isožicna -stevima. ijerc" izhaja vsaki ek, datiran z dnevom I naslednje nedelje. iročnina velja za Av-rijo: za celo leto [krone, za pol in četrt - . fcla raztnerno; za Ogr-,J0s3;o 4 K 50 vin. za celo teiji/io; za Nemčijo stane ;njaja celo lelo 5 kron, za 'en,ymeriko pa 6 kron; )0S 'a drugo inozemstvo se Ipčuni naročnino z ozi-rom na visokost pošt-line. Naročnino je pla-.. .fali naprej. Posamezne pri.'Siev. seprodajajopo 6 v. ikle-Uredništvo in uprav-slc-iištvo se nahajata v Ptuju, gledališko po-a?1 slopje štev. 3. 8S0 v 7. Štev. 52. Dopisi dobrodoSli in se sprejemajo zaslonj, ali 1 rokopise se ne vrača Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80 — za '.'., strani K 40 — za '■', slrani K 20 — za '/s slrani K 10' — za Vi« strani K 5'— za \>. strani K 250 za '/M slrani K 1 — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. XIY. letnik. ■■ ozicna luc. ?<^CCC- -S&35S t'fttt*- .»■»>»'» w*" Tema in noč . . . Le iz palač bogatcev se sreti, reveži svojega srca segreti nikod ne morejo, nikdar ne morejo; človek je v lakoti ves pot beda je hladna kakor smrt. :c& s»}r///s■ v l ■<%% * ■•- ' ^^k ufifc] Iz otroških časov. Spisala Ada Christen. oje hrepenenje, moja edina želja bila je kanarček. Bila sem takrat šest let stara, revna, majhna in lačna. — In niti živ ni bil moj ideal; bil je iz voska in votel, ni imel nogic, marveč je visel na niti v rinki iz žice, v kateri se je semintja zibal, kakor da bi v istini živel. Marsikdaj stala sem pač celo uro in gledala otožno na malega, laškega dečka, ki je tucat takih tičov, po vrsti Kardinal Rampolla. Poročali smo že v zadnji številki, da je umrl eden najznamenitejših cerkvenih knezov, kardinal Rampolla. Danes prinašamo sliko pokojnika, ki je šele pred kratkim praznoval svoj 70. rojstni dan. Mariano Rampolla marchese di Tindaro bil je v Polizzi na Sicilskem rojen in v „Academica dei Nobili" v Rimu vzgojen. Leta 1880 imenoval ga je prejšni papež Leon XIII. za svojega tajnjka in leta 1887 za kardinala ter državnega tajnika. Vodil je papeževo politiko #artoRampol&> / v nekakem nasprotju napram trozvezi in se približaval raje Rusiji ter Francoski. V zadnjih letih postajal je njegov vpliv vedno večji. Ko je Leon XIII. umrl, bi bil Rampolla kmalu za papeža izvoljen. Ali Avstrija je vložila svoj od-ločui ,veto" in je to preprečila. Ko je bil Pius X. za papeža izvoljen, stopil je Rampolla v ozadje. — Zanimivo je, da je testament pokojnega kardinala in njegovo premoženje — izginilo. Splošno se govori, da se je zgodila ob mrliču velika tatvina. :—----------------------,— Politični pregled. Lokalne železnice. Predloga o lokalnih železnicah obsega m. dr. tndi proge Ljutomer-Ormož, Radgona-Gleichenberg-Feldbach, in razne droge starim željam štajerskega prebivalstva odgovarjajoče proge. Kakor poročamo na drugem mestu, se je okrajni načelnik O r n i g močno potegnil za prepotrebno progo Ptuj-Rogatec. Službena pragmatika stopi s i. januarjem 1914 pod vsakim pogojem v veljavo in bode veljala tudi za nazaj. Tudi sprejem odnosno uveljavljenje finančnega načrta je zasigurjen. Za rokodelce. nLandbote" piše: Težko trpi rokodelstvo vsled tega, kdr mora kupcem blago na dolg dajati. Kupec je sicer navajen, da v fabriki, trgovini, v zalogi blaga svoje nakupe v gotovini plača, vendar pa smatra za samoumevno, da mu obrtnik daje na np. Mesece in leta dolgo morajo rokodelci na svoj denar čakati in kupci na drogu visečih, prodajal. Proti meni ni bil ta črni deček, ki je izgledal vedno kakor potrošen z gipsovim prahom, nikdar posebno prijazen; ja enkrat mi je pokazal celo svoj jezik, vzdignil sumljivo počasi velik kamen in me pogledal pomemljivo s svojimi črnimi očmi. Tedaj sem bežala, kakor sem mogla ravno bežati in vidila sem ljubljenetičke pozneje le kadar sem šla mimo. A šla sem mnogokrat mimo; vsak teden večinoma štirikrat; kajti morala sem oddajati rokovice, ki so jih izdelovali moja mati in moja sestra za vsakdanji kruh. Doma so skrbeli zame, od trenutka, ko sem odšla, pa do trenutka, ko sem zopet prišla. Tudi jaz sem imela strah, pa ne pred nevarnostmi, ki grozijo vbogim, malim otrokom, marveč pred tovarnarjem rokavic. Bil je mali, suhi Francoz, ki je mučil šivilje do krvi in jim odtegnil od težko zasluženih par krajcarjev, ako je le ena nit izpustila. Kako sem vzdihnila, ko sem odprla vrata za odhod, kako sem skočila od samega veselja z obema nogama nakrat v lužo, da so moje so celo razžaljeni, ako se jim pošlje mesečni ali četrtletni račun. Tako boleha rokodelstvo na velikih dolgovih in pomanjkanju gotovega denarja ter ne more tekmovati z veliko industrijo. K tema pride še pomanjkljivost v rokodelskem knjigovodstvu. Predlaga se tedaj to-le: V vsakem mestu naj se vstvari računsko cen: tralo, kateri bodejo rokodelci svoje zahtevke is-ročili in ki bode skrbela za pravočasno izpisanje ter realiziranje računov. Ta centrala zamogla bode voditi tudi rokodelčevo knjigovodstvo in bi mu lahko v vsaki stvari z delom in nasvetom pomagala. Že obstoječe organizacije obrtnikov bi morale seveda sodelovati. j Deželni zbor koroški stopil bode bržkone dne N. januarja skupaj. Deželno zborske volitve na Kranjskem so zdaj izgotovljene. Končni uspeh ni prinesel navzlic najbesnejši agitaciji nobene spremembe. Deželni zbor šteje 28 slovensko-klerikalnih poslancev, 11 slovensko-liberalnih poslancev in 11 nemških poslancev. Poljski smrad. V krogih poljskih politikov v Galiciji prišlo je do velikanskega škandala. Stvar je ta-le: Sedanji poljski minister-rojak plem. D 1 u g o s z in najmogočnejši politični voditelj S t a p i n s k i sta se skregala, čeprav sta bila preje najboljša prijatelja. Dlugosz je vsled tega na zborovanju zaupnikov povedal, da je Stapinski podkupljen človek, ki za denar vse proda in kateremu je vsa politika le umazani „kšeft." Takih umazanosti v poljskem taboru se sicer ni čuditi. Ali zanimivo je, da so zaupniki umazanemu Stapinskemu zaupanje izjavili in da bode minister Dlugosz brco dobil. Star slovanski pregovor: „chodz nie honorovo dej zdrovo" . . . Prvaško gospodarstvo. Svoj Čas bil je bivši J ljubljanski župan Ivan Hribar pravi vzor vsacega narodnjakarskega Slovenca in kdor se ] tej srbofilski popanci ni klanjal, bil je od vseh1 narodnjakarjev proklet ... V zadnji seji ljubljanskega občinskega sveta pa je prišlo na dan, da je Ivan Hribar postopal z občinskim denarjem. kakor svinja z mehom. Sam Bedanji IjoW ljanski župan.dr. Tavčar je povedal to-le: Ivan.j Hribar je v času od 1. 1908 do 1910 kot ta-j kratni župan iz lastnega nagiba in brez znanja občinskega sveta ter brez dovoljenja v to poklicane oblasti iz meščanskega sklada okoli 143.746 kron vzel. Hribarje torej na naravnost balkanski način plenil meščanski sklad. Res, Hribar bi bil Ljubljano naravnost na beraško palico spravil, ko bi se ga ne bilo še pravočasno iz županskega stolca pahnilo. Kajti temu človeku bilo je vedno le za vseslo-vanske njegove cilje; sredstva za zasledovanje teh ciljev pa je vzel, kjer so mu prišli ravno pod roke! Ivan Hribar — adio! Bivši ljubljanski ža-pan, rušo- in srbofilski Ivan Hribar hotel se je zopet v političnem življenju uveljaviti. Zahteval je, da ga trgovska zbornica odpošlje v kranjski deželni zbor. Pa so ga njegovi lastni nekdanji pristaši popolnoma na cedilu pustila. Povsod se je ravno izpoznalo pogubonosne cilje tega človeka. nage nogice nakrat izgledale, kakor da bi imele sive čeveljčke. Ali take poskoke iz veselja sem si dovolila le poleti. Pozimi šla sem lepo mimo luž, kajti moji preveliki čevlji bili so vedno raztrgani. Bil je Božični večer, ko sem teko hitro domu bežala, kakor so mi noge dovolile. — Tovarnar mi je bil celi groš daroval; zato sem letela in voščeni kanarček frfoval je v mojih mislih pred menoj. Postalo je hladneje in temneje; šumeča božična drevesa se je mimo nosilo. Prodajalne so se svetele v čarobnem svitu, za velikimi trgovinskimi okni pa so ležale čudežne igrače, Jezučki z zlatimi lasmi, punčike z živimi očmi, ovce, ki so letale vedno v krogu — oh! in tako nežni kožcihasti čeveljčki — gorke obleke —------- Počasi je sneg padal in padal, sani z veselimi zvončki so hitele mimo — ledeno-mrzli veter pa mi je podil zmrzneni sneg kakor igle v obraz; hrepenela sem še bolj po kanarčku, po sestri, bratecu im materi, po ozki kamrici in revni slamnati postelji. 113 I i. I ill Politični duhovnik — tat. Kako globoko demoralizira politika slovenske duhovnike, kaže sledeči slučaj, ki ga pripoveduje »Slov. narod": .Župnik Rihar v Mekinah je bil na dan volitev 'dne 9. decembra predsednik volilne komisije. Kot tak je kradel pri skrutiniju glasovnice naprednega kandidata Seršena in jih nadomeščal i glasovnicami, glasečimi se na ime dr. Janeza Ev. Kreka" . . . Proti župniku Riharu, katerega ■80 na lici mesta pri tatvini zasačili, se je uvedla kazenska preiskava. Namen posvečuje sredstva. Organizirana tolpa ogleduhov v Galiciji. Iz Krakova poročajo: Policija je zasledila dobro organizirano tolpo ogleduhov ter jih tudi več aretirala. Dognali so, da je v ruskem obmejnem kraju Granica živeči Ivan Rudzki, v zelo ozki zvezi z varšavskim generalnim štabom. Nadalje so dognali, da je Rudzki poskušal pridobiti železniške nastavljence za svoje namene in od teh dobiti proti visokim nagradam tajne ukaze o translckacijah vojaštva, prevozu vojnega mate-rijala in drugo. Ko je pred par dnevi prestopil Rudzki mejo, ga je obmejna policija aretirala. Kratko pred tem so prijeli tri njegove tovariše, in sicer železniškega nastavljenca Werbowskega in Kosta in pa delavca Bonczkowskega. Pri tem bi Rndzkega skoraj linčali. Ko bo železniški delavci izvedeli, da je Rudzki ruski ogleduh, so se vrgli nanj in ga bili s palicami, da je bil precej poškodovan. Med tem se je pa Rudzkemu posrečilo pobegniti čez mejo, čeprav je bil težko ranjen. Ta afera je v zvezi z aretacijo poštnega uradnika Rudkiewicza in dezerterja Palonke. Rusko propagando v Galiciji se opazuje vedno očitneje. Baje ima ruski poslanik od svoje vlade celo nalog, da naj nato deluje, da se ruski jezik v Galiciji kot deželni jezik prizna. Ruska vlada menda misli, da bode tudi naša monarhija polagoma nekaka satrapija carja-batjuške postala . . . Izseljevanje. Naše trgovinsko ministerstvo napravilo je veliko preiskavo gledq organizacije . izseljevanja. Dognalo se je doslej sledeče številke: I Iz avstro-ogrske monarhije odpotuje na leto -okroglo 150.000 do 200.000 oseb čez veliko morje. Od teh jih pade 75.000 do 150.000 na Avstrijo, 70.000 do 130.000 na Ogrsko. V tekočem letu se je izseljevanje vsled žalostnih razmer v našem gospodarstva zopet hudo povišalo. Ali že leta sem traja naraščanje izseljevanje in istotako traja že leta sem organizacija izseljevanja potom parobrodnih družb. Protipostavno pospeševanje izseljevanja takih Ijndi, ki še niso ugodili svoji vojaški dolžnosti, se mora z vsemi sredstvi za-treti. Potem bode tudi izseljevanje povsod tam izginilo, kjer ni ravno gospodarska potreba in kjer uničuje za eksistenco zmožne osebe. Volitve na Hrvatskem so vstvarile trdno vladino večino, kajti od vseh 88 mandatov dobili so jih unionistični 60. Izvoljeno je bilo 15 starih unionistov, 45 članov srbsko-hrvatske koalicije, 11 članov Starčevičeve stranke, 10 članov klerikalne Frankove stranke in 8 pristašev kmetske stranke. Radikalni Srbi izgubili so svoje dosedanje (3) mandate. Trozveza in Italija. Italijanski minister za zunanje zadeve marchese di San Giuliano imel je pred kratkim zanimivi govor. Dejal je m. dr., da je namen nove države Albanije, biti činitelj ravnotežja in prostosti Adrije. Nadalje je nagla-šal minister, da je v preteklem nevarnem času vedno polna složuost v trozvezi vladala in da bodejo razmere med državami trozveze tudi v bodoče intimne ter prisrčne ostale. Končno sem vendar zagledala temne, visoke stolpe cerkve, raz katerih je prinašal veter raztrgane zvoke zvonov. V kotičku cerkvenih duri stal je mali Mah z zadnjim svojim kanarčkom. Nekaj časa sem stala in se nisem upala dečka nagovoriti; a nakrat je vzel žico iz nst in mi zaklical: »Kaj pa gledaš, neumna deklina?" »Tiča hočem kupiti", prosila sem ponižno. „Ti? Pah!" napravil je neverno. Pokimala sem in mu pomolila moj grošiček. »Za ta groš hočeš tiča kupiti? Ta košta tri take groše; teh pa gotovo nimaš", mrmral je otožno. Zanikala sem žalostno, deček pa je divje zaihtal: »Dragi imajo denarja in nočejo tiča kupiti, jaz pa moram v mrazu stradati, kajti stari me tepe, ako ne prodam vseh" — in zavihtel je žico, da je tičck semintja skakal, kakor da bi hotel zlettti. »En groš bi lahko še od zaslužka vzela; ali imaš potem dovolj ?" vprašala sem obupanega dečka prestrašena. (gotova goveja juha) M P° 0 vinarjev. vsaka kocka da, — 6e se ]o polije 8 ''. litrom vrele vode, — I krožnik Izvrstne goveje juhe, katera se tudi uporablja kot juha za vkuhanje, za polivanje omak, zelenjav i. t. d. Pri nakupu naj se pazi na Ime MAGGI In na varstveno znamka Dopisi. Iz Leitersberg-Karčovine. Našema kraj-nema šolskemu svetu ljudske šole v Lei-tersberg-Karčovini se je po 6 letnem boju posrečilo, uresničiti 5 razredno nemško šolo poleg 4 razredne utrakvistične-šoie. Ker sta-obe soli vsled naseljevanja in novih zgradb skoraj prenapolnjeni, sklenil je krajni šolski svet na svoji zadnji seji, zahtevati za 4 razredno utrakvistič-no šolo paralelni razred. V te namene potrebne zgradbe na starem šolskem poslopju izvršil je na izborni način g. stavbeni mojster Radolf Kiffmann iz Maribora. Stavbene troške se je poravnalo s podporo nemškega »Schulvereina", ki je dovolil 20.000 K brezobrestnega posojila ter s posojilom g. veleposestnika Antona Badl (15.000 K). Šolske sob e so jako prostorne, obrjene proti solncu in odgovarjajo vsem zdravstvenim zahtevam. Vsled velikodušnih daril , Schulvereina" in drugih dobrotnikov zamoglo se je najubožnejšim šolskim otrokom za Božič gorke obleke in čevlje podeliti. Tudi odbor za podelitev gorke juhe vbogi deci deluje prav pridno. Z eno besedo : šolski razvitek v tej občini kaže prav lepe uspehe. Povzročiteljem vsega tega pa gre posebna zahvala. Iz kozjanskega okraja. Slučajno sem prišel v pogovor z dvema kmetoma iz Dobja pri Pla- »No, zaradi mene, daj sem, pridem vsaj doma in dobim le polovico batin." Dala sem mu hitro dva greša in on mi dolgo zaželjenega tiča — in čudno, ko sem ga imela v moji roki, bilo mi je, kakor da bi bilo nakrat vso veselje minulo, kakor da bi te košček rumenega voska ne bil vreden, da mora te vbogi deček gladovati in zmrzovati. „Kam greš ?" vprašal me je Lah. Povedala sem mu svojo pot. »Tam stanujem tudi jaz", rekel je mrzlično. Postalo je že popolnoma temno, vihar je divjal in naja metel od ene plati ceste na drago — prijela sva se in jokala glasno. — Od samega snega nisva vidila nobene ceste več. »Ne morem več", tožil je moj tovariš in se vsedel na s snegom pokriti kamen. Brez pomoči čepela sem poleg njega — mojega kanarčka pa sem položila v sneg. Od mrazu trepetajoč pravil mi je deček o svoji solnčnati, topli domovini, o svoji mrtvi materi — — in vedno bolj tiho je govoril deček — vedno bolj zaspana sem postajala. — Naslonila sem glavo na njegovo ramo — in nini; ali ste imela te dva kmete opravke pri sodišču ali pri davkariji, mi ni znano, pač pa mi je dobro znano, da ste se tako-le pogovarjala : V Dobji se je zdaj v kratkem času res veliko spremenilo, pa vse na slabejše. Poštar v Dobji trdi, da so Srbi »našijbrati" in »prijatelji." — Drugi kmet prevzame hitro prvemu besedo in pravi: Ne Srbi, ampak časnik »Štajerc" je edini naš prijatelj, ta nas še nekoliko podučuje in se poteguje za nas vboge kmete! — Dalej ste se pogovarjala, da je bila pred nekimi leti v Dobji občinska hiša za oddati v najem; najemnine je ponujal trgovec Detoma 400 K na leto; ali župnik Vurkelc je hitro zaslutil, da bi bila to za Greterca škoda, če bi občinsko hišo trgovec v najem dobil, ter je takratnega župana našnntel, da trgovec ne sme dobiti občinske hiše v najem, naj se da omenjena hiša v najem Trefaltu za 30 kron na leto, katere ponuja. Tukaj vidiš, ljubi kmet, sebično in napačno ravnanje g. Vurkelca; samo Greterca ne sme škode trpeti, škodo trpi ti kmet, ker neč in dan delaš in si v pota svojega obraza potrebni kruh služiš. Ali ni to izmolzenje in trpinčenje kmeta do kosti? Zakaj se ne otreseš jarma Vurkelco-vega? — Omenjena dva kmeta sta pogovor med seboj nadaljevala, da je bil v Dobji ve5 let in celo do lanskega leta neki prijazni in v vseh zadevah pošteni nadučitelj Pulko. Pa ker župnik Vurkelc Dobočanom kaj dobrega ne privošči, spodjedal ga je in šuntal svoje privržence tako dolgo, da se je pametni nadučitelj umaknil. Pa dobro si zapomnite, Vurkelc, da tiste naklonjenosti in ljubezni faranov ne bodete Vi nikdar v Dobji vživali, kakor jo je bivši nadučitelj Pulko, ako ravno ste ga odjedli. Zdaj ste se vrinili sicer za šolskega načelnika, da bi imeli še več prilike vbogega kmeta izmolzovati, pa tudi to vam ne bode prineslo naklonjenosti in ljubezni faranov! — Ker ima kmet rfavadno pri kapici vina, katerega malokedaj v svoja usta dobi, bolj goste in urne pogovore, sta se tudi omenjena dva kmeta pogovarjala od neke velike zaloge in stavbe kaplanije v Dobji, da vse to -ni-iTorkelc- vpeljava! iz-ljubezni do faranov, am? pak le iz ljubezni do samega sebe, ker ima sedaj višjo plačo; upati pa je, da bode sedaj vendar enkrat Vurkelc svojo navadno fehterijo po fari opustil, ker ima že mnogo let plačano ber-njo, da bi mu ne bilo treba fehtati in vbogemu kmeta trdo zasluženi pridelek odjemati. Res je prišel neki kaplan v Dobje, ne vemo sicer ali stalno, ali začasno, pa naj si bode kakor hoče, on (kaplan) se kaže sedaj pravega in pridnega duhovnika; ne peča se s politiko in ne z zagrizenostjo proti kmetu, da bi trdil kakor Vurkelc, da kmet ima greh, če pije saj v nedeljo par kupic vina. V svojih pridigah prekosi sedajni kaplan tisočkrat Vurkelca; ta naj bi bil župnik v Dobji, pa ne Vnrkelc, kateri še ženski v otročji postelji ne privošči kapice vina. Le čudno se mi zdi, je dejal eden teh kmetov, zakaj si pa Vnrkelc pusti vsako leto iz cerkvene gorice vino domn pripeljati, če jo to greh; pa saj za njega in za Greterca ni greh, samo za kmeta je greh; ta zopet ni ta prava, gospod Vurkelc! — Pozna se, da se sveti, da se kmetu odpirajo oči in da bilo mi je, kakor da bi govorila z menoj moja mati večerno molitev: »Angelj-varuh moj varuj me no — — — —" Težavno sem jecljala besede, težko se je vleglo spanje na mojo glavo — in Jeznček stal je pred menoj ter mi podaril živega kanarčka. * * * »Jezus Marija, otrok!" Ta klic moje dobre matere cula sem celo v mojem smrtnem spanja. — Tedne dolgo ležala sem potem bolana na težki mrzlici v glavi. Tistega usodepolnega božičnega večera prihajala mi je moja mati nasproti in me je našla z mojim rujavim tovarišem ob strani poti — napol zmrznjeno. Od te ure postal je mali Lah moj prijatelj in moj varnh. Danes je moj divji tovariš slavni kipar. — Ko me je zadnjič posetil in sva se nahajala v toplem salonu ter sva prijetno govorila, tedaj naša okolica pač ni mislila, da sva bila kot otroka tako revna--------—. Vnrkelcn verjeti več ni, to dokazujejo že brezštevilni ngovori proti razdelitvi stavbenih stroškov in občinskih volitvah v Dobji. Pa zakaj bi moral biti ravno žnpnik Vnrkelc načelnik krajnega šolskega sveta v Dobji ? O tem bodemo še govorili pri kompetentnih oblastih. Zakaj pa žnpnik ne sme, oziroma ne more biti občinski župan? Že po zankazu najvišjega cerkvenega poglavarja rimskega papeža bi moral duhovnik Častna mesta, kakor n. p. načelstvo, računovodstvo itd. opustiti. Res lepo ubogate, g. Vurkelc, svojega najvišjega poglavarja! Kakor Vi, tako mi! Več prihodnjič. Vsevedež. Sv. Barbara v Halozah. Dne 11. grudna umrla je hčerka tukajšnega poštarja g. Rakuša. Bila je dalj časa bolehna na nesrečni jetiki. Pokojnica bila je zelo blaga duša, miroljubna v vsakem ozira vzor oseba. Cela župnija žaluje za tako pridno poštarico. Kako je bila pri vsem ljudstvu priljubljena, bo je videlo ob njenem pogrebu, katerega je se udeležila ogromna množica ljudstva. Mi njo ohranimo v večnem spominu in blagi duši pa raj in pokoj! G. Rakuša pa izkreno sožalje! — Tukaj nameravajo ustanoviti telefonično zvezo. To bode pač kaj vele-pomembnega za nas Barbarčane. Splošno se govori, da že baje na spomlad pričnejo z zgradbo. Upamo, da se tudi ta zaželjena stvar uresniči. Novice. Srečne božične praznike želita vsem somišljenikom in prijateljem uredništvo in upravništvo. Žena možu glavo odrezala. Iz Pariza se poroča: Francoski carinski uradnik Salome v Algirju je živel že dalje časa s svojo ženo v prav nesrečnem zakonu. Pred par dnevi pa je žena svojega moža v spanja napadla in mu glavo odrezala. Umor in molitev. V ruski vasi Bujancevo blizu Tvera je prišla k županu ob polnoči kmetica Kolyceva in je pripovedovala, kako je ubila s polenom lastnega svojega moža. Kolycev bil je namreč pijanec. Ko so zadnjič njegovega sina vzeli k vojakom, je še bolj pil. O polnoči vrnil se je s svojim sinom domov. Sin je šel spat, oče pa je bil še vedno žejen. Pretepel je ženo ter jo poslal po žganje. Kolyceva je prinesla žganja ter je moža do nezavesti napila. Nato je prinesla veliko poleno, prižgala svečo pred sveto podobo in pričela moliti. Ko je iz-molila, vzela je poleno in je udarila spečega moža po glavi ter ga ubila. Drugi dan so jo odpWjali v ječo, sina pa k vojakom . . . Ruska kultura ! Izbruh vulkana. Iz Melbourna se poroča: Parnik „Pacifique", ki je priplul od otokov Novih Hebridov v Voumes, je sporočil, da so se zgodili na otoku Ambrym veliki vulkanski izbruhi, ki so trajali več dni. Na gori monte Minnie nastalo je nakrat šest novih kratrov. Gora se je sesula. Vsled tega je nastala veli- l kanska nevarnost za tamošnjo misijonsko postajo. Prebivalci so v čolnih zbežali. Goreča lava je več vasi pokrila. Na stotine domačinov je našlo svojo smrt. Neki francoski parnik je rešil 500 oseb, večidel otrok in starih ljudi. Nastal je tudi požar, ki je uničil en del otoka. Ves otok je pokrit s pepelom, medtem ko teče lava v rekah. Sicer pa so v teh pokrajinah vulkanski izbruhi nekaj navadnega. Čuden beg iz zapora. Iz Bukarešta poročajo : Pred enim letom je bil zaradi špijonaže obsojen na 20 let v prisilno delavnico poročnik Rodrigo Goliescu. Zaprt je bil v prisilni delavnici v Qaele Marc. Goliescu je te dni poskusil prav na romantičen način pobegniti. V zaporu izdelujejo kaznenci razne predmete, ki se potem prodajajo trgovcem. Tak trgovec je tudi neki Bogoslav, ki ima brata stražnika v zaporu. Ko je v soboto zvečer hotel oditi Bogoslav z vrečo na hrbtu iz kaznilnice, ga je vratar ustavil ter vprašal, kaj da ima v vreči. Bogoslav mu je odgovoril, da nese lesene žlice. In že mu je vratar dovolil, naj odide skozi vrata, ko je zapazil, da se nekaj pregiblje v vreči. Dal je vrečo odpreti ter našel med lesenimi žlicami poročnika Goliescuja. Poročnik je imel pri sebi 1500 frankov, revolver, 25 patron in dva potna lista na ime Bogoslav. Po brzojavu je potoval. Iz Carigrada poročajo : Groteskna epizoda se je pred kratkim odigrala v Štambulu. Hassan Baba, stari prodajalec sadja iz Male Azije, se je namenil vrniti se z izkupičkom enega leta zopet nazaj v domovino. Zato je iskal v galatskem pristanišču ladjo. Tam se je sešel s telegrafistom, znanim šaljivcem, ki mu je ponudil, da ga za majhno vsoto denarja hitro spravi v njegovo domovino in sicer „po brzojavu." Has3an je ponudbo z veseljem sprejel ter šel takoj s telegrafistom. Ta je posadil Hassana k brzojavnemu aparatu, dal mu v roke dve žici ter mu ukazal, naj dobro zapre oči in naj jih pod nobenim pogojem ne odpre. Nato je začel aparat ropotati in — potovanje se je začelo. „Zdaj smo že v zraku", je razlagal telegrafist Hassann, „zdaj smo nad morjem; sedi mirno, da ne padeš v morje!" Hassann jejelo srce utripati. Ves se je tresel ter jel prositi: „Prosim te, obrni: peljem se raje s parnikom!" Tedaj pa je telegrafist „obrnil". Za hip je ustavil aparat in Hassan je bil zopet v mestu sultanov, v sobi telegrafisto-vi. Hitro je izpustil žici ter tekel na vso moč v pristanišče. Med potjo pa je prisegal, da se nikdar več ne bo vozil po brzojavu. Iz Spodnje-Stajerskega. Glede železniškega projekta Ptuj Rogatec se nam poroča: Okrajni odbor ptujski je z ozirom na veliko potrebo železnice Ptnj-Rogatec za prebivalce okraja poslal na mini-sterskega predsednika ter na poslance E i n-spinner, dr. Hoffmann von W e 11 e n-hof in Marckhl sledeči telegram: — »Prosimo najnujneje, da vplivate, da se generelno in v detajla komisijonirani železniški projekt Sv. Lenart-Ptuj-Rogatec takoj v vladino predlogo glede železnic sprejme. Jos. O r n i g, dr. von Fichtenau, Maks S t r a s c h i 11." Pričakovati je, da se bodejo tudi drugi prizadeti okraji temu koraku pridružili ter da bodejo v ta namen vsi merodajni činitelji svojo dolžnost storili. V Sp. Gasteraju imajo zdaj klerikalni občinski zastop. In glej, ta črni občinski zastop ni imel nobenega druzega nujnejšega opravka, nego da je imenoval za »častnega" občana — kaplana Ivana Bozina! Ko bi to ne bilo sme- šno, bilo bi sramotno za volilce. Kajti o p tepaču Bozina zna ljudstvo mnogo povedal kar ni posebno častno. Pravzaprav pa je kapi« Bozina lahko častni občan v kraju, kjer je Roškar državni poslanec. Kajti oba imata sli preteklost. V Studenicah pri Mariboru bil je g. Jnritsch za župana izvoljen. Občinski s tovalci pa so postali sledeči gospodje : L. Pet Jakob Kune j, David Wruss, H. K negger, Anton Ullrich in Karl Mayei Okrajni zastop v Radgoni imel je pod p sedništvom svojega načelnika Johana Reit plenarno zborovanje. Razpravljalo se je o p računu za 1. 1914, ki znaša v dohodkih 54.553 K v izdatkih 55.890 K. Umrl je v Ljutomeru g. Andrej L u c k n e Pokojnik bil je 42 let izvršujoči član tamošnj prostovoljne požarne brambe. Gasilci napravili so mu jako lep pogreb. N. p. v m.! Ptujski sejmi. Na sejem dne ltJ. decemb: prignalo se ie 221 konjev in 819 kosov gov de. Na svinjski sejem dne 17. prignalo se j« 912 svinj. Prihodnji svinjski sejem vrši se 31. decembra, prihodnji konjski in goveji sejem p» dne 5. januarja. Orožniško postajo, obstoječo iz treh mož, uresničili bodejo z novim letom v Zgornji Pnl-j skavi. Nove poštne postaje so ustanovili v Št Vidu pri Planini ter v Stainztalu pri Radgoni Divji lovci. Ko je bil zadnjič grof Attems v svojem revirja v Savinski dolini na lovn, začn-lo se je več strelov. Kmalu nato našli so tudi ustreljenega gamza. Enega divjih lovcev so opazili, pa je zamogel še zbežati. Ukradeno kolo. Svoj čas bilo je trgovca Gnsel v Mariboru kolo ukradeno. Zdaj so našli kolo pri nekem drugem trgovcu v Leitersbergi Le-ta je kupil kolo od že večkrat predkaznov; nega agenta Rebriček. Tatvine. V Mariboru bila je ukradena jaku Temu črna zimska suknja v vrednosti & kron, dijaku Petek pa zeleni površnik za 30 Ponesrečeni rudar. Med ponesrečenimi r darji v jami Britof pri Divači nahaja se tud štajerski rojak, 1. 1864 v Laufenu rojeni Martin Vizovnik. Nesrečnež zapušča vdovo in dvoje otrok. Surovost. Jaka Sledič iz Gornevasi pijan-čeval je v neki gostilni v Rogatcu. Ko je bilo treba plačati, pričel je razgrajati, tako da so morali po orožnika poslati. Orožnik vjel je sn-roveža v Lehnu. Sledič pa je udaril orožnika i obraz, tako da mu je čako iz glave zbil. Vsled tega je orožnik Slediča z bajonetom v stegno sunil in ga težko ranil. Slediča so odpeljali t bolnišnico v Celje. Ubit in sežgan. Hlapec Matija Crapel t Radgoni je čistil konja; ali konj je udaril hlapca s kopitom na trebuh in ga je tako t ko ranil, da je nesrečni hlapec v bolnišni umrl. Mrliča spravili so v mrtvašnico bolni nice, kjer je nastal iz neznanih vzrokov oge: Plamena bo vpepelila obleko in mrliča same^ Iz Vlaka Skočil je v Slov. Bistrici poses nik Johan Sternat iz Oplotnice. Bil je hud poškodovan. Požigalec. Posestniku in konjedercn Simona Drevenšek v Spodnji Polskavi pogorele so tri slamnate šupe. Tudi njegovo gospodarsko poslopje bilo je v veliki nevarnosti. Ogenj je napravil nalašč posestnikov sin Jakob Keržv to pa zaradi tega, ker je Drevenšek njegov. psa vzel. Splašeni konji. Na poti iz Škofjevasi v sv., Marjeto pri Celju so se splašili konji hotelirja KAJ JE PRALNA VESELICA? uuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiHuuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuinniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiii To je tisti veseli dan, kadar se snaži perilo s Schiditovim milom, znamka "Jelen". Perilo postaja očividno čisto. V kratkem času, med prepevanjem in smehom, je izvršeno vse delo. V vsakem kosu Schichtovega mila je skrit palček, ki skrbi za to, da perici ni treba toliko drgaii. Perilo ostane vsled tega dolgo časa kot novo in se ne -raztrga tako hitro, kakor če se pere z navadnim milom, katerega pralna moč se mora nadomestiti * silncjšim obdelovanjem perila. ■Justina iz Doberne. Gosp. Franc Wretsoher sko-■čil je še pravočasno iz voza. Voz se je zaletel i. telegrafični drog in se je prevrnil. Kučijaž si je zlomil desno nogo. Pod Vlak prišel je v Celju železničar Anton )rugowitsch. Mašina ga je vlekla 12 korakov daleč; zdrobilo mu je več reber in obe nogi, tako daje še tisti dan v bolnišnici umrl. Nesrečnež zapušča vdovo in enega otroka. Samomor. V Celju skočil je čevljar Wogg v Savinjo. Pozneje so ga mrtvega iz vode potegnili. Baje je nesrečnež vsled hude bede smit poiskal. Nevarna igrača. V Mariboru igral se je 14 letni šolar Jožef Kralj z nabasanim revolverjem. 'Nakrat se je revolver sprožil. Kroglja zadela je šolarja Karla Kineli v obraz in ga težko ranila. Odpeljali so ga v bolnico. Kralj kupil je revolver pri nekem puškarja za 15 kron. Razgrajač. V Mariboru razgrajal je pijani :huzar Anton Bagozi tako hudo v Smetankovi jkrčmi, da so gostje zbežali. Razbil je s sabljo tamogo pohištva. Oddali so ga vojaški sodniji. Iz Koroškega. Cesar in Koroško. Pri zadnjem delagacij-akem dineja vprašal je naš cesar koroškega poslanca dra. Waldner: „Vi zastopate Koro-I.ško?" — Dr. Waldner: „Ja, Veličanstvo." — [Cesar : „In v državnem zboru zgornjo Koroško?" I— Dr. Waldner: „Ja, Gailtal, Kanaltal in I okraj Paternion v dravski dolini." — Cesar: „Delegacijske razprave tečejo nekaj počasi." — _ Dr. Waldner: „Pač, ali razprave se vršijo ven-« dar ugodno in ta počasnost je deloma odvisna ' cd istočasnega zasedanja državne zbornice ter predvsem od prestane težke zunanje krize." — Cesar: „Vi ste tudi v koroškem deželnem zboru?" — „Ja, Veličanstvo !" — Cesar: „Ve-i seli me, da koroški deželni zbor tako pridno ; deluje." — Dr. Waldner: „Ja, Veličanstvo, naš ; koroški deželni zbor ima trdno večino, v kateri < se nasprotja ogladijo."— Cesar: „To je razveseljivo. Kako stoji z vodno nevarnostjo v Gail-taln?" — Dr. Waidaer: BHvala po blagohot-1 nosti Vašega Veličanstva doseženih zgradb pri _ gorskih potokih je dolina od največjih nevar-— nosti oproščena. Prosim Vaše Veličanstvo naj blagovoli sprejeti zahvalo vsega prebivalstva." — Cesar: „ Veseli me, da se je vsaj najhujše odpravilo." — Prvaški hujskači. Piše se nam iz St. a Paula: Tukaj je sicer popolnoma nemški trg; 0 ali nekateri prvaki hočejo tudi tukaj na bal-g, kanski način izzivati. Po gostilnah rogovilijo in ^ kričijo ^vseslovanske" pesni, ki jih na Koroškem noče nikdo slišati. Vodja teh hujskačev je nek srbofilski vžitninsko-davčni uradnik. Zadnjič je v spremstvu šolskega sluge pijan po raznih gostilnah kričal in so se morali gosti sami pomagati. No, to se zamore še večkrat zgoditi, kajti koroška zemlja ni tla za balkan-ke navade. To naj si tudi naši slovenski hujskači zapomnijo. Sneg je zapadel po celi Koroški, celo v najnižjih dolinah. V višjih krajih seveda je tudi mnogo hujši. Saj je koroška zima itak znana kot jako huda. Zgorelo je posestvo Alojza Muhr pri Mozirju. Prebivalci rešili so le živino in nekaj pohištva. Tudi mnogo poljedelskega orodja in ma-šin je zgorelo. Škoda je jako velika. Vzrok po-» žara pa še ni znan. Ozdravljen samomorilec. Lovec grofa Henckell našel je v gozdu nekega moža, ki si je deval zanjko okoli vratu, da bi se obesil. Ko je lovca zagledal, dejal je mož: Ti si me rešil, zdaj sem za enkrat ozdravljen. Lovec je peljal moža v vas in ga izročil sosedom. Ponesrečeni župnik. V St. Petru pri Rsi-chenfelsu izdrsnil je župnik Jožef Rescher, padel in si zlomil 4 reber. Žalostni konec. V Rakolah pri Velikovcu skočila je posestnica Marija Karpf pred očmi svoje hčerke v Dravo in je izginila v valovih. Iskala je smrt zaradi domačih prepirov in zaradi sramote, ki jo je čutila, ker so njenega P moža zaprli. Moža dolžijo namreč, da je vsled prepira skozi okno na svojo sosedinjo ustrelil in so ga zaradi tega sodniji izročili. ' Zaprli so v Munchenu nekega kovača Pija Taler iz Millatatta na Koroškem, kateri je izvr- šil na Nemškem in tudi doma na Koroškem razne tatvine. Cerkveni rop. V farni cerkvi Maria-Rojach vlomil je neznani tat v nabiralnik in ukradel denar, katerega je pa bilo prav malo. Vlom. V Feldkirchenu so tatovi vlomili pri trgovcu Reichmannu in ukradli za 400 kron blaga. Nadalje so vlomili pri mesarju Schieflrj; ukradli so mu 10 kron, medtem ko se mesa niso dotaknili. Zaprli so v St. Paulu i. L. delavca Antona Schweger; dolžijo ga raznih tatvin in vlomov v cerkveni nabiralnik. Tatvina streliva. Neznani tat je vlomil v skladišče streliva Au pri Steinu in je ukradel 10 kil črnega smodnika, 50 kapseljev, 3 vence žnore. Pazite na deco ! V Ettendorfa polila se je 5 letna Marija Ašnoh z vrelo vodo. Nesrečni otrok bil je tako hudo opečen, da je kmalu nato v bolnišnici umrl. V zapor vtaknili so v Beljaku nekega Franca Plautz, ker je s požigom grozil. Nezgoda. V Pichlernu prišel je hlapec Joh. Keršič z desno roko v cirkularno žago; odtrgalo mu je kos palca. Rop. Rudsr D.iminik Knapp iz Črne popival je z dvema tujima fantoma v neki gostilni v Pliberku. Fanta spremila sta ga potem tudi proti Mežici. Na poti sta ga napadla in mu 10 kron oropala. Orožniki pa so ju kmalu vjeli. Roparja sta hlapca Jože Samec Iz Lieše in Albert Herzog iz Prevalja. Slepar. Zaradi raznih goljufij zaprli so v Celovcu potnika Johana Švegelj iz Kranjskega in ga oddali deželni sodniji. Tudi sodnija v Linzu ga zasleduje zaradi sleparstva. Izpred sodišča. Ubijalci. Maribor, 16. dec. Viničarski sinovi Alojz C i g 1 a r i č, Štefan C i g 1 a r i č in Jožef Ciglarič. iz Vinske >gare -ter Franc Kociper iz Vrebrovuika pijančevali so v gostilni Peitler v Vrebrovniku. Mimo je prišel viničar-jev sin Jožef Majcen, na katerega imajo že dalje časa jezo. Fantje so s poleni takoj za Majcenom tekli, ki je proti svojemu domu bežal in tam očeta na pomoč poklical. Stari in mladi Majcen sta se oborožila s sekirami. Pred hišo prišlo je do prave bitke. Brati Ciglarič vrgli so mladega Majcena na tla in ga pobili. Kociper zopet pobil je starega na tla in mu vzel sekiro. Vsi štirje so potem s poleni zbijali po starčku. Revežu so zdrobili glavo, tako da je čez par dni umrl. Ker se ni moglo dognati, kdo je pravzaprav starega Majcena ubil, bili so vsi trije bratje Ciglarič in Kociper vsak pa 14 mesecev težke ječe obsojeni. Celjska porota. Celje, 18. dec. (R o p.) Kočarjev sin Miha Medvešek pijančeval je v sv. Štefanu pri Celju s 16 letnim Jurjem Jug. Ko sta se zvečer proti domu vračala, srečala sta posest-nikovega sina Jožefa Č a k s. Medvešek skočil je takoj proti njemu, ga prijel za prša in zav-pil: „Pri moji duši, ako ne daš takoj vsakemu eno krono, te ubijem!" Caks je dejal, da nima denarja. Jug mu je potem pregledal žepe in vzel zavoj tobaka. Potem ga je Medvešek še ob tla vrgel. Šele ko so prihajali drugi ljudje, sta zbežala. Porotniki so smatrali Medvešeka za krivega ropa, ali dejali so, da je storil čin v pijanosti. Zato je bil Medvešek le na 6 mesecev zapora obsojen. — (Svinjarja). 15 letni fabrični delavec Franc Lampret iz Kovecerkve in delavec Johan Grofi iz okolice Celja zagrešila sta se nad nekim 9 letnim dekletom. L a m p r e t je bil obsojen na 7 m e-secev, Grofi pa na 6 mesecev težke ječe. Politični duhovnik vsega zmožen. Dunaj. — Pred okrajnim sodiščem Land-strasse na Dunaju je tožil pater Julijan Lu-kaszkiewicz predsednika poljske šolske družbe na Dunaju, krznarja Ladislava Glowinskega, zaradi razžaljenja časti, ker je ta v neki civilni razpravi rekel, da je pater Lukaszkiewicz pona- rejal podpise. Obtoženec je nastopil dokaz resnice. Svak patra Lnkaszkiewicza, vpokojeni železniški mojster Kazimir Zacharski iz Sanoka v Galiciji, je izpovedal sledeče: Leta 1896 je pater priredil romanje v Lurd in po njegovem naročilu je dal Zacharski nalepiti oklic po Tar-novu. Ko je krakovski stolni kapitel to izvedel, je odvzel patru Lukaszkiewiczu priredbo romanja ter poveril patra Smoczinskega. Lukaszkiewicz mi je nato narekoval odprto pismo na krakovskega knezoškofa Puzy no, v katerem je ostro napadal tolni kapitel in župnika Smoczinskega. Obenem me je pozval, naj podpišem pismo z imenom „ Mihael Borofka." Ko tega nisem hotel storiti, je Lukaszkiewicz sam podpisal to tuje ime. Drugič mi je poslal Lukaszkiewicz iz Trsta štiri zaprta pisma z naročilom, naj jih vržem v poštni nabiralnik. Priča Štefanija Babnista, hči prejšnega hišnika v hiši poljske šolske družbe, je izpovedala, da jo je pater Lukaszkiewicz večkrat pozval, naj podpiše podpisane in prazne listke z imenom svoje matere. Storila je to, ne da bi vedela čemu. Enkrat, ko je tak listek podpisala, je rekel: „Zdaj lahko revidirajo." Obtoženec je bil oproščen, ker se mu je posrečil dokaz resnice. Književnost in umetnost. Trgovinski promet z Balkanom po vojni pričenja se lepo oživljati. Izredno pozdraviti je torej izdajo zemljevida, ki osega železniške zvcie Balkana z vsemi postajami, z razlikami eno- in dvoprožnih, takih z brzovlaki in drugih itd. Izborna je v tem oziru popolnoma nanovo izdelana, dobro čitljiva izdaja 1914 Freytag'ove prometne karte Avstro-Ogr-ske z balkanskimi deželami (1:1,400.000 cena s seznamkom postaj K 240; zaloga kart zavoda G. Freytag & B rndt, Dunaj VII, Schottenfeldgasse 62). Karta je 80 :110 cm velika in ima še 5 postranskih kart (okolica Dunaja, okolica Prag*, severno-vzbodno Češko, okolica Budimpešte in Balkanski polotok). Ta karta daje pač vse, kar se zamore od dobrega železniškega zemlievida zahtevati in je izborna za nolo in urad, za piiarno in zasebno rabo. Karta, katere nabavo prav toplo priporočamo, iz'Ja je tudi v madžarskem jeziku. „Dia Eintreibung von Aussanstanden in Kroation — e i n Bcitrag zur internat i-onalen Rechtshilfe von Dr. L a v o s 1 a v Schick, Rechtsanwalt in Zagreb' (zalogi dvorske knjigarne Moriti Perles na Dunaju, 1914, cena K 2--). Ta zanimivi knjiga, ki se jo dobi v vseh večjih knjigotržnicah, je prav podučna glede juridičnih n -mer na Hrvatskem in prav koristna kot mednarodni pravni pomoček. Poraba svinje v gospo-dinstvu. (Konec.) D. Trajne klobase. 12. Jeterne klobase, mrzle za jesti. Dve tretini enih jeter se skuha. Vsa mastna drobovina (rajželc) se kuhana doda, nadalje 2 kili kuhanega svinjskega mesa; '/s kile napol mehko kuhanega v kocke razrezanega hrbtinega špeha, 30 lino sekljanih, v masti ocvrtih čebul; eno tretino surovih, pasiranih jeter, soli, belega, zdrobljenega popra, gobic (Trtlffeln) ali gosjih jetric se fino seklja, z juho iz kotlja zmešajin trdno v gladke, široke čreve napolni. — Počasi in previdno kuhati, večkrat prebosti; čez noč naj se pusti te klobase na slami izhladiti in 8 dni okaditi. Pozor I Klobase se rade zlomijo 1 . 13. Rdeče klobase, mrzle za jesti. Dober kos kuhanega mesa, *se meso od glave, ledice, jezik, srce, fino sekljano, hrbtini špeh, zrezaa v kocke, sol, poper, ocvrte čebule, nekaj krvi, se napolni narahlo v gladke, široke čreve. Počasi kuhati, izhladiti in okaditi, kakor 12. 14. »S c h 1 a c k w u r s t.« Tri dele surovega Žunkinega mesa, en del trdnega hrbtinega špeha se jako fino seklja ; soli, belega in celega popra, nadalje nekaj sladkorja in salpetra, napolni se trdno v široke čreve; pri napolnjevanju se večkrat prebode, drugi dan pa zopet napolni. 24 ur okaditi. 15. Cervelat-klobase. En del suhega govejega mesa, 2 dela svinjskega mesa, 1 del trdnega špeha, vse surovo, soli in popra; ravna se tako kakor pri 14. 16. Kranjske klobase. ij 2 dela govejega mesa, en del svinjskega mesa, grobo zrezano, 1 del trdnega, v kocke zrezanega špeha, soli, popra, v tanke čreve trdno napolniti, na pare pre-vezati, dalje časa okaditi. K izdelovanju trajnih klobas je omeniti, da, kjer se rabi surovo meso, se mora isto na trihine preiskati — 6 — 12. Ok ajcnje. Okajenje ima namen, da vsili v dimu nahajajoče se snovi: h sni kisck, kreosot in karbolno kislino, v n:e-scvino in jo rapravi vsled tega vstrajno. Poleg tega se meso vsied okajenja izsuši, pri čemur izgubi do 40 procentov svoje teže. Za napravo d;ma naj se rabi le popolnoma suhe kose irdega lesa. Mokri dim ni primeren za okajenje. Tudi naj ne bode dim ne premrzel ne prevroč; pri mrzlem dimu traja okajenje predolgo in meso izsuši preveč. Prevroči dim pa razpusti mast. Iz mesovine ne sme nikdar mast kapljati; ako se to zgodi, potem visi prenizko. Tudi se mora zato skrbeti, da se dimnik ne iz-hladi. Ako se pokaže na stenah dimnika ali na meso-vini voda, potem se je napravilo premalo dima aH pa je bi! dim premrzel. Prevroči dim zopet škoduje na ta način, da napravi jajčni bel?ž ttd; s tem vplivne snovi dima ne morejo pri.i v notranje mesovine. K. (»Landw. Mitt« 1907.) 1921 Kuhaj i duhom. To je najnovejša devi2» moderne ženske. „Staro-priznani tajni recepti" so se preživeli. Danes se pravi spremenjenim gospodarskim razmeram primerno dobro in okusno kuhinjo peljati. Zato rabijo praktične, moderne gospodinje dra. Octker praSek z* pecivo. Pomaga jim Ste ti i t i: na času, na delavni mofi, na denarju. In zajamči dobro izdelanje vsake vrste peciva. Svitla glava je najlepši' in najboljši simbol te neobhodno potrebne kuhinjske pomoči. Kliče nam „Ku h aj z duhom." Gospodarske. Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdice so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi» dvema zvezdicama (*•) pomenijo letne in živinske sejme). Dne 21. decembra pri Passaillu, okraj Weiz; ■v Po'lau. Dne 22. decembra v Neumarktu*; v Stainzu (sejem z tolsto živino); v Fehringu**; v Ilzu**, okraj FUrstenleld ; v Kofbchu**, okraj Voitsberg; v Laškem**. Dne 23. decembra v Ormožu (sejem s ščetinarji). Dne 24. decembra v Mariboru* ; v Ptuju (sejem s sčetinarji); Stadldorf (svinjski sejem), okraj Kozje. Dne 27. decembra pri Kirchbachu**; v Ob-dachii**; v Lipnic.*; v Lassingu, okraj Rottenmann; v Rogatcu (sejem s ščetinarji); v Weitensteinu**, okraj Konjice; v Brežicah (svinjski sejem); v Maiiahofu**, okraj Neumarkt. Dne 29. decembra v Knittelfddu ; St. Oswal-du", okraj Oberzeiring; v Spleifeldu*, okraj Upnica; na Biztljskem**, okraj Brežice. Dne 30. decembra v Ormožu (sejem s ščetinarji). Dne 31. decembra v Ptuju (sejem s ščetinarji); v Stadldorfu (svinjski sejem), okraj Kozje. Dne 2. januarja v Rogatcu (sejem s ščetinarji). Dne 3. januarja v Brežicah (svinjski sejem). Dne 5. januarja v Ormožu**; v Konjicah*; v Celju*. Dne 7. januarja v LuEanah (sejem z drobnico); okr. Arnovž ; v Ptuju (konjski, govejski in svinjski sejem). Doe 8. januarja na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem). Dne 9. januarja v Rogatcu (sejem s ščetinarji). Dne 10. januarja v Brežicah (svinjski sejem); v Grcll-Kleinu (sejem s klavno živino), okraj Lipnica. Dne 11. januarja na Pianini, okraj Kozje. Po bolezni pride po naiadi čas, v katerem se čuti ozdravivši utrujenega in celo pri male«) naporu opešanega. To stanje zahteva ravno tako pri otrecih kakor pri odrašenih posebne pazljivosti. Poleg primerne hraue služi ozdraviv-šemu bistveno vedno lahko prebavljiva Seottova emulzija iz ribjega olja pomaga mu zlasti tudi do dobrega apetita. V Scottovi emulziji nahajajoče s:; nafiaijšo ribje o'je je, kakor komaj kakšno drugo sredstvo, zalo primerno, odpraviti čustvo utrujenosti, okrepčati truplo in življensko veselje vopet zbuditi. Seottova emulzija iz ribjega olja je poleti ravno tako vplivna kakor v hladnejšem letnem času. Cena orig. steklenice K 2"50. Dobi se v vseh lekarnah. Ako se glede na ta list naprej plačajo 60 vinarjev v poštnih znamkah na naslov Scott in Botvne, z. z o. z. Dunaj Vil. se dobi za poskušnjo naš emulzion , zastonj. 28 Komaj verjetno je, da se dobi se ljudi, ki brez pomeči trpijo na revmatičnih, gibtičnih in neuralgičnih bole2nih, čeprav se lahko vsak dan v časopisih čita, da Fcllerjev zeliščni esenc-fluid z. zn. „Elzafluid" te bolečine takoj odpravi, kar potrdi mnogo zdravnikov. Lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsaplitz St. 241 (Hrvatsko) pošlje 12 Bteklenic franko za 6 kron. Imelo naj bi se to sredstvo vedoo doma, istotako pa tudi Fellerjeve milo odvajajoče, sigurno vplivajoče Rabarbara-krogljice z zn. -Elzi-krogljicc", od katerih se 6 škatljic za i kron franko razpošilja. V velikih kosih leži mnogo polja, ki naj se jih v spomladi obdeluje. Z umelnim gnojenjem naj te ne čaka do poletne setve, ko se zbira mnojo različnega dela, marveč naj se daje že zdaj ob .dnevih, prostih snega, gnojenje s Tomaževo moko in sicer okoli 400—600 kg na ha kar na razkosano gredo. Ako se ne gnoji s hlevskim gnojem, naj se doda obenem primerno kalijevo gnojenje. To gnojenje na razkosano gredo ima la dobiček, da se zgodi polrofienje v na delu revnem času ter da pride setev v spomladi v zemljo, v kateri so redilne snovi fino raideljene ter lahko spremljive. Ako Vam je Vase zdravje drago, potem čilajte današnji inserat o „Lysoformu" in zahtevajte zanimivo knjigo „Kaj je h i g i j e n a ?M zastonj od kemika Hubmann, Dunaj XX., Petrasch- Eden milijon konjskih hodej h K 2-90. Bile so pripravljene da se prodajo na Balkanu, so pa tukaj ostale zavoljo vojske. Narejene so iz prave lirnske-Himalaja-volne, so zato tople in neizogibno potrebne za zimo, dolge so cirka 200 cm in 140 cm. Široke, barva je ali siva, ali Žolta, ali rajava z lepimi barvanimi robi, 'samo zelo kratki čas se prodajo po polovici tovarne cene, prodajse^ena odeja po K 2p90. Zimske konjske odeje so vredne dvakrat ta denar, in se dobijo samo tako dolgo po tej ceni, kakor^dolgo seže naša zaloga. 1 zimska konjska odeja . ■..........samo K 2-90 •t zimsko konjske odeje . . . *.........turno K 8 25 6 zimskih konjskih odejev...........san* K 16 — Samo edina prodaja po'povzclju pri 1258 M. Svvoboda, Dunaj 111.2., Hiefigasse 13—114. - vseh zistemov. od najednostavnejše -družinske mašine do Čevljarske mašine. Prijetno plačevanje na obroke. Na vse mašine 5 let garancije. Vsa popravila in nadomestna dela najceneje pri zastopnik Gritznerjevih šivalnih strojev in Puchotih kulesov 11 U.K. čaji ... London sve fov nos lavni! Glavna zaloga pri: 1194 Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je parna žaga vsakomur Vsakomur se les hiodi itd., ter po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati, spahati i. t. d. Ameriko Od 816 Antwerpena z 12.000 do 19.000 toni velikimi parniki z dvojnimi šravbami Red Star Line Prvorazredni parniki. Zmerne cene. Izborna oskrba Odpoto-vanje vsak teden v soboto v Novi York, vsakih 14 dni v četrtek v Boston, Poizvedbe pri: Red Star Unle, Antwerpen, Dnnaj IV., Wiedeiiergiirtel 20, Julius Popper, Innsbruck SUdbahnstrasse 2, Franc Doleno, Ljubljana, kolodvorska ulica 11. Leopold Franki, Gradec Joanneumring 16 Pridni agenti 1205 ki posetiju privatne kupce, sprejmejo se pri visoki proviziji. Ako so »možni, tudi proti tedni plači. Of. pod Šifro „Tochfabrik 3757" na llaasi'iisicin & Vogler, a. d. Praga, Ferdinandstr. Orožje in kolesa na obroke; deli najcenejši. 111. cenik zastonj, t. DaSek, tvor-nice pušk, koles in šivalnih atrojev, Opocno n. dri. železnici 61. 2052 (Češko). Fotografije kot znamke (marke liki znamkam na pismih), in dopisnice s sliko izdeluje po vsaki poslani foto-prafiji po ceni Olto Ne«mann, Prag. Karolinental Štev. 130. Ceniki se pošljejo na zahte-vanje brezplačno in franko 1216 Pridni učenec, 16 do 17 let star, sprejme se v mojem usnjarstvu s 1. januarjem 1914. poleg krepke brane in ttanovanja dobi BO kron na leto za obleke. Kari Kirbisch, usnjar Sv. Trojica slov. gor. 1222 Da se v najem dobro idoča trgovina z mešanim blagom, tako dobro znana -.Goldgrube", takoj pri kolodvoru in glavni cesti. — Vprašanja na „Y. A.u poste-reslanle, PSltscbarti. 1237 Reparature na šivalnih strojih izvršijo se v naši delavnici hitro in strokovnjaSko. Singer Co., akc. dr. za šivalne stroje, Ptuj, Hauptplatz 1. Največje in najstarejše podjetje za šivalne stroje. Na vprašanja vsako zaželjeno pojasnilo. Muštn slikanja in šivanja zastonj in franko. S68 I Po vojni I I presenetljivo f 700 kosov za samo 3 K 80 h. Ena krasna pozlaC pre*. anlcer-ur* z verižico, gre natanko, za kar se 3 leta garantira, ena modema zidana kravata za gospode, 3 k. najti n. žepnih robcev, 1 nežni prstan za gospode z imit. žlahtnim kamenjem, ena nežiia eleg. garnitura damskeg* kinča, obstoji iz krasnega koljerja iz orient biserov, mod. damski kine" s patenUaklepom, 2 eleg. damska armbanda, 1 par uhanov s patent- kaveljem, 1 krasno Žepno toaletno zrcalo, 1 usnjata denarnica, J par gumbov za roanšete 3 gradov duble-zlato s patent-zailepom, 1 veleeleg. album za razglednice, najlepši razgledi sveta, 3 jux predmeti, velika veselost za mlade ia stare, 1 jako praktični seznamek Ijubav-nih pisem, za gospode in dame, 20 korespondencijh predmetov m še 500 drugih rabnih predmetov, neobhodnih t vsaki hiši. Vse skupaj % uro, ki je sama ta denar vredna, stane samo 3 E 80 h. Pošlje po povzetju centralna razpog. hiša ti. JuBBViith, Krakov L/l NB. Pri naroSbi 2 paketov se doda zastonj 1 prima angleško britev. Zakar ne dopade. denar nazaj. ********* Špecerijske štelaže rabljene proda "kompletno in razdeljene Alojz Srhnideriiseh. Maribor ..Tnereaienhul." IMS ?«*¥¥¥¥*¥ Starejši mož z dobrimi spričevali, ki govt rs nemško in slovensko, išče službo kot hišni hlapec, gospo-dinski hlapec itd. Razume se na vsako poljsko in vinogradniško delo. Pojasnil;* daje uprava ,,Štajerca". 1?6£ ooooooooo Proda se 1236 posestvo na sp. Staj. v trgu iz zidane hiše s 3 sobami, kuhinje, klet, hlev za kravo in' svinje, ko-larnica, studenec, potem njive, travišce, rodovitno in vse t ravnini, redi se krava in veS svinj. Cena je 7000 kron. polovica ostane vknjiženega; pripravno za vsakega rokodelca, penzijonista, '/a ure od železnice. VeS pove: Ivan Sragart v S ndenicah. Za odgovor se prosi znamko. oocoooooo Zaslužek povsod na lastn. domu. Lahka štrikarija. Prosp. brez troškov. Karl Wolf, Dnnaj, VII, Maria- hilferstrasse 82. 961 K praznikom priporoča pristna naturna vina iz lastnih goric vinski iztoc J. Kraber, Ptuj, Allerheiligengasse 13. im Novo vino. ... .............72 vmarjev Novi Ijntomerski nzlink.............9o Z»vrčko 1912..................go Zavrcko staro.................. 96 Ljutomersko staro..............1 K 12 Sadni mošt...................32 1261 ledičen ali oženjen se sprejme. Prepisi spričeval in plačilni zahtevki naj se pošljejo na F. C. Schwab. Ptul. _ 8 — ste rabili hnde izraze — priporočam strankama, naj se poravnata. Slikar: Krasen je ta solnčni zahod, nebeško lep! Poglej, kako se barve menjavajo, kako se druga v drngo zliva, kako nastajajo nove nijanse — o, jezik naš je pač prenbožen, da bi tO popisal. Kako naj se imenuje to menjavo barv? — Gospodična: Pri kikljah se pravi šanžan (changeant). Gostilničar: Kam si pa spravil tujca, ki je ponoči prišel. — Hlapec: Svojo posteljo eem mu odstopil in sem šel v hlev spat. Ampsk zabavljal je — seveda, postelja je bila gorka. — Gostilničar: Postelja šegorka — mu bom pa za kurjavo zaračunal 50 vinarjev. Prvi kolesar: Torej naš prijatelj .loško, ta zdaj kar živi od svojega kolesa. — Drugi kolesar: Kako to — ali je postal profesijonalen vozač in agent? — Prvi kolesar : K8J še! Svojo kolo je — zastavil. Nevesta: Ali mi boš redno vsak dan pisal ? — Ženin: Ne vem, dušica . . . težko se lotim pisanja ... — Nevesta: A jaz hočem vsak dan pismeno zagotovilo, da si mi zvest. — Ženin: Veš kaj — zmeniva se drugače ; dokler ti bom zvest, ti sploh ne bom pisal. — E, slišite, povejte mi no, kaj je z vašim sinom Karlom ? — O, ta je lepo naprej prišel. — No, to me pa veseli. Veste, nisem prav verjel, da bo kaj iz njega, ker je tako nesramno lagal. — Io. ravno to je njegova sreča. H klerikalcem je pristopil in ker zna tako izvrstno lagati, postane še poslanec. Rojstva v Avstro-Ogrski. DaoaSnja slika dajs zanimivi pregled števila rojile/ enega leta v posamejnih Geželah avstro ogr-ike monaihi-je. V zadnjem letu zgodilo se je na Avstro-Ogtsltem 1.780.870 rojstev, to je 3'6% P'e-bivalstva. Na Avstrijo samo odpade 951.430 tojstev, estalo pa na Ogrsko. Iz naše slike je razvidno, da je pro-centualno največ rojstev v Bosniji in v Galiciji, najmanj pa na Nižje-Avstrijskem. Štajerska imela je 41.400 rojstev (3%\ K o r o š k a 12.310 rojstev (3-3»/o) in Kranjska 17.870 (3-5«/o). Unqarn Geburren: 6H151t> Bevolkg: 3,7%. Tirol und Galizien 323030 «t,3% 8'dhmen 203980 3,2% Kroarien # Slavbnien 99230 86580 3,9% 2% MShren 67750 3,5% Sreier-mark yeoNovifOO 4,f% 3% Voralberg i Kiisrenl. J )° T KrainKarnfen |^ -309001' 30550 2.9090 27160 25730 23300 17870 12310 6tOD 3,1% H% 3,7% 3,8% 3,1% 3,8% 3,5% 3.3% 3,2% Wien 5155* 3,1% 'ZahldBpBebupfeneinBsJahresindeneinzelnEnlindernOsrerreich-Ungarns C0j ustanovljena leta 1879. m Štev. konta poštne hranilnice 32036. - Žiro-konto pri avstro-ogrski banki. - -m -€ m -s -3 Sprejema l2li vsak dan hranilna vloge, izposoja do - mače štedilnice in daje vsak dopoldan - radovoljno in brezplačno pojasnila v - vseh branilničnih zadevah, cza Rentni davek plačuje šparkasa sama. ' Za vloge jamči razven rezervnega ~ sklada mestna občina v Ormožu z vsem svojim premoženjem. Šparkasa je podvržena državnem nad- - zorstvu in državni reviziji in je torej - za vloge najzanesljivejši in najvarnejši denarni zavod. Ravnateljstvo. Priporočljiva domaČa sredstva. Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi proti slabosti in bledičnosti (Bleichsuht) itd.; steklenica 2 K. — Tekočina za prša in pljuče, stekl. 120 K proti kailju, težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje krvi a 80 vin. — Čaj proti gihtu a 80 vin. — Balzam za giht, ude in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki od. strani bolečine. — lilciburjki živinski prašek a 120 K. Prašek proti odvajenju krvi v živalski vodi a 1'60. — Izvrstni strup za podgane, miši, ščurke a K 1-—. Raz-pošiljatev L. Herbst, apoteka, Bleiburg na Koroškem. Trgoma t orožje«, e. k. zaloga SModoik« ^ LECHNER u. JUNGL, GRADEC, Sporgasse 1 priporoča po fabričnih cenah kot najboljše orožje za hranitev autom. žepne pistole, precizno pristreljenc t zistemih „Brow-P'nJK"i nSteyer" „Mauser" in „Bayard". Revolvri t najbogatejši izbiri že od K 6-BO naprej. Flobert-puSke in karabinerji, dvocevne Lancaster-Iovsko-puSke od 36 K naprej. Patrone, ovitke patronov itd. Cenik zastonj in franko._________3* Čekovnemu računu št.808051 pri c. kr. poštno - hranilnič-nem uradu. Mestni denarni zayod. priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve spadajocega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersko banko. Strankam se med nradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka -..atlftva -pojasni- in po vsem = vstreže. = %$ Občenjc $t I z avst. ogersko} & banko. M m Ravnateljstvo, m Giro-konto pri podružnici avst. ogerske banke v Gradcu. Uradne ure za poslovanje s strankami ob delavnikih od 8—12 ure. Brata Slawitsch v Ptuju FtorianiplJft ii Di|irlir[is!i iiriporocata izvrstne Šivalna stroje Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A ročna masina K 60'— Singer A .... K 60-— 70-Durkopp-Singer . K 70— 90 — Dilrkopp-Rineschiff za šivilje .......K 180-— DUrkopp- Zcntralbobbin za šivilje .... .KU0--DQrkopp-Bingschiff za krojače......K160 — DUrkopp Zentralbobbin mit versenkbarem Oberteil, Luxusausstattung.......I......K 160—180'— DUrkopp-Zylinder-Elastik za čevljarje......K 160—180/— Minerva A..................K 120 — Minerva C za krojače in čevljarje........K 160 — Howe C za kroja 'e in čevljarje.........K 90 — Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. — Najine cene so niijs kakor povsod in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rile). Prosimo, da se naj vsak zaupno do nas obrne, ker solidnost je le tistim znana, kateri imajo maline od nas. Cenik brezplačno. ° Opomin : nilrkopp-masine so izborno prime? ne za vsa Šivalna dela in slikanje. Navodilo za slikanje dobi vsak kupec zastonj. »rgovina z meša m i m blagom in pekarija najboljši kraj se takoj proda v nekem večjem trgu v Slov. Goricah z 2 oraloma zemlje, sadonosnikoo) in vrtom za zelenjavo, za 34 000 kroD. Potrebni kapital 10.000 K. Natančni naslov pri upravništvu .Štajerca." 1226 Razpošiljam pelerine za moške 120—130 cm v temno sivi ali črni barvi za samo kron 11*50 v dobrem blagu stane drugod K 18'—. Kdor dve naroči, se pošlje proti povzetju poštnino prosto. — Cenik drugega blaga na zahtevo brezplačno. n69 R. Miklauc, Ljubljana 204. Mestna posredovalnica (Wolnnng- und Dienstvermittlung) službe, učence, stanovanja in posestva v Ptuju izvršuje vse vrste posredovanja najhitreje. "•■ Vprašanja in pojasnila v mestni stražnici (rotovž). Nedosežena Originalni „Otto" motorji Lokomobili Sesalni plinski motorji in naprave Motorji za surovo olje 1032 118.00(1 motorjev z l.sao.uuu „o.i,inm; inoemi dulej odano ! Pio?pek!e, proračune troškov itd. zistonj. LANGEN & WOLF, OiU.MAJ X. Luxenburgeratraa te 53 E. Lastna ii ženirska pisarna Uradi«, Ani UMtrmu Ml Vprašajte enkrat svojega hišnega zdravnika, ta Vam bode tudi potrdil, da dobrega, zanesljivega desinfekcijskega sredstva v nobeni domačiji ne sme manjkati. Za umivanje ran in poškodb, za desinfekcijo na bolniški postelji, za intimno toaleto dam (irgacijo) je najboljše LY§OFORM v '/8—1%-ni taztopiai rab'ti. — Lysoform je preiskušeno že eno deseietje prignano in znanstveno pregledano desinfekcijsko sredstvo. Se dobi z navodilom za rabo v vsaki apoteki in drožeriji. origina'na steklen ca 80 vinarjev. — Zanimivo knjigo „Kaj je higijena" pošlje Vam zastonj na zahtevo A. HUBMANN, referent .Lysoform- tvornic«, Dunaj, XX., Pctraschgasse 4. 880 Prava nikel-anker-remontoar-nra sistem Rofkopf-patent. Št. 1000 R., odprla, v niklastem ohišju, ki dobro zapira, z varstveno plombo, z lepimi dvignj. oksid, figurami, kakor : konj z vozom, kolesar, barka, kmetovalec, jezdec, rudar, vrtnar, žetev, s cirernico iz cmajla in sekundnim kazalcem, natanko regul., K 5 20. Urez rizike! Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Razpo-šiljalcv po povzetju skozi priznano izborno svetovno firmo prva fabtika ar HANNS KONRAD, e. in kr dvorni liferant, Briix iter. 6 iti (Češko.) Glavni kalalcig z nad 4000 podoliami na zahtevo zaslonj in poštnine prosto. 918 Billige Koh Ljudska kopelj mestnega §^ ^1" kopališča v Ptuju, fe^ ^|M Čas za kopanje: ob delavnikih od 12. Bk ^8 ure do 2. ure popoldne (blagajna je od KB|^ ^UB12. do 1. ure zaprta); ob nedeljah ingk V praznikih od 11. do 12. ure dopoldne. J|^ 1 kopMj z vročim zrakom, paro ali „Brausebad" z rjuho K —'70 * \ „66" llr šivalni stroj 20. stoletja. Kupujte le v naših prodajalnah ali skozi naše agente. Singer Co, akc. dr. za šivalne stroje Ptuj, Hauptplatz 1. Svarilo pred posnetki! Vse od drugih prodajalen Šivalnih strojev pod imenom »Singer« ponujani stroji so izdelani po imenu naSih starejših zistemov, ki zaostaja v tajnosti, d^lazmožnosti in konstrukciji daleč* za nažimi novejšimi zistemi. Na pr. vprašanja vsakokrat zaželjeno pojasnilo! Vzorci vezenja, Šivanja in Stopfanja zastonj in franko — Repa-rature vsake vrste se napravijo hitro in obračunajo najceneje. Premog po nizki ceni. Hochwertige Lignk-3tiickkoliIe aus dem - Koblenwerke in Ladanje (Kroatiei.) - mit 3847 Kalorien nnd einer Zasammensetzang von 45 87% Kohlenstoff, 3 38% Wasserstoff, 17 05% Sauer- ond Stickstoff, . 0 02% Schwefel, 25 20% Wasser nnd nnr 8 50% Asche, nach vore;enommener Analyse bei der k. k. g«ologischeo Raichsanstalt in Wien. Preis Kronen 120-— franko verladeu Waggon ab Station Friedaa. Ta premog stane K 120'— (Waggon) od postaje Ormož (Friedan). Auftrii»e nehmen entgegen 85* Briider Slawitsch, Pettau . ____.. _ -NarnWla. sprejmeta brata Slawitsch v Ptuju ali Richard Tolazzi v Ormožu ____________(Friedau.)____________ viničarski družini a 3 delavskimi močmi se pod dobrimi pogoji takoj sprejmeta pri dr. Paul Varda, c. k. okrajni nad-zdravnik v Ljutomeru. 1227 Zemlja je važna in hladna, tndi poleti. Kdor se giblje mnogo na prostem, je torej lahko prehlajenju, revmatičnim in gihtičnim bolečinam izpostavljen. Pozimi dostikrat v stanovanjih vleče, ali so pre-obilo ali pa premalo zakuijena in vlažna. Tudi to kaj nastopajo vedno revmatične, gihtične bolečine, bolest v vratu, zobobol in bolečine v prsih, bodenje na strani ter mnogo drogih bolečin, 0 dobrih domačih sredstvih dokazuje le resnica iz nat izkušenih ljudi več, nego vsako sebično hvalenje. Taki izborni, priznani pre- parati so, kakor vemo iz lastne izkušnje, Fel-lerjev bolečine odpravljajoči, zdravilni, okrep-čevalni fluid z zn. „Elsaflaid" tor Foller'jove odvajalne Rhabarber-pilule z zn. .Elsapillen." Tu en dokaz: Dr. Neugebauer na Dunaju VIII, Laodongasse 42, piše: „Feller'jev fluid z. zn. „Elsafluid" se je nekemu 83 letnemu možu, ki trpi na „Arteriensklerose", od prijateljske strani priporočalo, da odpravi slabost muskelnov njegovih nog. Resnično mu je to prijetno namazanje dobre službe storilo in izjavlja ta gospod, da gre zdaj bolje." Gospod dr. R. Schmidt, Pitten, Nižje-Avstrijfcko, piše: BS Fellerjevima dvema Eisa-preparatoma, zlasti z Vašim fluidom in Va- šimi pilulami dosegel sem krasne uspehe in vsled tega sem ju mnogokrat priporočal." Hočemo Vam Se povedati in sicer iz izkušnje: dober tek, zdrav želodec imamo in nobenih želodčnih težav, nobenih-bolečin, odkar rabimo Fellerjeve odvajalne Rhabarber-pilule z zn. „Elsapillen." Poskusite jih tudi, one uredijo odvajanje, pospešujejo prebavo, vplivajo proti krču in izboljšajo kri. 6 škatljic franko 4 krone, medtem ko se dobi od Feller'jevega Elsafluida po-izkusni tucat za 5 kron. Izdelovatelj obeh preparatov samo lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elsaplatz št. 241 (Hrvatsko).------------------e. Nabirajte naše listke za dobitke! Perilo postane belo kot sneg p se vzdržuje — se ne obrabi — se ne pokvari — se umiva sama pri rabi *^ Estermannovega „Frauenrecht"=praška iz mila v originalnih zavojih po 10, 20 in 35 vinarjev. — Za listkom za darila. Edini fabrikanti Estermann: AG. Linz -Donau - 10 - Maribor ravno ob novem državnem mostu kupuje po najboljših cenah: fižol, ajdo, koruzo, rž, oves, pšenico, ki se tudi za moko m izmenja. m mi = Kupite tam pa tudi: = Sladkor, kavo, moko, riž, sol, špeh, olje, čaj, rum, slivovko, rozine, weinberle, pecivo in sveče za božično drevesce, vse v dobri, čisti in jako ceni kakovosti 1 zavoj najboljšega kvasa 50 vinarjev. «4 I Vsaka odjemalka StuapfHVe dobre ržene kave dobi j k vsakem zavoju (5 k? K 4— franko) 2 darila, pri večkratnem odjemanju tudi štofe za bluze zastonj » kavo poslane. Vrečica se da porabiti kot poso-dini prt. 1126 Josef Stumpf, f.»br!fca ržene kave Šlotov na L, Češko). Poskusi in prospekti zastonj in franko. Prosimo le direktno pri zgorajSni firmi naročiti, ker je glasom ob. postave agentom pri kazni | re-povedano, prodajali v zasebnih hiSah rženo kavo. Oženjeni kravji hlapec za posestvo pri Ptuju, katerega žena zna mol- (zi žiti, se takoj sprejme. ezo Vpraša se I233 v Ptuju, Herrengasse 25, I. nadstropje. mr~ Poljubite zahtevati vzorec! Barhanti, flaneli, modno sukno, opreme (AusstattMig) plalno, dama9ti, kansfji itd. vse novosti, ki jih franko razpošilji najbolje poznana razpodiljalna hiša 1219 V. J. Havliček & brat, Podebrad (Češko). Tudi razpošiljamo 1 zavoj 40 m restov od zimskih in poletnih pralnih Stolov sortirauih po širokosti 1 do 8 m za samo 18 kron franko po povzetju- Priložnostni nakup! Knorm ceno 1 Gospodinje ! Previdnost!! Ne kupite putra aH nadomestila za puler, dokler niste glasovite, splošno preiskušene svetovne marke BLAIMSCHEIN 99 UMKUM 66 1105 MARGARINE preiskusili. , llUNIKUIH ni rastlinska margarina. ..UNIKUM" se izdeluje iz najčistejle goveje maBti (Kernfett)*z telepasteurizirano smetano in ima vsled tega najvišjo rtdilno vrednost ter je v resnici zdrava. llUNIKUIH ni umetniški izdelek, temveč nijiistnejsi »atnrni prodakt. UNIKUM" J0 ^~>C5"l ('en'J"» ,I('P° navadni puter in garai.lirano mnogo izdatnejša. SAMO BLAIMSCHEIN „UNIKUM" je s stalno državno kontrolo varovana in je to na vfcakem zavoju razvidno. Cenjena gospodinja! Ne pustite se vsled tega % drugimi naznanili zapeljati in rabite kot nadomestilo za puter, kadar pečete cvrete kuhate za kruh s putrom BLAIMSCHEIFs „UNIKUM"-MARGARI]VO Se dobi povsod. PoiskuSnje gratis in franko. Združene fabrike za margarino in puter, DUNAJ XIV. V uradno pharmakopacjni — zaznamek laškega kraljestva sprejeto.) Svarilo: prof. ERWESTA PAOLIAKO w HEflPOLI Calata San Marko 4. Ali tekod, ali prahast, ali v stiajenih krogljicah. Najboljšo zdravilo za siiaženje krvi in za osvežbo NajboljSe za zdravilo v spomladi in v jeseni. Nagrajen: lekitrnifna izstava 1894. — Laika h g:jcnična izstava 19(10 z velik« zlato Bi'da'j«. — Mednarodna Izstava v Milanu 1906. — Mednarodna izslava Utienos-Aifes 1910 z velikim častnim diplomom zlite medalje. — Mednarodna bygijenicna ustava v Rimu 1912 veliki č&staf diplom Se dobi v vseh boljših lekarnlh. Pa nihče ne bode zapeljan od mnogih posnemanjih, ka' zdravju škodujejo, prosimo zahtevajte zmiraj samo našo znamko: SYRUP PAGLMKO prof. Ernesta Pagllano V NeapoU in ne drugo. Pri nas se izve. kako se z naSim syrupom zdravi in vse drugo natančneje. Slovstvo in pisarstvo v vseh jezikih. Nasi »wciclitete se prodajo po celi avstrijski državi pri vseh naiih zalozib brez uvoznine Otročji vozički za 12,14,16,18, 20 K in tudi finejše sorte v velikem izbiru se dobiva v veliki trgovini Johann Koss CELJE na kolodvorskem prostoru. (Zahtevajte cenik), au Lepo posestvo! 1215 ca Spodnjem Koroškem, v vasi, tik cesti in tekoči vodi, blizu mesta in kolodvora, poslopje zidano, prostorno in prav v dobrem stanu, skupaj 39 joh veliko, n. pr. 13 joh njiv, 6 j<;h travoikov in nad 20 joh gozdnih parcel, se zaradi starosti prav pO ceni za 24000 K prodi. Natančneje se izve poste restante PlibBrk (Bleitourg) pod .,6. L." m m se dobi 7 rezano blago, perilo in obleke pri Adolfu Wesiak, Maribor, Vsaka žena svoja lastna šivilja. Umetnost, naučiti se v 5 minutah rezati (zti-sehneiden). Se nikdar ni bilo za žene in dekleta nekaj zanimivejšega, kakor zistem rezanja ,,Matador. Po njim se v komaj 5 minutah rezanje damskih in otroških garderob nauči. Čez 150.000 komadov že prodanih. Neobhodno potrebno v vsaki domačiji. — Cena kompletno K 3 20. Poštnina posebej 35 viti. Razpošilja: Bertha Hartig, Gablonz a. Neisse. 1?06 V zdraviliščih zoper pljučne bolezni aT1j/\TTW B h <* dr. v Davosu, Arosi. Leynlnu itd se rabi stalno MJiUJjlJ3l-„JtOCne m. kot priznano sredstvo SIROLIN-„Roche''; olajša in odpravi bolezni organov za dihanje v razmeroma kratkem času, Stori jako dobro, poveča apetit in vpliva skrajno ugodno na splošno počutenje. Originalni iay0j 4 K *— »e dobi v vseh apotekah. veliko trgovino Johann Koss, Celje m zaradi njene solidnosti, nizkih cen in velikega izbira, kjer se s samo dobrim blagom postreže; tam se vse dobi, kar kmet le potrebnje, naj si bode manufakturno blago, gotovih oblek za moške, ženske in otroke, klobuke, čevlje, sploh obutalo, strikane in sifonaste srajce, kravate, otročje vozičke, na-—— grobne vence In trakove, z eno besedo vse. 75 66 904722 .'. StrascWH'ova grenčica iz zelenjave. V To je izdelek najvišje dovršenosti Ju nedosežen v dobroti ter vplivu. ........ Straschill'ova grenčica iz zelenjave ■■■..... je dvojna želodčna grenčica iz zelenjave in korenin. Izdelajo se iz najboljših kot domača sredstva znanih dobro vpli-vajočih zdravilnih zelenjav in korenin ter iz najboljših temeljnih snovi. ........ v straschuTovi grenčici iz zelenjave ■—■■■■ vporabi se le izbrane najfinejše aromatiČne zdravilne zelenjave in korenine najizbornejše vrste. Ekstrakcija t. j. dobava in izsesanje vplivajočih snovi iz zelenjav in korenin, zgodi se po najnovejšem, znanstveno izkušenem ekstrakcijskem načinn. S posameznimi zelenjavami in koreninami se različno ravna in sicer na ta način, da se porabi za vsako rastlino (Droge) ono ekstrakcijsko metodo, po kateri se iz iste najbolje zahtevano snov izvleče. ........ straschill'ova grenčica iz zelenjave ......■■ je čisti, naravni izrleček (ekstrakt) najboljših zdravilnih zelenjav in najbolje vplivajočih korenin. ■■...... Straschill'ova grenčica iz zelenjave .....■■■ vpliva vsled svoje sestave milo na prenavljanje, okrepča želodec in truplo in je jako prijetna. ........ Straschill'ova grenčica iz zelenjave ■■■■■— je domače in želodčno sredstvo, napravljeno z ozirom na namen. — V nobeni domačiji naj je ne manjka! .......■ StrascMl'ova grenčica iz zelenjave ........ je neobhodno potrebna pri veijem telesnem naporn in štrapacah. Posebno priporoča se Sfcraschillovo grenčico iz zelenjave za turiste, lovce, potnike na morju, vojaštvo, romarje itd. ........ straschill'ova grenčica iz zelenjave .....■■■ je izvrstnadvojnaželodčnagrenčica iz zelenjave in korenin (garantirano prosta od vseh esenc in ojstrih, zdravju škodljivih snovi.) §£*• Zahteva naj se povsod izrecno ~ag HT Straschiirovo grenčico iz zelenjave ^9% („Straschill's Krauter-Bitter") in zavrne naj se vsako drugo manjvredno blago. MAX STR AS CHILL v PTUJU ms premiirana štajerska žgalnica finega domačega žganja in veledestilacija. ■ ■■■■■nn» m m msmmm m m mmmm m M 1914. Vesele praznike in obit sreče v novem letu LF.Slawitsch&Heller trgovina z mannfaktnrnim blagom i. t. d. Ptuj, Florianiplatz. Adolf Sellinschegg trgovina s špecerijo in deželnimi produkti Ptuj. ■MMHaaHMMUIMOBBaHat Leopold Slawitsch trgovec s špecerijo, kratkim blagom, štri- kanim blagom, kolesi, šivalni stroji i. t. d. Ptuj, Florianiplatz (filijalka pri dravskem moato). Josef Kasimir trgovina s špecerijskim blagom, barvami itd. Ptuj. Franz Hoinig trgovina s štrikanim in kratkim blagom, obleke itd. Ptuj. Alois Muchitsch trgovina z manufakturnim blagom ^- v Ptuju. Šparkasa dež. kn. komornega mesta Lli-:i '■ II [l."i !l II I! !! V!M1! T ■ Ptuj. OHnMniMHMIHBH 4 Kari Ackermann urar, trgovina z zlatim in srebrnim blagom Ptuj, gledališko poslopje. Machalka & Korsche trgovina s špecerijskim in drugim blagom Ptuj, Florianiplatz. Franz Wernonig nrar, trgovina z zlatim in srebrnim blagom Ptuj, Farbergasse. Jos. Ornig pekarija, trgovino s soljo in moko Ptuj, Florianiplatz. Kari Kasper špecerijska trgovina, zaloga smodnika in engros-zaloga umetnega gnoja v Ptuju. Veit Kelc lončarski mojster, 1260 bogato založena loncarija v 1111111:11:111 Ptuju, um mu 11 Najboljša pamska razprodaja! Ceno perje za postelj! 1 kg siiih slišanih 2 K; holjSih 2 K 40 h; napol belih 2 K 80 h: belih i K; belih mehkih SK 10 h; 1 kg najfinejših sneženo belih, sli sinih 6 K 40 h, 8 K; 1 kg flsunia (Daunen) sivega 6 K, 7 K ; belena 10 K|; najfinejši prsni 12 K. Ako se vzame 6 K, potem franko. MB- Gotove postelje *VM iz krepkega, rdečega, plavega, belega ali rumenega nsnkinga, 1 tchent, 180 cm dolg, 120 cm Širok, z 2 glavnima blazinama, vsaka 80 cm dolga, 60 cm Široka, napolnjene z novim, sivim. trajnim in flamnastim perjem za postelje 16 K; pol-daune 20 K; diune 21 K; posamezni tuhenti 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; glavne blazine 3 K, 8 K 60 h, i K. Se pošlje po povzetju od 12 K naprej franko. Izmenjava ali vrnitev franko dovoljena. Kar se ne dopada denar nazaj. §. BBIlISCh, DflSChenitz Nr. 716, Češko (Boh m en) Cenik gratis in franko. ,'. 82» l.fiit. srebrna oklepna verižica z privezkom zastonj. Da dobim nove kupce, prodam srebrno nroz-lvnjnim p-lašj-m z izvrstnim zapinjačnim rero.-koles- jem na rubinih tekajoco (3 zsklope), ure so bile določeno za TurSkn, za ceno K 5'— z verižico vred. Nihče naj ne zamudi to priložnost, to na pot darovano uro kupiti. Naročite hitro, ker so ure v kratke.n času prodane I S leta pismena garancija! Pošlje se po povzetju Izvozna hiša za ure Max Bohnel Dmaj IV., Marfrarethenstrasse Štev. 27/51. 1078 Originalni cenik tovarne zastonj. Garancia3-5 let. Cenik zastonj in franco. Ta imitirana srebrna _,_ 1049 ura 3 močne plašče, krasno vrezana n. pr. konj. jelen in drugo, masivni stroj, srebrna ali »lata cifernica, prodajam tako dolgo kakor seže zaloga po K 5 50, s krasno verižic i in priveznikom K 8 60. masivna nikclnn Roskopf-ura K 4-60, budilnica z srebrnimi zvoni, nikel ali baker, 22 cm visoka, glasno in jasno zvoneča K 5 —; zlata duble ura, 3 plašče, vrezana K 7-—. — Kar ne dopade se sme izmenjati ali denar nazaj. Pošiljatev samo po povzetju Schonbrunnerstrasse št. 85 25. Namesto K 12 — samo K 5* 15.000 parov čevelj na žnore glasom podobe, popolnoma z dobrega usnja in moč- f nim, žeblanim podplatom, ki so bili določeni za Balkan mi je zaradi vojne zaostalo. To zalogo moram v kratkem oddati in prodam vslcd tega par pod proizvajalno ceno za samo K 6—. — Se dobijo za gospode in damein v vsaki velikosti. Posije po povzetju na glavnem trgu zraven apoteke priporoča svojo zalogo: Otročjih igrač, raznih vrst usnatega blaga kakor kofre, taške za šolo, za nakupovanje in za denar, toaletne reči, pisalne in kadilne predmete. Razne stvari iz jekla npr. bestek, žlic, nože za žep in prave Solinger britve itd. Blago iz celuloida in roga, kako tudi pletarsko blago npr. korbe za potovanje vseh vrst. Razno blago iz stekla in porcelana, talarje, piskre, sklede, flaše, glaže in druge v to stroko spadajoče reči. Bazami oddelek že od 20 vin. naprej. Posebno lepe reči pa za 60 d O K 1*20. 1254 Kwizda fluid (znamka kača) turistovski fluid Staroznano, aromatlčni mazilo za okrepcanje In osveženje kit ter muskeljnov. Se rabi uspešno od turistov, kolesarjev, lovcev Id Jezdecev v okrepcanje In zopetno okrepcanje po daljših tnrah. - Nadalje proti glhtu, revml, islas, hekseniusu itd. Cena I steklenice 2 K, '/, steklenice KI-20K. Kwizda fluid se dobi pristen le a poleg stoječo varstveno znamko v lekarnah. Vsakodnevna poštna razpošiljalev po glavni zalogi: FRANC JOH. KWIZDA C in kr. avstr., kr. rsmunski in bulg. dvorni liferant, okrotni lekarnar 317 KORNEUBKKG PRI DUNAJU. Zahtevajte v vseh trgovinah, gostilnah, kavarnah, vpeljajte v vsaki hiši izvrstne „Š t a j e r č e v e" •užigalice. V velikem se jih naroči naravnost pri „Landerbank'-, Dunaj I.. drugače pa pri glavni zalogi BRATA SLAWITSCH, PTUJ, in vseh drugih zalogah. I jli \\ žBli kmetsko posestvo z dobrimi njivami in travniki, ne daleč od železniške postaje, cerkve in šole, se kupi. Naznaniti se mora plačilne pogoje, nadalje, koliko dolga je prevzeti. Ponudbe je vposlati pod šifro „K. Grimmel" na upravo „Realitatenmarkt", oblastv. dovoljei promet s posestvi, Gradec, Hamerlinggasse ii" 1 Kupili se želi PF"* gostilno i ekonomijo najljubše v kakšnem trga ali ob kakšni državni cesti ležeče. V dopisih je omeniti, koliko oralov njive, travnika in gozda obsega, kako velik je letni iztoč pijače, koliko velik mrtvi in živi inventar, koliko je takoj plačati in koliko dolgov za prevzeti. Ponndbe pod šifro ,.Karl Stelzer" na upravo „Realitatenmarkt", Gradec, Hamerlinggasse sdajattlj in odtorurui uradnik: Kari Linhart liikal: W. Blanli t Ptuja. 707