcij, trošenje letakov. Najbolj zanimivo je bilo, ko so mladinci neke nedelje trosili letake po kinodvorani in lepili na vrata žandarmerije in gestapa. Natrosili so tudi polno peterokrakih zvezd, tako da so se Nemci razburjali, kako pridejo partizani v notranjost postojanke, ki je tako močno zastražena. Ob drugi priložnosti pa so mladinci trosili letake na vozove, v katerih so vozili hrano iz naših kmetij, ko so izseljevali družine. Spisov je sedaj šest. V OK ZKM do sedaj 5 odborov Zveze mladine.» PATRULJA NA «DIVJI ZAHOD» Ko je skopnel sneg, se je okrajni odbor preselil v zemljanko pod Plešivec. V tem taborišču sem sredi aprila dobil sporočilo začasnega sekretarja Pokrajinskega odbora Pavla žavcerja - Matjaža, naj se zglasim na PO, dolžnosti okrajnega sekretarja pa naj predam Stanetu Mavriču, staremu borcu iz četice v Podpeci. Sotovariši so se tedaj vedli nekam zagonetno. Opazoval sem jih, kaj za vraga imajo. Slednjič pa je Majda le iztegnila svoj jeziček in mi povedala, da me je IOOF imenoval za sekretarja Pokrajinskega odbora. Nehote sem se s tovariši vred razveselil te vesti, hkrati pa sem bil vedno bolj zaskrbljen, kajti vedel sem, da me čaka velika odgovornost. Težko pa mi je bilo tudi zapustiti velikovški okraj, kjer sem spoznal vse kmete, sleherni odbor, sleherno stezo. Težko mi je bilo tudi tako nenadoma oditi, kajti z mnogimi aktivisti in odbori sem imel dogovorjene sestanke; pomirjalo pa me je, da je organizacijo dobro poznal tudi Stane Mavnič, ki je bil sekretar mladinske organizacije in ki je bil skoraj vedno z menoj na sestankih. Poslovil sem se torej in odšel na dolgo pot na «divji zahod», na kateri mi je zraslo precej sivih las... Če sem hotel priti do Pokrajinskega odbora, sem moral potovati po zelo nevarnem področju: mimo Stoka, čez Mali Obir, mimo Apač, Lesjaka nad šmarjeto, nad Borovljami, pa vse tja do žingarice in Mač. Za spremljevalca sem izbral Mihija Sadolška in odšla sva na pot. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23 Naročnina Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeijah 3,— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK DZS - 61000 Ljubljana, Stran 6 2. novembra 1976 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de- lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI. ,zfrMrZTT Odgovorni urednik Gorazd Vese! m tiskaj ^Trst založnikov fieg * ČIMPREJ PRIPRA VITI PREHOD OBLASTI V ROKE AFRIŠKE VEČINE PREISKAVA 0 UMORU SODNIKA 0CC0RSIA Mrzlična pogajanja med delegacijami Prepletanje političnega terorizma ob robu ženevske konference o Rodeziji in navadne kriminalne dejavnosti Sodnika Vigna in Pappalardo sta se sestala z apulijskima kolegoma, ki sta vodila preiskavo o ugrabitvi bančnika, v katero je bil vpleten Concutelli Nkomo grozi z okrepitvijo gverilskih akcij ŽENEVA, 1. — Pogajanja v okviru ženevske konference o bodočnosti Rodezije so se nadaljevala z mrzličnimi dvostranskimi posvetovanji med delagacijami afriških o-svobodilnih gibanj ter med britanskim veleposlanikom Richardom. Danes in včeraj je Ivor Richard i-ntel vrsto sestankov tako z voditelji štirih nacionalističnih organiza c:j kot s predstavniki rodezijske rasistične vlade. Po, njegovih izjavah in po izjavah vodje ljudske armade Zimbabveja Roberta Mugabeja kaže, da so na teh pogovorih žabe- Vdor rodezijskih čet na mozambiško ozemlje LJUBEZEN PA TAKA Policijski agentje iz Sciacche pri Agrigentu so včeraj aretirali 29-letnega težaka Baldassareja Bilella iz Sante Margherite, ker je streljal s samokresom na domu proti dekletu, v katero je bil zaljubljen do ušes. Dekle, 22-letna Francesca Turrisi, se je že dalj časa zaman izmikala težaku, ki jo je hotel za vsako ceno za živ-. Ijenjsko družico. Ko ga je včeraj znova odbila, je gorečnež zagrozil: «če ne boš takoj zapustila zaročenca, pridem k tebi na dom in vas vse pobijem.» Nekaj minut pozneje je bil Bilello že pred dekletovim domom. Vdrl je vhodna vrata in s samokresom v rokah planil v stanovanje. Komaj je sprožil orožje, je že zagrmela v odgovor dvocevka dekletovega očeta Antonina Turrisi-ja. Fant jo je urno pobrisal z repom med nogami, toda včerajšnji odločno ni bil njegov srečen dan: med begom je naletel na policijsko izvidnico in . nekaj minut pozneje si je že hladil gorečo ljubezen za zapahi. DVE «MISS» Italija ima veliko negativnih rekordov: eno od najvišjih inflacijskih stopenj v zahodnem svetu, doživlja eno od najhujših gospodarskih kriz, ima najbolj neučinkovito demokracijo, izredno onesnaženo okolje in z naštevanjem bi lahko nadaljevali še in še. Na srečo pa ima ta država tudi nekaj pozitivnih rekordov in med temi gre omeniti kar dve «miss Italia». Prva, 16-letna Sicilijanka Paola Bresciano, je bila izvoljena na prireditvah, ki jih je organiziral Vincenzo lrigliano, druga prav tako šestnajstletna Antonella Lombrosi pa je bila izvoljena na tekmovanju, ki ga je priredil Milančan Sergio Pedret-ti. Obe dekleti se sedaj potegujeta za tekmovanje za naslov miss sveta, ki ga bodo podelili, letos v Londonu. Organizatorji zaključnega tekmovanja so sedaj v zagati, saj kaže, da bodo italijanskemu zgledu sledile tudi druge države. Med temi ie tud* Južna Afrika, ki bo imela «dvobarvni» miss: eno belo in drugo črno. LIZBONA, 1. — Uradna mozambiška tiskovna agencija je sporočila, da so močni oddelki rodezijske rasistične vojske vdrli danes v prvih jutranjih urah na ozemlje Mozambika v pokrajini Tete pri jezu pri Cabori Bassi ter trenutno napredujejo na področju Changare, Nure, Chioco in Chicombi-zija. Po tem sporočilu naj bi rasistične čete lana Smitha bile oborožene s tanki in topovi ter naj bi prodirale ob podpori letalstva. Do rodezijskega vdora je prišlo ob 4. uri in sicer na dveh frontah, ko so salisburyjski vojaki prekoračili mejo. medtem ko so zasledovali skupino gverilcev, ki so po uspešno zaključeni diverzantski akciji skušali pobegniti v Mozambik. Po nekaterih vesteh se je rodezijska akcija na ozemlju Mozambika zaključila, na obmejnem pasu so sedaj organizirali vrsto utrjenih mest, ki naj preprečijo mozambiškim četam, da bi izvedle represalije proti rodezijskemu ozemlju. WASHINGTON, — Ameriško obrambno ministrstvo je sporočilo, da bodo usposobili letalo F-16 za prenos jedrskih nabojev. Letalo sodi v novo letalsko oborožitev, s katero bodo nadomestili sedanje F-4, ki tvorijo jedro oborožitve NATO v Evropi in ki so v zadnjih 15 letih bili edini lovski bomb-1 rali ugrabitev. Med banditi sta bila FIRENCE, 1. — Namestnika florentinskega državnega pravdnika Vi gna in Pappalardo, ki vodita preiskavo o umoru rimskega sodnika dr. Occorsia, sta se davi srečala s kolegoma La Manno in Morellijem iz Barija, ki vodita preiskavo o u-grabitvi apulijskega bančnika Luigi-ja Mariana. Kol smo poročali je bil Mariano ugrabljen 23. julija lani in izpuščen po poldrugem mesecu preti 280 milijonom lir odkupnine, njegov ječar pa naj bi bil domnevni Oecorsiov morilec Pierluigi Concutelli. Sodnika iz Barija sta po več mesecih preiskave prišla na sled tolpi apulijskih, kalabrijskih, sicilskih in toskanskih fašistov, ki so organizi- niki. ki so lahko prevažali jedrske bombe. Ker so F-16 v bistvu lovska letala, se v krogih zahodnih letalstev bojijo ,da se bo ponovil primer letala F-104 starfighter, ki se je tudi rodilo kol lovsko letalo in so ga kasneje spremenili v lovski bombnik, s čimer so spremenili značilnosti ' in je postalo zelo nevarno. poleg Concutellija tudi nekdanja sodelavca misovskega poslanca Cle-menteja Manca. Od enajstih identificiranih roparjev jih sedem sedi za zapahi, drugi štirje, med katerimi «killer» iz Catanie, pa so ušli roki pravice. Kaže; da se je Concutelli zatekel v Španijo takoj po ugrabitvi in se vrnil v Italijo po enem letu, da bi na ukaz črne internacionale ubil rimskega sodnika, ki je ravno tedaj vodil svojo tretjo preiskavo o dejavnosti skupine «ordine nuovo». O davišnjem. srečanju med florentinskima in apulijskima sodnikoma ni bilo zaenkrat zvedeti ničesar, ni dvoma pa, da mu preiskovalci pripisujejo precejšen pomen. Vse kaže namreč da se preiskava o ugrabitvah prepleta s preiskavo o umoru Occorsia in v tem okviru ne gre najbrž prezreti «naključja», da bil Ferro zaposlen v neki trgovini Ul. Salvatorelli, kjer se. je tri mesece skrival marsejski bandit in vo dja rimske ugrabiteljske tolpe Jacques Rene Berenguer. In še: preden je bil umorjen je Occorsio vodil tudi preiskavo o ugrabitvah. Florentinska sodnika sta nadalje zahtevala od varnostne službe, naj zbere čimveč gradiva o preiskavah, ki jih je vodil Occorsio pred smrtjo in predvsem njegove izsledke o po vezavi med skrajnodesničarsko Špan sko organizacijo Cedade in italijansko «ordine nuovo». Cedade je na- ježili dokajšen korak k uspešnemu zaključku ženevske konference. Richard pravi, dà so imel, zelo ko ristno izmenjavo mnenj, kar bo najbrž v kratkem privedlo do napredka v uradnih pogajanjih. Nekoliko bolj previden, vendar nikakor ne pesimistično razpoložen, je bil Joshua Nkomo, ki je poleg Mugabeja. najvplivnejši afriški voditelj trenutno v Ženevi. Nkomo je poudaril, da je zahteva Salisburyja po takojšnji prekinitvi gverilske dejavnosti popolnoma nesprejemljiva, še več, zagrozil je, da se bo gverila še zaostrila, če ne bo konferenca obrodila zaželenih uspehov. V zvezi z glasovi o skorajšnjem odhodu lana Smitha iz Ženeve je Nkomo dejal, da ga to ne razburja, saj je za izd konference bolj pomembno, da ne odidejo Britanci, ker se morajo Afričani pogajati samo z Veliko Britanijo, ne pa s predstavniki režima, ki je pred 11 leti enostransko coglasil neodvisnost Rodezije in uvedel apartheid v državo. Nekoliko manj zadovoljni s potekom konference so predstavniki dveh manjših osvobodilnih gibanj, ki sta prisotni v Ženevi. Sithole in Muzoveva pravita, da so pogajanja vse prenočasna in da doslej niso zabeležili nobenega koraka naprej. Konferenco so uradno prekinili v petek ter jo odložili za nedoločen čas, da bi med tem časom skušali pripraviti dokončni sporazum. V okviru teh neuradnih pogovorov sta Nkomo in Mugabe skušala prepričati britanskega zastopnika Richarda, da je Kissingerjev načrt, ki predvideva izročitev oblasti črnski večini v Rodeziji komaj po dveh letih od sestave prehodne vlade, popolnoma nesprejemljiv. Po njunem mnenju bi to prehodno obdobje ne smelo presegati 10 do 12 mesecev, tako da bi neodvisnost Rodezije lahko proglasili najkasneje se itembra 1977. Po nekaterih neuradnih vesteh naj bi R;chard izrazil obema afriškima voditeljema solidarnost. Luknja, ki so jo vlomilci izrezali v varnostni blagajni banke v Monzi z varilnim aparatom (telefoto ANSA) IIIIIIHII||IIIIMIIIIIIIIIIIIII|IIIIMII|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||m,||||||I1|||||||||||||||||||||t||,|,|,||||||||||||||||||||||||„||||||||,|| aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,l||I|||||||I||||,|,||||l|||||,|||,,|,|l||||ll||K|,|l|l|j,ll,|llllir||||||l|||||llim|mi,l||„{|||,,|||l|l||,|,|||||| TARČA ZLIKOVCEV JE BILA «BANCA COMMERCIALE» Y MONZI Drzna vlomilska tolpa vdrla v banko Morda več kot milijarda lir plena Policija aretirala zapriseženega paznika, ki je baje omogočil vlomilcem, da so prodrli v banko MONZA, 1. — Drzna vlomilska tolpa je vdrla prejšnjo noč v podzemeljsko blagajno bančnega zavoda «Banca commerciale» v Monzi, iz katere je odnesla 250 milijonov lir v gotovini, poleg tega pa so odprli še nekaj varnostnih skrinjic, v katerih je bila večja vsota denarja v tujih devizah. Po nekaterih, sicer neuradnih, glasovih naj bi ves plen presegal milijardo lir. Delo so vsekakor izvedli profesionalci, ki so po vsej verjetnosti razpolagali z natančnim tlorisom banke in podzemeljskih prostorov, kar jim je omogočilo, da so svojo vlomilsko akcijo izvedli re iativno zelo hitro. Policija, ki je takoj začela s preiskavo, je prepričana, da je vlomilcem pomagal nekdo, ki zelo, dobro pozna razmere v banki. S tem v zvezi so aretirali enega od agentov zasebne družbe, ki ima čez varnostno službo v zavodu. Gre za Enza La Tono, ki je baje preiskovalcem že priznal, da je imel dokajšnjo vlogo pri organizaciji vloma. La Tona je baje tudi povedal, da so vlomilci prišli v Monzo iz drugih italijanskih mest, doslej pa, kot kaže, ni hotel povedati njihovih imen. Vlomiici so po vsej verjetnosti izvedli svoje zločinsko početje včeraj med 17. in 23. uro. Agenti varnostne službe, ki nadzorujejo tudi notranjost banke niso opazili ob 16.30, ko so pregledali podzemeljsko blagajno, nič nenavadnega, ob 23.30 pa je paznik Giuseppe Palazzo opazil, da so 15 centimetrov debele jeklene plošče, ki tvorijo vrata in stene blagajne razparane. Iz kasnejših ugotovitev policije se je izkazalo, da so vlomilci najbrž imeli ključ stranskih vrat, skozi katera so prišli v banko, nakar so po zelo zapleteni poti, ki je ne bi mogli odkriti, če ne bi imeli tlorisa banke, prišli do jeklene blagajne. S seboj so prinesli sodobno va rilno napravo, s katero so preluknjali vrata. Na kraju samem so potem pustili varilni aparat, plinske masko in vlomilno orodje. Kako pa so vso aparaturo pripeljali še ni jasno saj so zato potrebovali manjši tovornjak, nihče pa ni opazil, da bi se pred banko, ki leži samo sto metrov od policijskega komisariata, ustavilo sumljivo vozilo. Preden so začeli delati z varilno napravo so zaprli vse, zapečatili okna in v 'ata z leoilnim trakom, da ne bi uhajal dim in priklical policijo ali gasilce. Podzemeljska blagajna meri 40 kvadratnih metrov. Najprej so vlomili v manjšo jekieno blagajno, kjer ji bilo 220 milijonov lir, ki jih je banka kasirala v petek, kar ponovno dokazuje, da so bili zelo dobro obveščeni. Nato so odprli varnostno skrinjico, v kateri je bilo 20 milijonov lir, p:av tako last banke. Ko niso našli več gotovine, so se znesi! nad varriostn'rni skrinjicami bančnih khentov. Baje jim ;e uspelo odpreti samo tri skrinjice, uradno pa se ne ve, kaj je bilo v njih. Kot smo povedali, naj bi bilo skoraj 800 m'li jenov v tujih devizah. Dr. Rosa, ki vodi preiskavo meni. da je zelo malo verjetno, da bi šlo za isto tolpo, ki se je v soboto morala odpovedati dobro zasnovanemu vlomilskemu načrtu v sedež hranilnice v Brescii, kjer je policija po naključju odkrila majhen laboratorij, ki bi moral služiti vlomilcem za vlom v blagajno. Tudi tam je poli cija odkrila varilni aparat, jeklenke hrano. Izključujejo možnost, da tolpa imela takoj na razpolago drug material za vlom v banko v Monzi. POMEMBNA PRIDOBITEV BENEŠKIH ROJAKOV V Belgiji nova sekcija Zveze beneških emigrantov Priredili so tudi okroglo mizo o problemih izseljenstva in prikazovali diapozitive s potresnih področij - Pozdravi predstavnikov iz naše dežele SERAING, 1. — Seraing, mestece z okrog 50 tisoč prebivalci, leži na gričevnatem terenu, nehaj kilometrov òd Liegea. Na tem' območju, v razdalji okrog 25 km, je bilo nekoč aktivnih več kot 20 premogovnikov. Danes sta samo še dva. Zato pa je tu zrastel ogromen metalurški industrijski kombinat Coerill, ki je do pred sedmimi leti zaposloval nad 50 tisoč delavcev. Sedaj jih je samo 15 tisoč. Tudi Belgijo z 9,5 milijona prebivalcev je zajela občutna gospodarska kriza, saj ima skoraj četrt milijona brezposelnih. Vsi govorijo, da se je tukaj življenje močno poslabšalo. Cene rastejo in zaposlitve je zmeraj manj. Semkri so beneški Slovenci začeli prihajati na delo že v začetku našega stoletja, a najbolj množično kmalu po drugi svetovni vojni. Mnogi, zelo mnogi so ostali za večno tu, pokopani v tuji zemlji. Danes je v tem premogovniškem okolju približno 7 tisoč beneških Slovencev in njihovih potomce, ter o-koli 3 tisoč Furlanov. Po večini so stalno naseljeni in jih je njihova rodna Benečija izgubila za vedno. Prav v tem kraju, v Seraingu, je sedaj nastala nova sekcija beneških emigrantov, ki je bla nocoj uradno odprta. Uvod v ta pomembni dogodek naših rojakov v Belgiji je bil že predsinočnjim na predvečer v tukajšnjem družabnem izseljenskem lokalu «Casa nostra —, Naš dom» Pester spored otvoritve nove sekcije se je' pričel sinoči ob 20. 'uri. Začel ga je predsednik sekcije Paskal Tomasetig iz Dreke, ki je po kratkem uvodu dal besedo za pozdrave častnim gostom, nakar se je začelo v dvorani predvajanje diapozitivov s potresnega področja v Benečiji, katere je komentiral tajnik zveze beneški!’, emigrantov Ado Kont iz Čedada. Sledila je «okrogla miza», za katero so se pod predsedstvom Tomasetiga zvrstili Giuseppe Chia-budini in Paolo Petricig iz videmskega sveta, Dušan Lovriha za deželni svet Furlanije - Julijske krajine in Ado Kont za Zvezo emigrantov iz Beneške Slovenije, ki ima svoj sedež v Čedadu, ter Ferruccio Cla-vora za Slovenski raziskovalni inštitut iz Trsta. Srečanje, katerega se je udeležilo 700 do 800 beneških Slovencev iz Belgije in iz domovine, se je nadaljevalo s prosto zabavo s slovenskim narodno - zabavnim ansamblom iz Belgije «Veseli bratci». Ob 22. uri je nepričakovano nastopil pred občinstvom tudi veliki mešani pevski zbor «Lagazuoi» iz občine Treviso, ki je bil te dn; na turneji po Belgiji. Slavje beneških Slovencev v Seraingu so s svojo navzočnostjo počastili tudi generalni konzul republike Italije De Marsico, predsednik občine Treviso Carlo Bernini ter predsedniki izseljenskih organizacij Furlanòv, Beluncev, Bergamaskov in kronisti belgijskega Radia. Anton Birtič -‘Mečana Zamenjan poveljnik zafiodnonemškega vojaškega letalstva BONN, 1. — Glavnega poveljnika zahodnonemškega letalstva generala Walterja Krupinskija in njegovega namestnika generala Karla Hein-za F rankeja so danes odstavili z njunih položajev zaradi žaljivih izjav do vodje socialdemokratske skupine _ v parlamentu in zaradi nepo korščine. V četrtek sta namreč od ločno zagovarjala nacističnega častnika Hansa Ulricha Rudela (najbolj odlikovanega častnika tretjega raj-ha), ki ga imajo še sedaj za žolčnega nacista. Krupinski in Franke sta baje izjavila, da nikakor ni mogoče kritizirati nekega bivšega nacista, ko v parlamentu sedijo bivši levičarski skrajneži in komunisti, «ki so že bili v Sovjetski zvezi, kot vodja socialdemokratske skupine Herbert Wehner». Primer obeh častnikov je ponovno postavil z žarišče pozornosti trenja, ki obstajajo med visokimi čini v vojski ter med politično oblastjo. Pred letom dni je najvišji predstavnik Zahodne Nemčije v okviru skupnega poveljstva NATO moral odstopiti, kei so dokazali, da je aktivno sodeloval z rasistično Južno Afriko. Omenjeni general ni mogel zanikati svojega potovanja v Pretorio, kjer je baje postavil temelje za sodelovanje med ZRN in Južno Afriko na jedrskem področju. V istem obdo-bju so bili zahodnonemški vojaški krogi deležni hudih kritik, ker so sprejeli v svojo štabno šolo častnike čilske fašistične hunte. Eden od teh je na neki javni manifestaciji odločno zagovarjal fašistično Pinochetovo vlado. mreč leta 1967 priredila v Barceloni prvo srečanje evropskih skrajnežev, ki so imeli v italijanskem «ordine nuovo» svoj vzor. Srečanja se je méd drugimi udeležil Pino Rauti, ki je bil tedaj še sprt z MSI. Pet let pozneje so španski prevratniki organizirali ponovno srečanje v Miinchnu — tudi tega so se udeležili vidni italijanski predstavniki — tretji mednarodni sestanek, ki so ga imeli v načrtu, pa je odpadel zaradi Francove smrti. Pred smrtjo je Occorsio zahteval od varnostne službe, naj razčleni te vezi tudi v zvezi s prekupčevanjem orožja in z ozirom na navadni kriminal. Včeraj pa sia sodnika zaslišala Gianfranca Ferra, enega od aretiranih prevratnikov, ki je, kot vse kaže, imel kljv^no vlogo pri organizaciji atentata na rimskega sodnika. Ferro naj bi skušal zvrniti kar čim več krivde na Concutellija in ga prikazati kot dejanskega vodjo teroristične skupinice. CATANIA, 1. _ Pet ]judi je izgubi. Jo življenje v silovitem trčenju med tovornjakom in avtomobilom na državni cesti 120 pri Catanii. Kaže, da je nesrečo zakrivil šofer tovornjaka, ki je zaradi piekomerne hitrosti izgubil oblast nad svojim vozilom. Brezvestni špfer je po nesreči pobegnil. Domnevno rovarjenje organizacije «Catena» v Piemontu TURIN, 1. — Turinska sodnika Violante in Pochettino, ki sta vodila preiskavo o prevratniškem rovarjenju fašistične skupine «ordine nuovo» v Turinu, sta odkrila tesno povezavo med italijanskimi prevratniki in pripadniki francoske istoimenske organizacije. Francozi naj bi namreč pomagali italijanskim somišljenikom z denarno podporo, toda sodnika nista nikoli odkrila kanalov, po katerih se je denar stekal iz _ Francije v blagajne italijanskih fašistov. Na vprašanje bodo preiskovalci morda odgovorili šele sedaj po nepričakovanih izjavah Alberta Spaggiarija, trgovca s perutnino in tata, ki je priznal, da je organiziral tatvino za 40 milijonov frankov (10 milijard lir) na sedčžu Societe General v Nici. Spaggiari, ki je žrian po svoji simpatiji dq skrajne desnice, je med zasliševanjem v zaporu v Nici poudaril, da je ves svoj delež (polovico izkupička) odstopil teroristični organizaciji, «Catena» (organizacija je nastala pred 20 leti kot telo, ki naj bi onesposobilo osvobodilni boj severni Afriki), ki naj bi razpredla svojo mrežo po vseh zahodnoevropskih državah. V Italiji naj bi bila posebno močna v Piemontu. Jedro «Catene» naj bi bili francoski, jugoslovanski, španski in italijanski prevratniki, v zadnjem času pa naj bi se jim pridružili tudi nemški neonacisti in pristaši libanonske falange. Zaenkrat francoska policija ni še zbrala indicij, ki bi potrjevale Spag-giarijevo izjavo, če izvzamemo nekaj zanimivih naključij. Nekaj tednov pred tatvino je glasilo «ordre noveau» opozarjalo, da gibanje nujno rabi denar za finansiranje svoje dejavnosti in obenem izražalo una nje, da bo v kratkem lahko zbralo 5 do 10 milijonov frankov. V istem času pa je istoimenska itali janska organizacija v svojem biltenu poudarjala, «da je napočil čas odločnega boja. Dovolj s polovičnimi ukrepi, dovolj s kompromisi in obrambo. Sedaj moramo v protinapad.» Teden dni pozneje je bil ubit sodnik Occorsio. K temu gre dodati še neizpodbitno dejstvo, da je Nica postala v zadnjih časih e den od operativnih sedežev črne in ternacionale. Vprašanje pa je. zakaj je Spaggiari, bivši član OAS, prostovoljec v odredu francoske kolonialne vojske (baje naj bi se, hotel pridružiti tudi Giulianovi tolpi), prišel prav sedaj s temi izjavami na dan in zakaj ga je žena v pogovoru s časnikarji vsaj deirio demantirala, če naj bi sklepali na osnovi moževih izjav, je «Catena» osredotočila svojo pozornost predvsem na Evropo, ženska trdi. da je razvila svojo mrežo ored vsem v Latinski Ameriki. Dodati gre tudi, da funkcionarji varnostne službe zaenkrat še nimajo indicij. ki bi potrjevale prisotnost organizacije v Piemontu, vendar pa čakajo na gradivo iz Francije preden se do končno izrečejo o osnovanosti Soag-giarijevih trditev. Končno gre orne niti še dejstvo, da je tat označil turinsko organizacijo Cidas kot po sredovalca za finansiranje italijan skih prevratnikov, kar pa so vodi tel.ji omenjenega središča odločno demantirali. Ena od najverjetnejših domnev je zato, da je Spaggiari iz še nežna nih razlogov spretno ROmešal resnico in izmišljotine v upanju da bo spravil preiskovalce na zgrešeno pot po že dobro preizkušeni tehniki, ka tere so se večkrat poslužili tudi i-talijanski fašisti. CATANIA. 1. — Silovit požar, ki je davi izbruhnil v trgovini igrač v središču Catanie je povzročil na stotine milijonov lir škode. Gasilci so se ves dan borili proti ognjenim zubljem, ki so zajeli okrog 20 trgovin in okrog deset stanovanj. Po šp nepreverjenih novicah kaže, da sta' požar namerno podtaknila neidentificirana fanta. TOREK, 2. NOVEMBRA 1976 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 12.30 Poljudna znanost: Contropiede L3.00 Oddaja za potrošnike 15.25 Vremenska slika 13.30 Dnevnik l'i .00 Program za najmlajše 17.20 Jack London: Pustolovščina velikega severa 18.15 Poljudna znanost: Feljton 18.45 G. Rossini: Stabat Mater — Solo, zbor in orkester 19.45 Almanah 20.00 Dnevnik 20.30 Ameriška noč — Posebna oddaja o predsedniških volitvah v ZDA. V ZDA bodo danes zadnje volitve v letošnjem letu v katerem je bilo veliko volitev v vseh državah sveta. ZDA pa so vsekakor eden od odločujočih činiteljev — pozitivnih ali negativnih — v sodobnem svetu zaradi česar je razumljivo, da smo vsi zainteresirani, da zvemo kaj se dogaja v tej državi in kdo jo bo v prihodnjih štirih letih vodil. TG 1 in Prvi kanal sta zato pripravila posebno oddajo, ki bo trajala pozno v noč in med katero se bodo časnikarji prvega televizijskega dnevnika povezali z ameriškimi televizijskimi postajami ter s svojimi dopisniki v vseh večjih prestolnicah, ki bodo sproti komentirali rezultate in podali sliko prvih reakcij v omenjenih državah. Vmes bodo oddajali telefilme in glasbene oddaje in filme, ki zadevajo vsakdanje ameriško življenje in televizijski dnevnik Drugi kanal 12.30 Koncert na trgu 13.00 Dnevnik 2 13.30 Morska biologija — sedmo nadaljevanje 17.00 Obramba do skrajnosti Janova tajnost 18.00 Obisk v muzeju Peking, prepovedano mesto 18.25 Rubrike Dnevnika 2 Danes v parlamentu in šport 18.45 Oblika dela se spreminja: Zdravstvo 19.45 Dnevnik — Odprti studio 20.40 «Italia bella mostrati gentile» Oddaja o italijanski ljudski pesmi Naslov te oddaje je povzet po prvem verzu toskanske ljudske pesmi, k, govori o zdomcih in ki je nastala v začetku tega stoletja ko se je nekaj milijonov Italijanov izselilo v Ameriko. Avtorji programa so si zadali nalogo, da prikažejo z raznih vidikov kulturno gibanje, ki je nastalo in se razživelo pred nekaj leti in katerega glavn; cilj je znova odkriti ljudsko pesem kot avtentičen dokument življenja neke skupnosti v nasprotju z današnjim položajem ko tudi zaradi modernih medijev narečja umirajo in zato tudi ljudska pesem izgublja svojo pristnost. Namen avtorjev programa je prikazati delo raznih kulturnih in glasbenih skupin, ki odkrivajo bogastvo narodnega izročila in s tem vsaj delno odpraviti pomanjkljivosti in nezaminanje televizije za to plat kulturnega dela 21.45 Dnevnik 2 — Dossier Oddaja posvečena ameriškim volitvam JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 1.4.00 sola 16.05 šolska TV: Življenjski prostor koroških Slovencev 17.05 Vrtec na obisku 17.30 Pavel se igra — serijski film 18.00 Obzornik 18.15 Ne prezrite: Baletni plesalec Poklic baletnega plesalca je. se zdi, eden najbolj romantičnih. Pa je to tudi res? Poglejmo za kulise, v prostore, kjer nastaja lahkotnost in možatost gibov: v prostore, ki nas že na prvi pogled postavijo na trdna tla v vsakdanjik. Prav tako delo v njih. V oddaji bo govor o mariborskem in ljubljanskem baletnem ansamblu. 18.45 TV trim test 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.00 Mednarodna obzorja: Socializem v svetu Težnje k socializmu danes niso več značilnosti le gospodarsko zaostalega sveta, spoznanje o nujnosti socialistične družbene preobrazbe se uveljavlja tudj v razvitih družbah, celo tam, kjer je kapitalizem najmočnejši. Dobršen del družbenih in političnih sil vidi v tej družbi izhod iz globoke krize v katero je zabredel kapitalizem. Toda te sile zavračajo presajanje vzorcev, zavračajo dogmatizem in iščejo odgovore na peieča družbena vprašanja v lastnih vrstah, v razmerah, s katerimi se neposredno srečujejo. Te težnje so se zlasti uveljavile v zahodnoevropskih državah, kjer se je te nove usmeritve k socializmu naravnanih političnih sil prijelo ime «evrokomunizem». V oddaji sodeluje vrsta uglednih marksističnih družboslovcev, ki so sodelovali na tribuni «Socializem v svetu» konec septembra v Cavtatu 20.55 Grimmelshausen: Pustolovski simplicissimus 21.55 Dnevnik Koper — barvna 19.30 Odprta meja — slovenska oddaja 20.00 Otroški kotiček 20.15 Dnevnik 20.35 Beg iz Mauthausna — film 22.05 Aktualna tema — dokumentar 22.55 Sloveiiski zbori: moški pevski zbor Ivan Cankar iz Virmaš Zagreb 20.50 Veliki raziskovalci — film 22.00 Srečanje slušateljev glasbenih akademij v Rovinju TRST A RADIO 1 7.00, 10.00, 12.45, 15.30 in 19.00 7.00, 8.00. 10.00. 13.00, 15 00 in Poročila; 9.00, 11.30, 17.00, 18 00 19-00 Poročila: 8.40 Včeraj v par Kratka poročila; 8.00 14.00. 19.15 lamentu; 9.00 Vi in jaz; 11.30 Gias-Novice iz Furlanije - Julijske kra beno - govorni spored: 12.10 Opera jine; 17.05 Umeti.ost in prireditve: v 30. minutah; 13.30 Najnovejše Od 7.20 do 12.45 Dom in izročilo, plošče; 14.30 Radij, nadaljevanka: Dober dan po naše, Tjavdan, Glas- 15-05 Zgodovina Italije; 15.35 Gias ba in kramljanje, Nekoč .je bilo, t>eno ‘ govorni spored; 18.30 Zbo Koncert, Liki naše preteklosti. Iz rovska glasba: 19.30 Radijska dra slovenske folklore; Od 13.00 - 15.30 ma; 21.05 Klavirske skladbe: 21.45 Za mlade: Sestanek ob 13., Kul- Glasba v Benetkah; 22.20 Sodobni turna beležnica, Roman v nada- ital. glasbeniki, ljevanjih. Glasba: Od 16.00 - 19.00 qi n\/PMi in Kultura in delo: Komorni ansam- H bli, za najmlajše: Problemi slo- . '33°?; 908j 0(' venskega jezika, Slovenski zbori. 111 . P,?™C1Ì1 ' 8-88 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za KOPER srednjo stopnjo; 9.30 Iz fflasbenih n™ „ „„ « šol; 10.15 Kdaj. kam, kako in po 7.30, 8.30, 13.30, 14.30. 17.30. ih čem? 10.45 Turistični napotki; 20,30 Poročila; 6.15 Glasba za do- 11.03 Promenadni koncert; 12.10 bro jutro: 8.35 Operni zbori in ba- Danes smo izbrali; 12 30 kmetij teti; 10.00 Z nami je...;' 10/45 Glas-' ski nasveti; 12.40 Po domače; ba in nasveti; 11.30 Orkester Ba- 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 V lardi; 12.05 Glasba po željah; korak z mladimi; 15.00 Dogodki 14.00 Mladi pred mikrofonom: in odmevi: 15.30 Glasbeni inter- J4.35 Valčki in polke; -15.10 Slo- mezzo: 15.45 Družba in čas- 16 00 venski popevkarji; 15.30 I Leoni «Vrtiljak»; 17.00 Studio ob 17.00; di Romagna; 16.45 Domači ansam- 18.05 Obiski naših solistov; 19.35 bli; 17.00 Celodnevna šola na čr- Lahko noč, otroci; 19.45 Z ansam-nem vrhu; 17.30 Primorski dnev- blom Atija Sossa; 20.00 Slovenska nik; 18.00 Pianistka Sonja Pahor; zemlja v pesmi in besedi- 20:30 18.35 Domači pevci; 20.00 Nepo- Radijska igra; 21.20 Zvočne ka zabne melodije; Literarna oddaja; skade; 22.20 Pota jugoslovanske Antonio Gramsci; 21.35 Komorna glasbe; 23.05 Literarni nokturno: glasba; 22.00 Plošče. 23.15 Popevke.