\


š-







»

■>

f

/


slovenske krščansko-socialne zveze

, /ht

POČETEK

8. snopič

I. leto

profiaHtofiolnega gibanja na^SfovensKem.

Sestavil

JANEZ KALiAN-
V Lijubljani, 1902.

Založila slovenska krščansko-socialna zveza.
Tisek Katol. Tiskarne".

VESTNIK

SliOV. K^ŠČ.-SOCIflLiHE ZVEZE.

Štev. 2. V LJUBLJANI, DECEMBRA 1902. Leto I.

Naročnikom »Knjižnice" nazna- določilo. Vendar že danes opozarjamo
nje! Pričujoči osmi snopič je zadnji, naša društva, naj že sedaj mislijo na

za leto 1902. Z novim letom začnemo
drugi letnik;  vsak mesec izide po
1 snopič, skupaj za celo leto 1903. torej
12 snopičev a 30 h; celoletna naročnina
za 1. 1903 znaša torej 3 K 60 h. Naj¬
prej pride na vrsto „Obrtni zakon",
za njim pa začnemo priobčevati zopet
novo veliko socialno delo iz peresa na¬
šega socialista dr. j Ev Kreka:  Na¬
rodna ekonomija, ki bo gotovo vzbu¬
dila veliko zanimanje in pridobila »Knjiž¬
nici" novih naročnikov. — Zadnjemu
snopiču smo pridejali poštno nakaz¬
nico  vsem tistim naročnikom, ki na¬
ročnine na »Knjižnico" za 1 1902. še niso
poravnali. Naj store to prav kmalu! —
Tudi je še precej takih, ki so prejeli
vse snopiče »Socializma",  pa niso
nobene  n a r o č n i n e, ali pa le d e-
1 o m a poslali. Naj nam ne zamerijo,
če jih bomo pismeno na to opozorili.
»Zveza" nikakor ni v stanu, svojih ob¬
veznosti v tiskarni poravnati, ako na¬
ročniki ne store svoje dolžnosti!

Bratska društva, pristopite k
„Zvezi!“ — Sedaj je čas občnih zborov.
Med prvimi točkami na vsporedu vsa¬
kega občnega zbora mora biti tudi točka:
Sklepanje o pristopu  k »Zvezi".
Te dni se razpošilja na vsa društva
poziv s posebno »pristopno izjavo",
katero naj podpišejo prav vsi od¬
borniki,  ker je »Zvezi" na tem ležeče,
da pozna imena odbornikov svojih dru¬
štev. Ako je kako društvo že naznanilo
svoj pristop, naj vkljub temu  »pri¬
stopno izjavo" še enkrat pod¬
piše  in »Zvezi" vrne. Za trdno priča¬
kujemo, da vsa vabljena društva pristo¬
pijo. Ako bi kako društvo slučajno ne
prejelo poziva, naj to nemudoma po
dopisnici naznani »Zvezi" podnaslovom:
L Smolnikar,  stolni vikar v Ljubljani.

Naš drugi letni shod. Že na
prvem shodu se je izražala želja, naj
bi se drugi  letni shod »Zveze" vršil
v Mariboru. V kratkem se bo to končno

to, da bodo na drugem letnem shodu
častno zastopana. Pametno bi bilo, da
dotični, ki menijo iti na shod, začno že
sedaj varčevati  v ta namen. Morda
bi se utegnila prirediti kaka društvena
veselica,  katere dohodki bi se nalo¬
žili v ta namen, da bi se pozneje pora-
, bili za častno udeležbo pri shodu. Vse-
I kako naj se dosti zgodaj na to misli.

Letno poročilo o poslovanju
društev. Na shodu nepolitiških društev
je bilo lani sklenjeno, da morajo vsa
društva, ki so v »Zvezi", vsaj do
konca suš ca poslati letno po¬
ročilo o svojem poslovanju
po obrazcu, ki ga jim »Zveza" o pravem
času dopošlje. Te dni se razpošilja ta
obrazec; prav lepo prosimo vsa dru¬
štva, da ga po pridejanem navodilu
točno izpolnijo in prav kmalu
vrnejo!

K ,,Zvezi“ so nadalje pristopila
društva:

12. Slovensko katoliško delavsko dru¬
štvo v Kropi.

13 Kmetijsko bralno društvo Bočna pri
Gornjem Gradu.

14. Slovensko katoliško izobraževalno
društvo v Žužemberku.

15. K. s. izobraževalno društvo v Preski.

16. Delavsko podporno strokovno dru¬
štvo v Preski.

17. K. s.izobraževalno društvo v Smartnu
pri Kranju.

18. K. s izobraževalno društvo na Robu.
19 Kat. izobraževalno društvo na Ustji.

„Zvezini“ sveti imajo v teku me¬
seca januvarja svoje seje. Pomožni odbor
za Š t a j e r s k o je bil sklican na dan
15. januvarja. Pričakujemo, da se to v
kratkem zgodi tudi za Primorsko in
Koroško.

Zopet nekaj novih k. s. izobra¬
ževalnih društev! In sicer: na Viču
pri Ljubljani, na Robu  nad Ribnico,
Predvorom, na Dobravi  pri Ljub-

knjižnica

„slovenske

krščanskosocialne zveze“.

III. zvezek:

Početek protialkoholnega gibanja
na Slovenskem.

V Ljubljani, 1902.

T 3  is k Katoliške Tiskarne.

POČETEK

protialkoholnega gibanja

na Slovenskem.

Poročilo o I. slovenskem
protialkoholnem shodu z namečkom.

(s

d.

S a s t a vi 1

KMIiflN.

V lijubljani, 1902.

Tisk Katoliške Tiskarne.

03000820^

Uvod.

v

Ze na shodu nepolitičnih društev se je večkrat omenjalo
pijančevanje in so razni govorniki poudarjali, da društva nimajo
pospeševati, marveč morajo zatirati pijančevanje. Prav posebno
je to storil predsednik shoda, dr. Krek sam, ki je zborovalce tudi
opozoril na protialkoholni shod in jih vabil nanj.

Po pravici! Saj ni mogoče govoriti o rešitvi so¬
cialnega vprašanja in o izobrazbi  našega ljudstva,
ako iznemar puščamo alkoholno vprašanje.  Saj
pijančevanje je eden glavnih, če ne prvi uzrok socialne mizerije,
revščine in z njo združenega izseljevanja, pa tudi neizobraznosti,
surovosti in zločinov med našim ljudstvom.

V deželi imamo dva močna in nevarna sovraž¬
nika, izmed vseh na j več ja, tako da se jima noben
tretji ne morena stran postaviti; to sta libe¬
ralizem in pijančevanje.  Ta dva sta kriva večinoma
vsega zla, materijalnega kakor moralnega. Proti prvemu bijemo
že boj z vsemi silami leta in leta; v tem boju izrabljamo vse
svoje moči, ves čas in denar in še dobro ime povrh. Prav tako
in potrebno! Toda če se na eno plat tako žrtvujemo, storimo
kaj tudi na drugo plat! To tembolj, ker sta si ta dva naša so¬
vražnika med seboj najboljša zaveznika, ki si roko držita in se
med seboj podpirata. Kako, tega menda ni treba šele razlagati.
Ali ni pred vsem gostilna kraj, kjer se podira to, kar se v cerkvi
zida, kjer se zabavlja veri in duhovščini, kjer se kujejo naklepi
in delajo načrti za boj proti cerkvi?! Če bomo torej pijančevanje
omejili, bomo tudi liberalizmu tla izpodbili.

Drugod po svetu se boj proti pijančevanju že davno bije
z veliko silo in lepimi vspehi. Pri nas se dosedaj še ni storilo
kaj izdatnega. Da bi se ta boj insceniral, zato se je
sklical 17. septembra t. 1. 1. slovenski proti¬
alkoholni shod v Ljubljani.

Ako pravimo protialkoholni, s tem nikakor nečemo reči,
da napovedujemo boj alkoholu sploh, ampak le njega nezmer-

6

nemu uživanju, njega zlorabi, kakor smo že opetovano poudarjali.
— In če se tudi v govorih, v tej knjižici objavljenih, večkrat
omenja popolna zdržnost, naj vendar to nikogar ne moti in ne
odbija! V vojski je treba raznih vrst vojakov: nekateri podirajo
sovražnike s kanoni, drugi s puško, z mečem in bajonetom. V
naših vrstah je prostor za vsakega, kdor ima
le količkaj dobre volje, vtem oziru trpečemu
ljudstvu pomagati.

Naš shod je vzbudil precej prahu po deželi. Jelo se je
vsaj govoriti o stvari, če tudi ne vselej v ugodnem zmislu. Daši
je bilo slišati nebroj pomislekov in ugovorov, vendar se je mar¬
sikdo jel zanimati za to velevažno zadevo, na katero prej ni
dosti mislil.

Da bi to zanimanje ne ponehalo, marveč le raslo, zato je
odbor krščansko-socialne zveze izrekel željo, da se poročilo o
shodu zbere v knjižici in tako ohrani. Morda bo vendar nekoliko
služilo našim izobraževalnim društvom, da se bo v njih o tem
kedaj kaka beseda govorila, in da se bo začela doslej vse pre¬
majhna pozornost vsaj nekoliko obračati temu preperečemu
vprašanju.

Shod

Dne 17. septembra ob devetih dopoldne se je zbrala v
„Katoliškem domu" v Ljubljani mala družba sovražnikov pijan¬
čevanja. Bilo jih je nekaj nad 50. To je sicer že nekaj, vendar
z ozirom na važnost vprašanja, s katerim se je imel shod baviti,
mnogo premalo. No, pa bodimo za prvič zadovoljni! Iz malega
raste veliko. Bili so večinoma duhovniki, med drugimi pa nekaj
dijakov, kar nas je posebno veselilo.

Shod otvori krščansko-socialne zveze odbornik g. J. Ka 1 an:

„V imenu krščansko-socialne zveze otvarjam prvi slovenski
protialkoholni shod. Malo nas je, a smo ljudi! Ljudi, ki orožja,
katerega danes jemljemo v roke, ne mislimo odložiti, dokler bo
sovražnik gibal!

Skromen je naš shod. Toda z ozirom na stvar, ki nas je
združila, velikega, lahko rečem, epohalnega pomena za bodočnost
našega naroda. V kratkem času se ne bo poznalo naše delo,
toda v teku let bodo zazoreli narodu našemu bogati sadovi
drevesa, ki je danes vsajamo.

Pa če bi tudi pijančevanja ne omejili, vsaj zabranjevali in
ubranili bomo, da se ne bo dalje in huje razširjalo. Kam pa
sicer pridemo?! Samo ob sebi ne bo nikdar ne¬
halo in se ne bo n i k d.a r u s t a v i 1 o, marveč le
vedno dalje in globlje v narodu prodiralo.
Če ne bomo nikdar začeli, ustavljati se temu toku, se ne bo
nikdar na bolje obrnilo ampak le vedno hujše postajalo. Kje je
meja?! — Če ne začnemo boja danes, morali ga
bodo čez 10, čez 20 let. Morali, če ne bodo ho¬
teli, da se ljudstvo ugonobi. Pa koliko bo med
tem zamujenega, koliko izgubljenega, koliko
težje, kaj d o s e č i! Č e že torej moramo začeti  boj,
začnimo ga takoj, začnimo ga danes!

8

Težko je delo, ki smo se ga lotili. Ne samo na sebi je
težko, ljudi odvaditi strasti, kateri so se udali, težka je naša na¬
loga tudi zato, ker nas nekateri kar nočejo umeti; temu se zdi
naš napor nepotreben, onemu brezvspešen. Prvi ugovor ni vreden
odgovora. Da pa naš trud ne bo zastonj, to nam pričajo veseli
vspehi tega gibanja drugod po svetu. Upanje, da bo tudi pri
nas tako, nam daje pogum.

Shod današnji je nekako improviziran. Vloge niso razdeljene.
Vsak bo govoril, kar mu je ravno na srcu. To odtod, ker nismo
bili doslej nič organizirani. Poslej, ko se bomo vsaj poznali med
seboj, bomo lahko stvar bolje uredili in kaj boljšega napravili.

Ako bodete čuli danes nazore in nasvete, za katere se ne
morete vsi uneti — mislim zlasti na popolno abstinenco — naj
to ne moti edinosti, ki nam je potrebna v tem boju! Potov, po
katerih se pride do istega smotra, je več. Vsi se lahko združimo
v tem plemenitem delu.

Dobrodošli, vsi častiti in predragi gospodje, pred vsem pa
vi, ki ste na ljubo dobri stvari prišli daljno pot iz obmejnih
dežela slovenskih! Bog vam poplačaj to požrtvovalnost! Zanesite
ogenj navdušenja za našo vojsko po vseh slovenskih pokrajinah!

Idimo na delo! Bog z nami in sreča junaška!“

Pismeno je pozdravil shod početnik antialkoholnega gibanja
na slovenskem Štajerskem, mariborski frančiškanski župnik
P. Kalist Heric.  V pozdravnem pismu med drugim jako lepo
pravi: Trdno sem prepričan, da je ta shod enako imeniten in
velevažen za časni in večni blagor slovenskega ljudstva, kakor
evharistični, ki se je vršil nedavno v slovečem svetišču Marijinem
na Trsatu. Vojska zoper alkoholizem in vedno in¬
tenzivnejše češčenje najsvetejšega Zakramenta,
— to mora biti geslo apostolskega svečenika v
2 0. stoletju.  Kardinala Manninga, velikega apostola zmernosti,
je na smrtni postelji tolažila zavest, da se je v svojem življenju
tako hrabro in stanovitno bojeval zoper enega izmed najhujših
sovražnikov vsakega vspešnega dušnega pastirovanja, zoper
alkoholizem. Daj mili Bog, da bi našel blagi pokojni kardinal
mnogo posnemalcev!

Toplo je pozdravil shod s pismom tudi deželni odbornik
g/vodja P o v š e. Dovoljujem si — pravi med drugim — navajati,

da sem v budgetnem odseku interpeliral ministra, kedaj da hoče
zopet predložiti zakonski načrt proti pijančevanju, o katerem je
državni zbor že v plenumu razpravljal in zakon skoro dognal.
Sebičneži pa, ki imajo velike žganjarije, so umeli doseči, da se
je § 15. vrnil odseku narodno-gospodarskemu, v katerem sem
takrat tudi sodeloval, nazaj; — žal, da je med tem nastala kriza
v parlamentu, tako da še do sedaj nimamo toliko koristnega
zakona.

Za predsednika shodu je bil izvoljen g. prof. d r. J a n e ž i č,
za podpredsednika gosp. župnik Jurij Trunk  s Koroškega;
tajnika sta bila g. J. Štrukelj,  učitelj na Robu, in medicinec
g. Anton Rasbergar.

Po nekaterih uvodnih besedah g. predsednika so se pričeli
govori, ki jih — nekoliko okrajšane — prinašamo na naslednjih
straneh.

Žrtve alkohola.

Govoril J. Krajnc.

Doktor Guli, zasebni zdravnik angleške kraljice Viktorije,
pravi: »Smelo trdim, da umrje vsak dan veliko število ljudi, ki
jih je zastrupil alkohol, ne da bi to le slutili." Njemu se pri¬
družuje kardinal Manning rekoč: »Alkoholizem ali pijančevanje
ima svojo žetev v prezgodnjem umiranju, v najrazličniših boleznih,
v vseh mogočih hododelstvih, v vseh stopnjah blaznosti, v ne¬
skončni bedi in brezštevilnih grehih, ki si jih ne moremo niti
misliti." Slično govori sto in sto zdravnikov, državnikov, socio-
ogov, učiteljev in duhovnikov.

Ako je stvar taka, potem je vredno in tudi potrebno po¬
gledati in premotriti, kako vpliva alkohol na človeka, na njegovo
telo in njegovega duha.

Prav pregledno nam kažejo to natančni podatki statističnega
urada na Švicarskem. Ker se v Švici v primeri s številom prebi¬
valcev popije na leto približno ista množina alkohola kot v
Avstriji — za Avstrijo nimamo tako natančnih podatkov, — tedaj
so tudi posledice na Avstrijskem približno iste kot v Švici. Po¬
glejmo si, kaj dela alkohol na Švicarskem.

Od 100 umorov, ubojev ter nasilstev s smrtnimi posledi¬
cami zakrivi jih alkohol 63.

Od 100 nenravnih dejanj ima jih na vesti alkohol 77.

Od 100 požigov prouzroči jih alkohol 57.

Od 100 postopačev in beračev jih je 79 obsojenih, ker jih
je zapeljal alkohol.

Od 100 slučajev, kjer je izginil iz hiše in družine mir, jih
je 54 pripisati alkoholu.

Med 100 blaznimi zblaznelo jih je vsled uživanja alkohola 30.

Med 100 slaboumnimi in bedastimi otroki je najmaj 50-tim
kriv alkohol njih nesreče.

Med 100 samomorilci vzame si jih svoje življenje 15, (na
Ruskem celo 40) vsled zlorabe alkohola.

In vsak deveti mrlič umre vsled alkohola.

Prokletstvo, ki ga prouzroča alkohol na našem narodu, se
ne da s številkami niti označiti, ker se za mnogo bolezni, nesreč
in hudobij, kojim je alkohol oče, niti ne ve.

11

Navadno ugovarjajo: saj je le zelo majhen del naroda, ki
je udan pijančevanju. Nikdo pa ne more utajiti natanko dokaza¬
nega in že mnogokrat preskušenega dejstva, da more alkohol
postati tudi „zmernim, treznim" pivcem vir propadanja in da je
to tudi tisti rak, ki nam razjeda in uničuje naše narodno življenje.
Nepretrgano uživanje alkohola v malo večjih količinah nareja
človeka lenega in topega, navaja ga na postopanje, na dolgo
postajanje v gostilnah in pri mizah, obloženih z jedili in pijačami,
oslablja živce, zmanjšuje preudarnost, posurovlja srce, vzbuja
čutnost in nagnjenje k vsemu hudemu, nareja človeka bolj spre¬
jemljivega za bolezni, posebno za nalezljive; zato trdi angleški
minister Gladstone  po vsej pravici: „Alkohol zahteva
več žrtev, kot kuga, lakota in vojska skupaj."

Koliko je takšnih nesrečnežev, ki se sicer s takozvanim
„treznim“ uživanjem alkohola ne pokončajo popolnoma, a ne
morejo v svojih najboljših moških letih več zadostiti svojemu
poklicu ter tudi ne izvrševati dolžnosti svojega stanu, ki ležejo
prerano k večnemu počitku! V zavarovalnicah za življenje so
preračunali, da od 100 abstinentov umrje v nekem določenem
času 70, od 100 pivcev pa jih umrje v istem času okoli 99.
Vsled tega dovoljujejo te zavarovalnice na Angleškem, v Švici in
nekaterih drugih deželah svojim abstinentnim ali zdržnim članom
za 10 do 15 odstotkov znižane premije.

Premnogo talentiranih, v vsakem oziru zmožnih in nade-
polnih mož se dandanes uniči in ugonobi s pitjem. Koliko je
šlo takih mož že pri nas pod grudo ali pa so se izgubili in
potopili v vinu, pivu ali pa celo v žganju, o katerih se je potem
pisalo: ..Slovenec nima sreče." Prav za prav pa bi morali govoriti
in pisati v največ slučajih: ..Slovenec nima pameti,  je lahko-
mišljen, Slovenec se ne zna brzdati, Slovenec je pijanec . . . .“

Sploh je alkohol eden najhujših uničevavcev človeškega
rodu, in ako še ni doseglo njegovo razdirajoče delovanje večjih
vspehov, se imamo v prvi vrsti zahvaliti ženskemu spolu, ki se
do novejše dobe z alkoholom še ni dosti pečal; vsled tega je
ostal vendar eden roditeljev brez posledic alkohola in tudi otroci
so se rodili še precej zdravi; tudi je bilo še mnogo moških, ki
jih alkohol ni okužil. Če vprašaš starejše ljudi o pivskih raz¬
merah v njihovi mladosti, ti vsak potrdi, da se nekdaj ni toliko

12

in tako splošno pilo ko dandanes. Zato se je rodil dozdaj še
vedno kolikor toliko zdrav in krepak naraščaj.

Kake pa so razmere dandanes? Vino, pivo, sadni mošt ali
pa celo žganje, vse to je postalo v mnogih krajih vsakdanja po¬
trebščina kakor kruh. In dr. Delbriick  trdi po vsej pravici:
„Pivo žuga postati ena najhujših šib nastopajočega
stoletja."  Baš vsled njegove dozdevne nedolžnosti in neškod¬
ljivosti ga vsprejemajo skoro povsod z največjo brezskrbnostjo
in lahkomiselnostjo; lepo ponižno se vtihotapi v gospodarstvo,
tu se udomači in prične, sicer počasi pa dosledno svoje razdi¬
rajoče delovanje.

Kako silovito narašča povsod od leta do leta pijančevanje!
Leta 1881. je bilo v Avstriji 91.000 gostiln, 1. 1887 pa že 115.000,
torej v 6 letih 24.000 več! Število žganjarij pa je naraslo v isti
dobi od 16.130 na 34.250 (!) Z žganjepitjem vred narašča zlasti
pivopitje. Od 1. 1881 —1898 se je pivopitje v Avstriji podvojilo,
na Češkem celo potrojilo. — Za alkoholne pijače se izda v Av¬
striji na leto 1500,000.000 K, v Nemčiji 2500,000.000 mark in v
Angliji 3000,000.000 mark. Seveda v tem niso všteti davki za hiral¬
nice, norišnice, bolnice, sirotišnice, jetnišnice in druge take zavode,
ki jih polnijo zvečine pijanci in pijancev otroci. Iz tega je razvidna
potreba gibanja proti pijančevanju. Če bo šlo po tem potu naprej,
bo rod človeški vedno bolj oslabel, narod slovenski čedalje bolj
hiral in — izumiral.

Čas je, zadnji čas, da stopimo že skoro alkoholizmu in
vsled njega nastali degeneraciji ter njenemu daljnemu razširjanju
nasproti! Ni je važniše naloge za človeka, kateremu je ljudski
blagor na srcu! Kaj koristi kultura, omika, blagostanje, če hirata
telo in duh, če nastopajo našo dedščino oslabljeni, izprijeni
potomci! Ne trenutka ne smemo več odlašati, z vsemi sredstvi
se moramo ustaviti pretečemu zlu!

Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi;

A delo in trud nam nebo blagoslovi!


Boj zoper pijančevanje — krščansko
in prepotrebno delo.

Govoril Jurij Trunk.

Ako igra nevednost pri vseh naporih za zboljšanje soci¬
alnih razmer važno, ovirajočo vlogo, tedaj je ta vloga še večje
sile pri boju zoper pijančevanje ali zoper alkoholizem, posebno
ker se z nevednostjo druži cela tropa raznih predsodkov, ki so
pri mnogih močnejši od resnice. Marsikoga posili smeh, ako
sliši o strašni (!) zahtevi, naj bi se dalo opojnim pijačam slovo.
Drugega strese na vseh udih, če misli na dejstvo, da bi bilo-
reba piti vodo, ki je bojda tako mokra. Tretji ima odpor zoper
opojne pijače za posebnost, šport ali celo budalost ljudij, katere
menda luna trka. Še drugi je nekako hudo dirnjen, ker je sam
velik prijatelj kozarca, katerega odsloviti bi bilo za njega toliko’
kakor iz žive kože rezati jermene.

Ali kakor gine jutranja megla pred toplim jesenskim solncem,
tako morajo izginiti tudi vsi predsodki in vsi ugovori proti alko¬
holizmu, če ga spoznamo v oni obliki, v kateri prizadeva v da¬
našnjih dneh na vseh koncih in krajih toliko gorja.

Komur predsodki ali podla strast uživanja ne otemnita jasne
razsodbe, bo spoznal, da se tu ne gre za kaj smešnega,
malenkostnega,  ampak da se gre za svetinje,  ki so
drage vsakemu, kateri še da kaj za lastno čast in blagor bližnjega.

Zloraba opojnih pijač s svojimi strašnimi nasledki na verskem,
narodnem in gospodarskem polju je sosebno v današnjih dneh
postala pogubna moč, kateri se moramo ustaviti v resnem boju,
da jo poderemo, drugače smo v nevarnosti, da ji podležemo
sami in pridemo do pogina.

Da bo pa pri resnem delu tudi v naših slovenskih deželah
zmaga naša, o tem nam svedočijo v s p e h i zmernostnega gi¬
banja v drugih deželah.  Ravno pri nas je upanje še večje,
ker je pri nas vse v manjšem razmerju in se moči lažje zberejo..

14

Kaj naj nas toraj navdaja, da gremo z
o g n j e m v v o j s k o z o p e r pijančevanje?

Kristjani smo. Čast našega imena tirja, da
smo učenci Kristusovi ne samo po imenu, tem¬
več v dejanju. Vera zahteva od nas kreposti in čednosti,
predvsem brzdanja naših strasti. Duh mora vladati, telo naj mu
služi. A ravno nezmerno uživanje opojnih pijač, ki je že strast
sama na sebi, in vzbuja, kakor znano, celo kopo drugih podlih
strasti, prepirov, jeze, preklinjevanja, ubojev itd., ravno to zauži-
vanje in hlepenje po čutnem uživanju sploh, je v popolnem
nasprotstvu s tirjatvami krščanske vere, zato nevredno pravega
kristjana; prizadevanje pa, pijančevanje omejiti, odstraniti, zatreti
pri sebi in pri drugih, je pravo krščansko delo.

Naj omenjam v potrdilo tega le nekoliko.

V prvotnem, srečnem človeškem stanju v raju, je bil alkohol
neznan in človeštvo je živelo do Noeta brez njega. Daši Judje
alkohola niso poznali v obliki, v kateri ga požiramo mi v raznih
žganjih, je veljalo vendar tudi zdržanje vina in drugih opojnin
kot heroičen, vzvišen čin, kar vidimo pri n a z i r e j c i h , ka-
koršen je bil n. pr. močni Samson.  V Mojzesovi postavi je
bilo ob gotovih časih duhovnikom prepovedano uživati opojne
pijače, kar kaže, da je v takem uživanju nekaj človeka poniže¬
valnega. Občudujemo značaj velikega Janeza Krstnika,
a ta je bil abstinent; čudimo se gorečnosti apostola narodov
sv. Pavla,  a tudi ta ni bil prijatelj vina, ampak vode.

Vrhunec Kristusovega nauka je zatajevanje
samega sebe.  Ker so mnogi izgubili smisel za pravo zataje¬
vanje, tudi nimajo smisla za zmernost in zdržnost, — a tudi s
krščanstvom se potemtakem ne smejo ponašati. Vera zahteva od
nas tudi žrtev,  v potrebi celo žrtve našega življenja. Žrtve zahteva
tudi abstinenca od opojnih pijač. Ako moramo biti pripravljeni
darovati roko, nogo, oko, če so nam v pohujšanje, moramo
biti pripravljeni tudi za druge žrtve, ako so te potrebne za naš
duševni in telesni blagor, naj se pri tem tudi naš želodec vije
na vse kraje in vlaga vse mogoče proteste. Nimamo sicer izrečne
zapovedi za zdržnost od opojnih pijač, a zapoved nastopi, kedar-
koli zahteva to naš blagor. Zato velja v popolni meri: „Ako te
pohujša tvoj kozarec, vrzi ga proč!“ In kdo bi si upal tajiti, da
kozarec ne pohujšuje mnogih, ki so po njem pijani, o katerih

15

veli apostol: „Pijanci ne bodo videli nebeškega kraljestva!“ Za
take abstinenca ni samo utemeljena v duhu zatajevanja in krščanske
žrtve, ampak za take je naravnost zapoved.

Razun zapovedi pa imamo tudi takozvane evangeljske
svete.  Brez onih, ki izpolnjujejo te svete, bi cerkev izgubila
neizmerno, kakor vidimo ravno v teh dneh na Francoskem, kjer
hočejo zatreti vse samostane v veliko škodo cerkve in države
same. Tudi popolna zdržnost je za večino ljudi, ki niso ravno
pijanci, le nekak svet,  a korist reči, za katero se gre, tirja, da
vsaj nekateri ta svet izpolnujejo posebno z ozirom na bližnjega.

Kako naj izvršuje to zahtevo zlasti oni, kateremu je bližnji
izročen v posebno skrb, n. pr. dušni pastir, o tem je tako vsakdo
zadosti podučen. „Pijanci so reveži, ki ležijo pred našimi vratmi“,
pravi znani A 1 b a n S t o 1 z.

V dokaz, koliko se v tem oziru z resnim delom more
storiti, naj sledi sledeče: „M o d r i križ",  zmernostna družba,
je štela dne 1. sept. 1. 1897. na Švicarskem 13.034 udov, med
temi pa nič manj ko 5281 nekdanjih pijancev;  na
Nemškem 4553 udov, med temi 1300 prejšnjih pijancev. Veliko
tisoč udov je abstinentov le iz usmiljenja  do pijancev, da
bi jih rešili! To je vendar posnemanja vredno za nas kristjane,
če pomislimo, da je „Modri križ" framasonsko društvo! Še en
zgled. Dne 18. februvarja 1. 1898. je umrla v Ne\v-Yorku Miss
Frances Willard,  ki je živela in delovala celih 25 let le za
zdržno gibanje. Zadnjih deset let je govorila povprečno vsak
dan, v enem letu je prehodila 44 držav ter prepotovala 30 tisoč
milj. Ob svoji smrti je imela med ženskami 30 0 tisoč zdrž-
nih udov!  „Če so mogli ti in te, pravi sv. Avguštin, zakaj
tudi ti ne!“

Res prepotrebno je to delo, da se omeji gorje, ki nas
stiska na vseh koncih in krajih. Smelo si upamo trditi, da je
alkoholizem v nekem oziru n aš naj večji sovražnik.  Z žalostjo
mora nam napolniti srce, če gledamo, kako veliko število ljudij
— pijancev — pada dan na dan pod njegovimi krutimi udarci.
A s tem se še ne zadovolji. Uničuje tudi njih družino, cele srenje,
da, lahko rečemo, če se ne omeji, je v nevarnosti cel narod. Na
uživanju je poginilo in izginilo že več jakih in kulturno visoko
stoječih narodov. Tudi mi nimamo nikjer gotovega zatrdila, da
bi tudi mi ne mogli iti isto pot.

16

Kako skruni ta sovražnik naše nedelje! Dandanes
se vsaj o mnogih krajih lahko reče, da nedelja ni Gospodov,
ampak z veliko večjo pravico : alkoholov dan.  Njemu se vklanja
vse, na njegov oltar se polože tudi najkrutejše žrtve: zdravje, sreča,
zadovoljnost, družina, domovina — vse: duša in telo.

Strašni so bili dnevi za naše prednike, ko je kruti Turčin
pustošil naše slovenske pokrajine. Kolikokrat so morali naši očetje
občutiti, da „turški paša — ošabno se obnaša". — A zbali se ga
le niso in konečno zapodili ga za vselej čez mejo. Ali naj mi
vtaknemo meč v nožnice pred tem novodobnim sovražnikom?
Krut je sicer, a tem večji mora biti tudi naš pogum. Včasih se
govori tudi o pogumu v obupu; če bi kaj drugega ne pomagalo,
bi moral tudi ta pogum nam biti dobrodošel. Kaj bo brez te vojske
zoper pijančevanje z našo krščansko nedeljo, kaj z našimi mla-
denči, kaj z družinami, kaj s krščanskim zatajevanjem, ako se
ljudstvo vedno bolj in bolj pogrezuje v to strašno močvirje? Pa
nam ni treba biti pesimistom! Ako so zmagali naši očetje krutega
Turčina, bomo tudi mi konečno postali zmagovalci. V tolažbo
morajo nam biti tudi besede Modrosti (1, 14), da „je Bog na¬
rode ustvaril ozdravljive".

Se nekaj ne sme nam biti brez bodrila.

Kdor se je le količkaj že zanimal za zmernostno gibanje,
ve, da so druge dežele daleč pred nami, dočim ne moremo
reči, da bi nas mnogo prekosile v strasti podlega pijančevanja.
Pri nas komaj začenjamo, ko v drugih deželah že obhajajo
zmage. Pripoznati pa moramo, da so ravno protestanti  bolj
gibčni, bolj delavni od katolikov. Sicer ta vojska ni konfesijo-
nelna (verska), a vsekako zahteva že čast našega imena, da se
v taki važni reči, ko se gre tudi za naše večne zadeve, ne damo
prekositi od otrok tega sveta, posebno ker je nam katoličanom
na razpolago več izdatnih, nadnaravnih sredstev, kateri so naši
najmogočnejši zavezniki.

Drugič more nas vzdramiti iz spanja še druga prikazen
naših dnij. Za zmernostno gibanje so se jeli jako zanimati tudi
socijalni demokratje.  Vemo, da od njihovega nauka ni
nam pričakovati zboljšanja socialnega reda, nasprotno. Ali njih
prizadevanje n. pr. na Vlil. mednarodnem shodu proti alkoho¬
lizmu na Dunaju spomladi 1. 1900. more nas nekako osramotiti.

17

Otroci smo sv. katoliške cerkve. Ona hrani nauke, ki so
zveličavni ne samo za dušo, ampak tudi za ozdravljenje vsakega
časnega socialnega zla. Treba je nam samo, da prestavimo te
nauke v praktično življenje, kar se godi z velikim vspehom že
v mnogih krajih. Kar je mogoče drugim, to bo mogoče
tudi na naših slovenskih tleh. Mi bi ne bili niti
vredni sinovi sv. katoliške cerkve, niti vrli nasled¬
niki naših slovenskih prednikov, če bi se ne vzdig¬
nili kakor en mož zoper nesrečno strast pijan¬
čevanja!

2

Abstinenca ali zdržnost — orožje zoper
nezmernost.

Govoril Jožef Kosec.

Boj zoper pijančevanje je, kakor ste slišali, nujno potreben.
Ta boj pa ne bo vspešen brez orožja popolne
.abstinence  od opojnih pijač. Ne da bi moral  vsak, kdor
se bojuje proti alkoholizmu, tudi popolnoma zdržen biti, ampak
med številom bojevnikov morejo biti nekateri popol¬
noma zdržni, ki druge navdušujejo.

Abstinenca ali zdržnost  je viša stopinja zmernosti. Zmer¬
nost  je čednost, ki človeka usposobi, da uživa opojne pijače
le v kolikor ne škodujejo človeku. Zmernost je zapovedana pod
grehom; zdržnost pa je čednost, vsled katere se človek odpove
prijetnostim opojnih pijač z namenom, da sebi in človeški družbi
doseže veče koristi. Zdržnost je v primeri z zmernostjo
kakor evangeljski svet v primeri z zapovedjo.

Četudi popolna zdržnost ni izrečno všteta med tremi evan¬
geljskimi sveti,  vendar je obsežena v čednosti, katero nam je
Jezus Kristus posebno priporočil: zatajevati sam sebe.  Da
je v tej čednosti res obsežena popolna zdržnost od opojnih pijač
in je Bogu dopadljiva, menda ne bo nihče tajil. Zatajevanje je
namreč zdržanje tega, kar je človeku posebno priljubljeno ; da
so pa ravno opojne pijače človeku posebno priljubljene, kaže
ogromna množina, katera se popije.

Nazirejci  stare zaveze so se po Mojzesovi postavi po¬
svetili Bogu z obljubo, ter so se zdržali „vina in vsega, kar opi¬
jani"; kisa iz vina ali iz vsake druge pijače in karkoli se iz grozdja
stlači, naj ne pijejo. O sv. Janezu Krst.  je angelj že naprej
povedal, da bo „velik pred Gospodom in vina in močne pijače
ne bo pil“. Sv. pismo priča, da je bil sv. Janez mož zatajevanja;
sam Jezus Kristus mu je dal najlepše spričevalo, ko ga je ime¬
noval največjega od žene rojenega. Tudi sv. apostol Pavel je

19

zatiral svoje telo, se je zatajeval, zdržal se je opojnih pijač vsaj
nekaj časa in sicer zavoljo bližnjega. (Glej Dj. ap. 18. 18. in 21. 24.)
Pismo (1.) sv. Pavla Timoteju 5., 23. priča, da se je tudi Timotej
zdržal opojnih pijač, ker drugače bi mu sv. Pavel ne bil pripo¬
ročal, naj ne pije same vode, ampak radi bolnega želodca tudi
malo vina. Mnogi svetniki  so se zatajevali tudi s tem, da niso
pili opojnih pijač. Če so se taki ljudje zdržali opojnih pijač,
smemo pač tudi mi pritrditi, da je popolna zdržnost bogoljubna,
ter nikakor proti volji Jezusa Kristusa. In če se kdo zdrži opojnih
pijač ne le iz same ljubezni do Boga in svoje lastne duše, am¬
pak tudi iz ljubezni do bližnjega,  katerega hoče rešiti od
pogubnega vpliva alkohola, kdo bo trdil, da to ni bogoljubno
delo, četudi ni izrečno nasvetovano v sv. evangelju?

Nekaterim  pa je popolna zdržnost ne le nasvetovana,
ampak zapovedana kot dolžnost;  onim namreč, katerim so
opojne pijače osebno bližnja priložnost v slabo. Taki so pijanci.
Vsled zlorabe opojnih pijač je njihova volja oslabljena; ta slabost
volje je pri njih stalna, pomnoži se pa, kolikor več alkohola
pijanec užije. Ako se hoče ubraniti slabega vpliva alkohola, se ga
mora popolnoma zdržati. Takim ljudem priporočati samo zmer¬
nost, je isto kakor nečistnikom ali tatovom priporočati, naj le
brez skrbi gredo v slabo priložnost, le varujejo naj se, da ne
bodo grešili. Kateri človek, v katerem gori strast, se bo v prosto¬
voljni priložnosti zdržal! Ali ne velja tudi za pijance, kar nam
kršč. nauk vedno zapoveduje, ogibati se prostovoljnih grešnih
priložnosti? Nevspešno delo je, pijancem priporočati zmernost,
kar potrjuje pregovor: „pijanec se spreobrne, ko se v jamo
zvrne.“ Zato ni prav, posmehovati se tistim usmiljenja in pomoči
potrebnim nesrečnikom, ki se hočejo s popolno zdržnostjo osvo¬
boditi oblasti alkohola, in jih grajati, češ, da padajo iz enega
ekstrema v druzega.

Poznam človeka, ki je spoznal svojo slabost, zato je sklenil
zdržati se opojnih pijač, svoj sklep je tudi precej časa držal;
pa znanci se mu niso le posmehovali ampak celo žaljivo grajali,
češ, da more le kak X. biti tako neumen, da ne pije „božje kap¬
ljice". Revež se je sramoval svoje osamljenosti, ter se zopet
udal svoji razvadi, ki ga je tudi dovela v nesrečo.

Alkoholizem pa ni le osebno zlo,  ampak eminentno
družabno ali socialno,  ter vpliva slabo ne le na tiste, ki

2 »

20

so pod njegovo oblastjo, ampak na celo človeško družbo, tudi
na nedolžne. Pomislite le na žene in otroke. Zato je dolž-
žnost človeške družbe, ustaviti se alkoholizmu.

Družba pa stori v tej reči svojo dolžnost, ako vsak ud družbe
stori, kar mu je mogoče. Tu ne zadostuje zgled zmernosti, k e r
zoper zlo se je treba bojevati; zmernost pa ni boj
ampak mir in ravnotežje.  Dokler je vse prav, je vse mirno,
ni treba boja; kadar pa nastopi slabo, potrebna je reakcija ali
boj. Tako je v družinah, tako v državah, tako tudi v človeškem
telesu, tako tudi v človeški družbi sploh. Zmernost v tem boju
ne bo mnogo opravila, ker niti ni še prav določeno, kaj
je zmernost;  toliko je stopinj zmernosti, da že preidejo v ne¬
zmernost. Trezen človek obžaluje alkoholizem, obsoja in pomi¬
luje alkoholike, pri svoji meri Boga zahvaljuje, da ni tak kot
drugi; nesrečnemu alkoholiku in alkoholizirani človeški družbi
pa ne more pomagati, ker sam ne pozna pravega sovražnika in
ga celo sam podpira. Potrebni so bojevniki, ki vseskozi poznajo
sovražnika in mu niso udani, to so abstinenti.

Kdor bere Vlil. in IX. poglavje 1. lista sv. Pavla Korinčanom,
bo spoznal važnost in potrebo abstinence. Posebno važne so
vrste: „Torej če jed pohujša mojega brata, ne bom jedel mesa
vekomaj, da svojega brata ne pohujšam ; vsak pa, kateri se na
premaganje skuša, se vsega zdrži; in oni sicer, da strohljivo
krono prejmejo, mi pa nestrohljivo. Jest tedaj tako tečem, ne
kakor nepremišljeno, se tako bojujem, ne kakor da bi po vetru
mahal, ampak tarem svoje telo, in ga v sužnost devarn, da, ko
druge učim, sam ne bom zavržen."

Kardinal Manning sreča nekoč opitega delavca. Ustavi ga,
očita mu njegovo razvado, popisuje žalostne nasledke pijančevanja,,
ter mu slednjič prav živo priporoča zmernost, posebno pa, naj
ne pije več tistega grdega žganja. „Eminenca“, pravi delavec,
„saj tudi vi pijete, le tako cene robe ne, kakor jaz.“ To zbode
kardinala, da odgovori: „Od danes naprej tudi kapljice ne več!“
Leta in leta je kardinal priporočal zmernost, ter ni nič dosegel;
odkar pa se je alkoholu popolnoma odpovedal, je njegovo pri¬
zadevanje začelo roditi sad, tako, da je le v Londonu zapustil
28.000 katoliških abstinentov, katere je on za to žrtev pridobil.

Da je resnično le popolna zdržnost kaj dosegla v boju
zoper alkoholizem, pričajo skušnje na Angleškem, v Arne-

21

riki, Skandinaviji in drugod, posebno v zdraviščih za alko¬
holike, kjer zdravijo s popolno abstinenco. Ozdravljenci so to¬
liko časa dobri, dokler se popolnoma zdržijo; ko pa začnejo
zmerno piti, se jim zbudi stara strast, da zopet padejo. Tudi tisti,
katerim zadostuje boj proti koncentriranemu sovražniku žganju,
dosežejo vspehe le, ako se žganju popolnoma odpovedo.

Ker je abstinenca najvspešnejše orožje zoper alkoholizem,
zato se ji hudoba ustavlja z vsemi sredstvi. Pomagajo ji v prvi
vrsti predsodki  o lastnostih alkohola, katere gojijo slepilni
učinki alkohola.

Preiskovanja in poduk bodo razpršili vse predsodke. Na
pomoč kličejo zdravnike  z dosedanjimi skušnjami. Zdrav¬
niška veda pa se vedno bolj izpopolnjuje in postavlja nove teorije,
ki izpodrivajo stare. V zdravilstvu ni dogem. In ravno preisko¬
vanje in skušnje najboljših zdravnikov obsojajo alkohol. Pro¬
ducenti in prodajalci  se ustavljajo boju zoper alko¬
holizem, ker se bojijo za svoje koristi. Pa korist in sreča člo¬
veške družbe prevladuje korist posameznikov.

Sicer pa se borijo abstinenti le zoper nezmerno proizvajanje,
nikakor pa ne zoper proizvajanje, ki je primerno resnični potrebi.
Posebno pa ne mislijo abstine n tje škodovati
in tudi ta boj ne bo škodoval vinogradni¬
kom, ampak jim celo koristijo,  ker izpodkopujejo
veljavo fabrikantom, ki izpodrivajo pošteno vino. Naravno vino,
katero se pridela na trti, ako je primerno porazdeljeno, gotovo
ni krivo akoholizmu.

Celo sv. pismo in samega Gospoda Jezusa
Kristusa  navajajo proti abstinentom; pa brez podlage, ker
vse, kar navajajo v dokaz svojih trditev zoper popolno zdržnost,
so navadno le samo neslani dovtipi in pačenje sv. pisma.

Da popolna zdržnost ni zoper sv. pismo in vero, ampak
popolnoma v duhu sv. vere, nam priča najzanesljivejši tolmač
sv. pisma in pravi Kristusov namestnik sv. Oče Leon  XIII.,
ki piše škofu v S. Pavlu v Minnesoti (Amerika) glede društev
abstinentov takole: „ Pie meniti namen tistih pobož¬
nih družb, ki so se zavezale do popolnega
z d r ž a n j a vseh opojnih pijač, je posebnega pri¬
poročila vreden.  Ne dvomimo, da je ta trdna volja pri¬
merno in posebno vspešno sredstvo proti pogubni strasti pijan-

22

čevanja, ter bo toliko močnejša vzpodbuda v krotenje poželjivosti r
kolikor večja je veljava tistih, ki se ga oklenejo. Posebno veliko
vrednost ima v tej zadevi prizadevanje duhovščine, katere dolž¬
nost je podučevati ljudstvo z besedo Zveličarja in vzgajati ga z
lepimi navadami. Zato je treba, da stopajo pred drugimi na poti
izveličanja. Naj si tedaj dušni pastirji prizadevajo z neumornim
opominjanjem odvračati od Kristusove črede kugo pijančevanja,
naj vsem naprej svetijo z zgledom z drž n osti  ter naj se
trudijo, da odvrnejo od cerkve in države vse zlo, ki odtod
izvira. “

„Kdo se ga pa brani? . . .

Govoril Jože Ošaben.

Ni ga menda hujšega boja na polju idej nego je boj zoper
— predsodke. Cele gore predsodkov moraš prej prekopati, predno
prideš noter v deželo, kjer kraljuje — zdrava pamet. Goste, de-
bele plahte predsodkov moraš odviti, ali pravzaprav s silo str¬
gati raz glavo svojemu nasprotniku, predno prideš do tiste lučice,
ki brli v njegovi glavi in se imenuje — razum. Kakor zavijamo
dragocene stvari skrbno in v več ovitkov, takd je najdragoce¬
nejša stvar zavita na debelo, debelo, in odvijati moraš in odvi¬
jati predsodke, da prideš slednjič do tiste stvarice v sredi, ki se
ji pravi — resnica. In skoro bi smeli trditi, da nobena steklenica
šampanjca, nobena steklenica likerja, niti slovečega „Monte
Christo“ ali „evkalipta“, ki ga delajo sami „klerikalci“, trapisti, ni
tako dobro zaprta in z zamaškom zamašena od vseh strani, kakor
so s predsodki zamašena in zaprta ušesa očitnih in skritih, ne¬
zmernih in zmernih, hrupnih in tihih, surovih in finih, revnih in
bogatih, liberalnih in klerikalnih, brezbožnih in pobožnih, neor¬
ganiziranih in organiziranih (cf. „stamtiši“ itd.), nesocialnih in soci¬
alnih, kmetskih in gospodskih, svetnih in duhovskih — zago¬
vornikov alkohola.

Najnevarnejši izmed teh brezštevilnih zagovornikov pa so
t. zv. „zmerni“. Jaz ga zmerno uživam, ne dajem s pijanostjo
nikomur pohujšanja, tudi ne zapravljam s tem prav nič“ itd. In
tako dobri ljudlje so ti „zmerni“, da bi dali beraču, ki bi ga
videli umirati gladu, vse; zadnji grižljaj bi si pritrgali od usf r
toda, ko vidijo siromake pijance cepati po tleh in pehati družine
v prepad, ne morejo umeti, da bi junaški zgled inteligentnih vo¬
diteljev naroda rešilno, zdravilno vplival na tiste nesrečneže, bolj
nego vse lepe besede o „zniernosti“ in treznosti.

„Kdo se ga pa brani? Ali ga ne pijo vsi?“ si misli priprost
delavec, kmetič, rokodelec, ko gre v žganjarno ter si ga privošči
en požirek, dva . . . kar mu „korajžo da“. In čisto prav ima! Če
ga vsi pijo, zakaj bi ga on ne?

24

Pa drugi imajo dobro službo, on pa komaj izhaja . . . Toda,
naj ga zato ne pije? Pij6 ga vsi, zakaj bi bil samo siromak „ob-
sojen“, da ga ne bi pil? Po njegovi smrti bo dolgove že kdo
plačal in otroci se bodo že prerili skozi svet, toda „pijače“ , te
mu ne bo dal po smrti nihče več; zdaj je prilika, zdaj treba
uživati!!

Seveda, ako bi se siromaku moglo reči: Glej, prijatelj, to
pa ni res, da ga vsi pijo! Le poglej jih, toliko in toliko jih je,
ki bi ga 1 a h k o, pa ga vendar n e, — potem bi bila druga, potem
bi siromak ne imel slepilne tolažbe, češ, saj ga vsi, kdo se ga
pa brani? ... in potem bi šel morda malo vase... Da, dejstvo, da
ga nekateri, ki bi ga lahko, ne pijo, pa vendar ne umrjo vsled
tega, ampak se dobro počutijo in še celo boljše nego prej, ko
so ga morda uživali, to dejstvo utegne siromaku dati življenjske
moči, utegne ga navdati s pogumom, dabo — šelzazgledom.

Toda glej, že se dviguje nov predsodek z resnim, zgu-
bančenim čelom. Poslušajmo!

„Vi, apostoli abstinence, želite, da bi se zdržali opojnih
pijač. Denimo, da se jih res zdržimo, da res ne pijemo nič: kaj
pa dosežemo? Ali nam bo kdo verjel? Rekli bodo, kakor je pel
Žid in besni sovražnik krščanstva, Heine:

. . . sang das alte Entsagungslied,

Das Eiapopeia vom Himmel,

Womit man einlullt, wenn es greint,

Das Volk, den alten Liimmel.

Ich kenne die Weise, ich kenne den Text,

Ich kenn’ auch die Herren Verfasser;

Ich weih, sie tranken heimlich Wein
Und predigten offentlich Wasser.

Toda je-li vredno, da se s tem predsodkom pečamo? Ker
potem moramo sploh vse pustiti; kajti Heinejeve vrste ljudje, —
in kdor ve, kakšna je bila morala Heinejeva, bo razumel! — te
vrste ljudje, pravim, tudi ne bodo nikdar verjeli, da sploh kateri
duhoven ali tudi laik živi zdržno, deviško; ne bo verjel, da
duhoven to, kar uči, tudi sam veruje; ne bo verjel, da opravlja
dela pokore, ki jo oznanjuje drugim. Na take ljudi torej se ozi¬
rati je odveč. Kar jih je še ohranilo zdrav razum, kateri še znajo
biti mož-beseda, tisti bodo prepričani, da mož, ki pravi, da ne
pije, res ne pije. — ln končno: ako bi nam tudi nihče ne verjel ?
.ali res nihče več ne vidi naših skritih zatajevanj?'

25

„Vse je prav lepo; ampak z abstinenco bodete v kali zatrli
vsako prijateljsko družbo. Kaj je vendar lepšega, kakor če se po
trudapolnem delu zberb prijatelji ter za trenutek pozabijo gren-
kosti življenja?"

Toda, ali je res alkohol edino lepilo, ki more vzdržavati
„družbq“? To bi bilo „testimonium paupertatis". Časih so imeli
menda bolj znanstvene razgovore o strokovnih vedah, o novih
publikacijah; sedaj nam pije možgane politika in ker je v njej
premalo duha, ga treba umetno prilivati. — In ko bi hoteli
sešteti vesele ure, ki jih imata abstinent in neabstinent, pravijo,
da je abstinent kar stalno vedrega čela, dočim je neabstinent
zjutraj navadno neizmerno čmeren, dokler se „humor“ ne oživi
s „sokom‘‘, „tekočino“, „močo“. Na protialkoholnem shodu na
Dunaju je izgovoril urednik abstinenčnega časopisa „die Mafiig-
keit“, župnik Neumann, besede, da, odkar je abstinent, ne pozna
več slabe volje, puščobe, sitnobe. Tako trde i drugi. Če jim ne
vrjameš, pa — poskusi!

Sicer pa, kar se tiče veselja in zabave, nikar se ne bojte;
dokler bo kaj „abstinentov“, bo vedno dovolj zabave. „Občna
veselost" je nastala po deželi, ko se je sklical prvi protialkoholni
shod; „občno veselost" je vzbudil na Dunaju pri velikem mej-
narodnem protialkoholnem shodu naš naučni minister, ko je po¬
vedal, da je kar čez noč postal „častni predsednik" takemu važ¬
nemu shodu, češ; kdor njega pozna, mora strmeti ob takem
naključju! „Občno veselost" vzbuja „abstinent“, kamorkoli se
pokaže v družbo. Koliko nedolžnih, nesi — išanih dovtipov se zbije
ob taki priliki! In čim več jih bo teh abstinentov, tem večja bo
„občna veselost", tem več dovtipov se bo zbilo radi njih; da, zdi
se mi, da iz „veselosti“ niti „vun“ ne bomo prišli in da se bomo
smejali, smejali še takrat, ko bo alkohol — zastrupil zadnjega
moža v naši domovini.

„Recite, kar hočete, a vse, kar je pretirano, je pretirano;
čemu bi bili bolj rimski, nego so v Rimu? Kdor zahteva od nas
popolno abstinenco, je v protislovju s sv. pismom."

To sklicevanje na sv. pismo nas živo spominja dejstva, da ni
nič novega pod solncem, ker so se tudi že vsi krivoverci sklicevali
na sv. pismo, takb da je resničen tisti rek o tej knjigi vseh knjig:

Hic liber est, in quo quaerit sua dogmata quisque;

Invenit et pariter dogmata quisque sua.

26

Kana galilejska! Kristus je ondi celd vodo v vino spre¬
menil in sam je bil med gosti in je s svojo navzočnostjo potrdil,
da se sme vino uživati in da sme človek biti dobre volje itd.
Prav gotovo! In tudi to nam je znano, da je Kristus vzprejel
povabilo farizeja Simona k gostiji in pri Lazarju je obedoval in
z grešniki, cestninarji je jedel ....  in njegovi učenci z njim; tako
da se je farizejem preveč zdelo in so mu očitali, češ: Janezovi
učenci se postijo, tvoji pa jedo in pijo ? Kristus pa jih je zago¬
varjal: „ Ali morete siliti prijatelje ženinove, dokler je ženin pri
njih, da se postijo? Prišli pa bodo dnevi, ko jim bo ženin odvzet,
tedaj se bodo postili v onih dnevih."  In povedal jim je
tudi znano priliko o stari obleki in novi krpi, o starih sodovih
in novem vinu (Luk. 5, 29. nsk). Apostoli so bili še novinci v
duhovnem življenju, še „stara obleka", „stari sodovi", zato ne bi
bilo, kakor bi mi rekli, pedagogično, naenkrat od njih zahtevati
novega duha, duha zatajevanja. Iz tega odgovora Zveličarjevega
odseva čudovita potrpežljivost s slabostmi človeškimi: piti ni
greh, a popolnost to ni; kdor hoče biti pa apostol,  ta se bo
postil!

In tako vidimo, da so se apostoli potem res postili; sveti
Pavel je bil — abstinent. Ako prepoveduje Timoteju (1. Tim. 5, 23.)
piti vodo, zaradi želodčne slabosti in vednega bolehanja, nam
to le potrjuje, da je tudi Timotej bil prej — abstinent; kajti
da sv. Pavel ni pil vina, sledi že iz teh samih besed, ker ne
pravi: posnemaj mene, ki tudi pijem vino, ampak mu daje

dispenzo. Abstinentje so bili največji misijonarji. Omenjam le
našega v sluhu svetosti umrlega Barago.  Ko je prišel po več
letih iz Amerike na Kranjsko nabirat milodarov za svoje misi¬
jonske postaje, in je tako obiskoval svoje prijatelje v stari do¬
movini, ga niso mogli preprositi, niti najboljši prijatelji ne, da bi
pokusil eno kapljico vina. (Prim. životopis Vončinov „Frid. Ba¬
raga.") Ni li najbrže Bog radi tolikega zatajevanja tako blagoslovil
njegovo delovanje! In veliki trpin Baraga bi bil, če kdo, zaslužil
na svojih daljnih potih po zametih in gozdih Ohaja in Minesote
kot majhno okrepilo požirek — vina!

Kaj pa 102. psalm? ali ne pravi, da je Bog vino ustvaril,

„ ut laetificet c or hominis"?

Ergo bibamus! — Conclusio ad baculum! Veseli vinski
bratci bi potemtakem ravnali do pičice po sv. pismu in nebesa

27

jim ne morejo uiti. Prav po znani verigi: „Qui multum bibit, bene
dormit; qui bene dormit, non peccat; qui non peccat, intrabit in
regnum coelorum. Ergo, qui multum bibit, intrabit in regnum
coelorum. (Kdor mnogo pije, mnogo spi; kdor mnogo spi, ne
greši; kdor ne greši, pojde v nebeško kraljestvo. Torej: kdor
mnogo pije, pojde v nebeško kraljestvo.)

Sicer pa, če bi se iz tega citata hotela dokazovati potreba,
da pijemo, bi se mogla iz njega dokazati tudi še druga potreba,
kajti takoj za citiranimi besedami stoji: „et oleum impinguet caput
eius“, treba bi bilo potem tudi — glavo z oljem mazati! — Sicer
pa ta psalm beremo le parkrat v letu, vsak dan pa onega, ki
pravi: „De torrente in via bibet, propterea exaltabit caput“, iz
potoka  se bo napil, zato  bo hodil po koncu! Dokaz, da po¬
štena studenčnica, ali kakor mu po pravici pravimo, „ta pametni",
človeka najbolje pokrepča.

O milionih drugih predsodkov, kakor n. pr. „da človeka
dobrodejno pogreje", da „lažje kruh dol spravi po grlu, če ga
poplakne z žganjem", da vsaj za trenutek pozabi vsakdanje skrbi"
(koliko si novih nakoplje s pijančevanjem, pa ne pomisli!), „da
bi morali sicer gostilničarji in vinogradniki propasti, ako se ne bi
pilo", da »opravlja dobro delo, če uničuje alkohol", itd. itd. itd.,
ne govorim. Tudi vem, da nisem s svojimi besedami nikogar
prepričal niti pridobil za abstinenco. A eno stvar naj povem v
tolažbo onim, ki se tako grozno boje, ako bi se to gibanje
preveč širilo; to namreč, da nam je abstinenca samo sredstvo
v dosego namena, nikakor pa ne namen  sam, in da tisti tre¬
nutek, ko se bo mej našim narodom spreobrnil zadnji pijanec,
vržemo torbo od ust in začnemo zopet piti. Ako torej težko gle¬
date abstinente v deželi: na vas je, da jih odpravite; postanite
kar v najkrajšem času to vsi, vsi Slovenci brez izjeme, potem
društvo doseže svoj namen in se — razdruži. Ker pa mora biti
v pravilih vsakega društva določeno, kaj se zgodi z društvenim
imetjem, če se društvo razdruži, zato bomo določili, da se potem
našega društva preostali denar — zapije, in zadovoljni bomo vsi,
— pivci in abstinentje!

Resolucije.

Po končanih govorih je prečital g. Kalan  resolucije, o katerih
se je razvil razgovor, ki so se ga udeleževali gg. Kosec, Pešec,
Trpin, Krajnc, kaplan Rabuza, župnik Lavrič in horjulski Stanonik.
Župnik Trpin pravi, da se mu je posrečilo dobiti aparat, s katerim
se izdelujejo dobre brezalkoholne pijače; kdor si ga želi, naj se
nanj obrne. Kaplan Rabuza priporoča za šole nazorne table,
na katerih so naslikani telesni organi, zdravi in po pijači pokvarjeni,
kar je zelo sposobno sredstvo, otrokom vzbuditi stud nad pijan¬
čevanjem. Prav dobro je povedal horjulski Stanonik, govoreč o
tem, kako naj javna oblast dela proti pijančevanju: Poskusimo,
pravi, najprej pri oblastvih, do katerih se lahko obrnemo brez
velikih kolekov, to so naša županstva. Ta lahko precej store za
omejevanje pijančevanja Dotični predlog se je vsprejel v resoluciji.

Po razgovoru vsprejete resolucije se torej takole glase:

1. Prvi slovenski protialkoholni shod priznava nujno
potrebo , da se kaj stori za omejitev pijančevanja, in poživlja
vse domoljube, da se z združenimi močmi, z vstrajnostjo, in z
energijo lotijo tega dela.

2. Dokler vlada, ki je v prvi vrsti poklicana skrbeti za
blagor svojih državljanov , ne stori v tem oziru svoje dolžnosti,
navezani smo na samopomoč.

3. Naša županstva se prosijo, da v svojem okrožju de¬
lajo za omejitev pijančevanja s tem, da gledajo, da se poli¬
cijski red za krčme natanko izpolnjuje, da zabranjujejo nepo¬
trebne plese itd.

4. Da se tako zelo vkoreninjeno zlo izruje, priznava
shod potrebo radikalnih sredstev, med katerimi je na prvem
mestu popolna abstinenca, katera ima po drugih deželah na.
milijone pristašev in ima pokazati izvrstne vspehe. Popolna
abstinenca je edino sredtsvo pijancem, ki se hočejo te nadloge
iznebiti; priporočljiva pa tistim, ki hočejo s svojim zgledom
za poboljšanje pijancev delati.

29

5. Ljudstvo nase potrebuje v tem oziru pred vsem pod¬
uka, ki naj se mu podaja v govorih in spisih. Zato se prosijo
naši Usti in »Družba sv. Mohorja«, da se odslej s tem vpra¬
šanjem obširneje in intenzivneje bavijo. Olasilo zmernostnega
društva bodi »Domoljub«, ki naj o tvori posebno stalno rubriko
o tem vprašanju; njemu naj se pošiljajo žalostni slučaji posledic
alkoholizma, da zbira statistiko o tem vprašanju za slovenske
kraje.

6. Da se zasnuje enotna in odločna akcija proti pijan¬
čevanju, spozna shod potrebo, da se ustanovi v ta namen
posebno društvo z dvema ali tremi stopinjam zmernosti oziroma
zdržnosti, ki naj stopi v zvezo z osrednjim društvom na Dunaju.

7. Shod konstatira, da  »družba treznosti«, uvedena
v ljubljanski škofiji, ni dosegla svojega namena, ampak da
se le od leta do leta več pije. Odbor novega društva se po¬
oblašča, da stopi s prečastitim knezoŠkofijstvom v dogovor, ali
naj bi se družba opustila ali primerno prenovila in na novo po¬
živila. Tako prenovljena družba naj bi se potem uvedla tudi
po drugih slovenskih škofijah.

8. Katoliška izobraževalna društva in mladeniške Mari¬
jine družbe so posebno poklicane, delati za omejitev pijan¬
čevanja. Shod v tem oziru odobrava tozadevajoče sklepe, ki
so bili sprejeti na shodu naših nepolitiških društev. Društva
naj pa ne le ne goje pijančevanja, ampak naj tudi direktno
delajo proti njemu. V društvih naj se po zgledu drugih dežel
osnujejo posebni abstinentni krožki, ki bodo druge z zgledom
in besedo navajali k zmernosti. Zlasti naj bi se nikdar k
pitju ne sililo, ampak vsakomur naj se pusti prostost, da
pije, kolikor čuti potrebe.

9. Ker hodita varčnost in zmernost roko v roki, zato
naj se v vsakem društvu in Marijini družbi, pa tudi tam,
kjer teh ni, v vsaki sleherni župniji ustanovi  „ Čebelica", kamor
naj mladi ljudje, zlasti otroci, posli in delavci, shranjujejo
svoj zaslužek in se na ta način obvarujejo pijančevanja.

10. Da se pijančevanje med mladim rodom ne bo raz¬
širjalo, se mora že pri otrocih na to delati in jih navajati,
da se zdržujejo alkoholnih pijač. Otrokom do 14. leta naj
bi se ne dajale nikake opojne pijače; tudi pri izletih in šol¬
skih veselicah ne.

30

11. Gospodarji in delodajalci se prosijo, da naj—če
mogoče  — ne dajejo poslom piti žganja; da pa bodo pri tem
dobili poslov, naj jim dado mesto tega nagrade v denarju
ali obleki.

12. Prvi slovenski protialkoholni shod se obrača do vseh,
ki jim je na srcu blagostanje našega ljudstva, naj podpirajo
po svojih najboljših močeh to akcijo proti pijančevanju s tem,
da pristopijo k novoustanovljenemu društvu, da pridno agi¬
tirajo za to, ter pridobivajo tudi druge za zmernost in zdržnost.

Te resolucije so bile soglasno vsprejete. Razume se, da reso¬
lucije niso popolne; toda okvir so, v katerem se bo stvar lahko
dalje razvijala.

K sklepu je bil voljen začasen odbor,  ki naj se najprej
pokloni presvetlemu gospodu knezoškofu in priporoči našo stvar
njegovi blagonaklonjenosti, potem pa naj skrbi, da se izvedeta
točki 6. in 7. resolucij, to je, da se osnuje novo društvo proti
pijančevanju ali da se obstoječa družba treznosti preosnuje.

S tem je bil položen temelj prepotrebnemu gibanju proti
pijančevanju v slovenskih deželah, gibanju, ki ne sme ponehati
med nami!

Ne vemo, s čem bi mogli svojemu narodu bolj
koristiti, kakorako delamo na to, dase reši te nadloge.
Vsi, ki želite našemu ljudstvu dobro, pridružite se
tej sveti vojski!

Nameček.

Koliko Kranjska popije.

Predaval v kršč.-soc. zvezi J. Kalan.

Gospodje, ki imajo pri kršč.-soc. zvezi veliko besedo, so
mi naročili, naj Vam govorim o alkoholizmu.

Da se razumemo, naj pred vsem z dvema, tremi besedami
razložim ta izraz.

Alkohol  je brezbarvena tekočina, ki ima oster duh in
režoč okus, in če se užge, gori z višnjevkastim plamenom. Ta
alkohol se ne nahaja toliko sam, pač pa se nahaja v vseh
opojnih pijačah, nekaterih več, nekaterih manj. Glavne opojne
pijače so: žganje, vino in pivo. Vse^te pijače se torej imenujejo
alkoholne. Alkoholizem papomeni p i j an če v a nj e z vsem i
njegovimi hudimi posledicami.

Nekateri izmed čislanih poslušalcev se bodete pa spominali,
da sem o tej stvari pred dalj časom že govoril na tem kraju.
Gotovo si bodete mislili: Kaj ta mož nič drugega ne zna in ne
ve, kakor edino le ta ljubi alkoholizem?! ,

Na to odgovarjam:

Prvič se mi zdi, da se o tej stvari nikdar ne govori dosti¬
krat, kamoli prevečkrat. Jaz ne morem razumeti, kako da vsi
kar ne morejo razumeti nujne potrebe boja proti pijančevanju.
Nezmerno pijančevanje se nam zdi neka čisto vsakdanja prikazen,
neko neizogibno zlo, s katerim smo se že popolnoma privadili v
miru živeti. Če ogenj pokonča celo vas, če toča pobije v kakem
kraju, če trtna uš uničuje vinograde, zgražamo se nad groznimi
nesrečami, milujemo uboge ljudi, ki jih je nesreča zadela,

32

kličemo na pomoč vso deželo — nesreča pa, ki jo napravlja
pijančevanje in ki daleč presega vse elementarne nezgode, nas
ne spravi iz ravnotežja. Nasproti: z veseljem, s petjem in vriskom
ga vsprejemamo ter na stežaj vrata odpiramo sovražniku, v čegar
spremstvu so grozne skrbi, brezmejno gorje, silna beda, naš
gmotni in nravni propad ....

Drugič povem v svoj zagovor, da sem bil takrat govoril o
alkoholizmu sploh, da sem navajal date zlasti iz drugih dežel, o
naši domači deželi nisem imel dat, ker je pri nas v Avstriji sta¬
tistika mnogo manj razvita, kakor drugod.

Sedaj se mi je pa posrečilo dobiti nekaj podatkov s Kranjskega,
in zato hočem danes govoriti specielno o alkoholizmu na
Kranjskem,  ali: Koliko Kranjska popije.

Te podatke sem dobil iz dvojnega vira. L. 1890. je bil na
Dunaju svetovni protialkoholni shod. Pred tem shodom je raz¬
poslalo knezoškofijstvo na prošnjo deželne vlade vsem župnim
uradom vpraševalne pole o pijančevanju po deželi. Na podlagi
teh odgovorov je sestavil g. dr. Robida  neki celoten pregled
za celo deželo o tej stvari. — Seveda so ti podatki nekoliko
nezanesljivi, približni, dozdevni, ker množina užitega vina in piva
se ne da natančno določiti.

O žganju pa imamo natančne podatke, ker dežela pobira
naklado nanj. Iz visokosti pobrane naklade se da natančno določiti
množina zadacanega — in seveda tudi popitega — žganja. De¬
želni odbor v vsakoletnem svojem poročilu navaja dotične šte¬
vilke. In to je moj drugi vir.

Na podlagi teh podatkov rečem:

Prvič: Na Kranjskem je pijančevanje zelo razširjeno.

Drugič: Pijančevanje narašča od leta doleta.  — Zlasti
narašča konsum žganja in piva. Opaža se, da se je žganje jelo
širiti tudi po vinorodnih krajih, kjer ga preje niso poznali. Dalje
se opaža, da so ga vedno bolj jele piti tudi ženske in otroci.
Deželni zbor je naklado na žganje znatno povišal in se je torej
žganje podražilo, toda zaradi tega žganjepitje ni pojenjalo, marveč
kljub temu naraslo

Toda naj govore številke!

33

V letih 1889—1900 je bilo tole razmerje:

Torej toliko se popije zadacanega žganja na Kranjskem — •
blizu pet milijonov litrov  (!) In dežela dobi za to — letos
gotovo že pol milijona goldinarjev ali en milijon kron.

Čujte! Večina deželnih dohodkov  prihaja od žganja. Kakor
je na eni strani dobro, da ima dežela s čim pokriti svoje troške,
tako pa je na drugi  plati naravnost škandal, da skoro vse de¬
želne potrebe pokrijejo — žganjarji! Karkoli se s tem denarjem
dobrega in lepega stori, dežela je vendar na vsak način — na
zgubi.

Pravim, zadacanega žganja; koliko se ga paše kontrabant
potoči, tega ne morem povedati s številkami. In tega gotovo
ni malo.

Opomniti treba k temu:

1.  L. 1896. je deželni zbor povišal naklado od 120/ 0  na 18%;
zato 1. 1897. številke naenkrat tako poskočijo.

2.  Pred leti so imeli privatni podjetniki pobiranje naklade
v zakupu. Svota, ki jo je dežela dobila, je bila neznatna; niti
100.000 gld. Kako so ti — seveda liberalni — „podjetniki“ bo¬
gateli od dežele! Lepo deželno gospodarstvo: kar stotisočake
metati proč! — Pozneje je vendar dežela sprejela pobiranje v
svojo režijo.

3.  Lani je pa to pobiranje prevzela država.  Za to pa je
dežele odškodovala, da ne bodo — vsaj naša ne •— na zgubi.

3

34

Znižala pa je pri tem naklado od 60 na 20 vinarjev. Ker je pa
žganje ostalo enako drago, ves ta dobiček pride v prid le trgovcem,
katerim itak žganje izmed vseh reči, kar jih prodajajo, donaša
največ dobička.

Poglejmo sedaj še, kako je konsum žganja porazdeljen po
raznih okrajih dežele.

L. 1900. se je zadacalo alkohola:

Skupaj 9'9 /

Na vsakega človeka na Kranjskem pride torej pri¬
bližno deset litrov žganja.  — Poleg tega se je izpilo v deželi
1. 1900 še 29.523 lit. poslajenega žganja, to je raznih likerjev itd.,
česar nismo všteti v gornji račun. Če bi torej v gornje številke
privzeli še to žganje in pa ono, kar se ga tihotapsko popije,
potem dobimo še hujše rezultate.

Toliko se torej popije žganja v deželi. Alkohol v žganju
sem računi) 33-procenten, kar se močno ujema z resnico.

Da se množina užitega žganja še bolj razvidi, predočil nam
je naš slavni „številkar“, (kateremu sem, mimogrede omenjeno,
za plačilo obljubil, da ga bom po vseh gostilnah hvalil), mno¬
žino užitega žganja v raznih oblikah, izraženih s številkami.

Posoda,  ki bi obsegala vse žganje, bi imela 37 kubičnih
metrov. Kupla naše stolne cerkve je visoka 38 metrov. Potem
si nekoliko lahko mislimo, kakšna bi bila taka posoda, dolga,
široka in visoka 37 metrov; obsegala bi več prostora, kakor
cela cerkev.

35

Reka,  globoka 1 meter, široka 20 metrov, bi bila dolga
225 metrov.

Ribnik,  2 metra globok, bi imel 53 metrov v premeru.

Kanal,  1 meter visok in širok, bi bil dolg ID /2  kilometra.
Torej nekako tako dolg, kakor je od Ljubljane do Medvod,
Domžal ali Šmarja.

Vodnjak,  ki bi dajal v eni sekundi 1 liter žganja, bi
tekel 54 dni; če bi pa dajal v sekundi 5 litrov, to je v minuti
300 litrov, tekel bi 10 dni 91  / 2  ure.

Stane pa to žganje, če računamo liter po 80 kr. = 1 K 60 h,
celih 7 milijonov 200.000 kron. Čedni denarci! . . .

Tu imate tedaj nekoliko podobe o žganjarjenju na Kranjskem.

Toliko se torej žganja popije v naši deželi. — Množine
užitega vina in piva,  kakor sem že rekel, ne moremo tako
natančno določiti. Na podlagi odgovorov, ki so jih vposlali župni
uradi na knezoškofijstvo in od tam na vlado, je izračunal
dr. Robida, da se popije na Kranjskem poleg 4 in pol (sedaj
že 5) milijonov litrov žganja kake 4 milijone litrov vina  in
kake 3 milijone litrov piva.

Te številke so očividno mnogo prenizke. Potem bi prišlo
na vsakega človeka na leto le kakih 8 litrov vina in kakih 6 lit.
piva. — Toda če se tudi žganja mnogo pije, pa se pijeta vino
in pivo vedno v večjih množinah kakor žganje.

V Avstriji  sploh je izračunjeno, da pride na človeka 15
litrov žganja, 22 1. vina in 32 1. piva. (Ti podatki so vzeti iz
knjige: dr. Delbrtick — Hygiene des Alkoholismus). Za žganje
je Avstrija med evropskimi državami na 3., za vino in pivo pa
na 10. mestu. V žganju imata le Danska in Nemčija nekoliko
večji konsum.

Iz tega je pač razvidno, da marsikje še hujše pijančujejo,
kakor pri nas. Razvidno je, da po nekaterih avstrijskih deželah
še več žganja  spijo kakor v naši. Glede vina  gotovo nismo
mnogo ali nič pod, raje še nad poprečnim številom v Avstriji,
ker je dežela sama deloma vinorodna; piva  se pa pač v pri¬
meri s severnimi deželami mnogo manj pije, torej smo pod
poprečnim številom. Po tem bi se dalo približno soditi, koliko se
na Kranjskem použije vina in piva, — če so zgoranje številke
o Avstriji zanesljive.

3

36

K vinu se tudi prišteva sadni mošt, katerega se vedno več
napravlja in pije.

Pivo se razširja vedno bolj, zlasti zadnja leta, odkar se v
steklenicah hrani in prodaja.

Ako vzamemo vse tri pijače, potem je tudi razvrstitev okrajev
po deželi drugačna, kajti kjer se manj žganja pije, tam je več
drugih pijač. Dr. Robida jih razvrščuje v svojem elaboratu; toda
sam pravi, da je kombinacija nezanesljiva, zatorej jih ne bom
navajal, da kakemu okraju krivice ne delam, če bi prišel preveč
v ospredje, in pa zato, ker se mi res ne zdi verojetna. - Toda
to rečem: Navadno se grmi samo proti žganju. Res je to najostud-
nejša vrsta pijančevanja, toda vsaka pijanost je od hudega.
Ravno pred par tedni je „Slovenec“ prinesel sledečo notico: „V
Šentpetru pri Novem mestu so trije možaki izpili 15 litrov vina;
eden izmed teh je domov grede zabredel v lužo in v njej vtonil.
Torej najprej se je vina napil prav po živinsko, potem pa —
luže ! Iz te in takih zgodb je razvidno, da je vsaka nezmernost
grda, neumna in pogubna da mora torej veljati naš boj vsake
vrste pijančevanju.

Če privzamemo k žganju še vino in pivo, kolikor se ga
popije, potem dobimo še vse drugačne številke, potem treba še
vse veče posode, ki bi obsegale vso to pijačo; reka, v kateri bi
pijača tekla, bi bila še močnejša; iz ribnika bi nastalo celo jezero
in vodnjak bi tekel celo leto, noč in dan.

Vzemimo, da se Kranjci držimo glede vina nekake nor¬
malne mere v Avstriji, torej 22 litrov na človeka, piva pa da
izpijemo polovico manj, to je 16 litrov na vsakega, potem si
lahko, komur se ljubi, sam preračuni, kolika množina tekočine
je to in koliko te dobrote deželo — stanejo.

Podobne razmere kakor na Kranjskem so gotovo tudi
drugod po Slovenskem.  Množina použitega alkohola bo pri¬
bližno enaka. Po krajih, kjer vino raste, po Primorskem in Šta-
jarskem, se pije več vina, po Koroškem več žganja in piva.

Poglejmo sedaj še nekoliko, kak „ blagoslov" donaša vse
to naši deželi! Koliko zla, plačanega zla!...

1. Koliko greha!  — Greh je vsaka pijanost šamana sebi;
popolna pa če človek pamet svojo popolno zapije — smrtni
greh. Toda nezmernost je poglavitni greh, iz katerih izvirajo'
drugi. In iz pijanosti zlasti — koliko drugih grehov!

37

2.  Pešanje vere. Pijanec opušča molitev, zakramente in
vse verske vaje. Največ pa trpi vsled pijančevanja posvečevanje
nedelje. In nedelja je pred vsem „Gospodov dan“, dan vere,
dan krščanski. Če ta dan človek ni kristjan, kedaj naj je? In
vendar je izrekel škof Egger čudno-resno besedo: Kmalu
ne bomo več vedeli, ali nedelja krščanskemu živ¬
ljenju več koristi ali škoduje!...

3. Liberalizem’  pridobiva s pijančevanjem. Gostilna —
če ni gostilničar v resnici krščanski in vesten, ki mu je vest prej
kot dobiček, — je nekak antipod cerkve; po gostilnah se večinoma
valja „Narod“; tam se upijanjajo ljudje, predno imajo iti na
volišče.

4. Koliko po družinah  prepirov, zmerjanja, kletve, žalosti,
solza! Kake mučenice so žene pijancev, kaki revčki njih otroci!
Kdo more vse to gorje popisati?

5. Koliko pretepov in ubojev!  — Dr. Robida pravi
v svojem spisu, da je v oziru umorov Kranjska na 3. mestu
med avstrijskimi deželami: 7 na 100.000 prebivalcev (kar je tudi
gotovo preveč). Pa če jih je tudi manj, koliko pa je pretepov!
In skoro vsi se izvrše v pijanosti. Koliko je to hudega !

6. Koliko pijancev si pokonča svoje življenje  s tem,
da zmrznejo, padejo v globino, v vodo, ali da jih preobilna
pijača kar naravnost umori, ali si s samomorom končajo življenje.

7. Zarod  naš vsled pijače močno slabi. Otroci pijancev
so slabotni, bledi, majhni, slaboumni, nagnjeni k lenobi in posto¬
panju, jezljivi in nepokorni. — Kako da mlajši zarod vedno bolj
peša, priča vojaški nabor, pri katerem je vedno manj za vojaštvo
sposobnih fantov in katerega so morali od 20. na 21. leto sta¬
rosti preložiti.

8. Revščina  narašča v deželi vedno veča. To ima sicer
tudi druge vzroke, toda pijančevanje izdatno prispeva, da se
proces hitreje vrši. Kmetije se prodajajo, ljudje trumoma dero
v Ameriko, tujec se vedno bolj naseljuje med nami in se lasti
naše zemlje . . . Koliko gre denarja vsled pijančevanja iz dežele !
Zlasti za pivo in žganje. Pivo pijemo večinoma tuje; naše beraške
krajcarje pošiljamo v Gradec, na Dunaj, na Češko, da bogatimo
ž njimi kapitaliste, zaklete sovražnike vere in jezika našega. In
žganjarije, te imajo v rokah večinoma judje, ali pa vsaj liberalci.
Mi jih pa podpiramo. Kdaj se bomo že zmodrili! — Če se že

38

mora piti, je najpametneje, piti vino, pa domače, ne italijansko
in ne Sternovo!

9. Kako pijača ljudi sprija, kaže dalje to, da je v kranjski
prisilni delavnici  660/ 0  pijancev. In mi moramo plačevati
za te potepuhe.

10. V norišnici  kranjski je po dr. Robidovem poročilu
samo 6°/o vsled pijanosti tja prišlih. Dr. Robida si to razlaga s
tem, ker — pravi — imajo Kranjci sploh jako zdravo, močno
glavo, ki je ne spravi iz uma vsaka malenkost in pa ker zaradi
delirija pijancev ne pošiljajo v norišnico, marveč jih skušajo doma
izkurirati.

11. Ker se pijančevanje navadno očita le nižjem stanovom, zato
konečno dodajam opazko dr. Robidovo: Vsakdo ve, da tako-
zvana boljša družba  v tem oziru nikakor ni nedolžna in da
omikani ljudje sami često padejo na tako nizko stopinjo, kakršno
pri navadnem ljudstvu sami bogve kako strogo obsojajo.

To malo slike o posledicah pijančevanja med nami. Koliko
neizmerno hudega! In vse te naštete grehe, skrbi, težave, izgube,
nesreče, treba še prav drago kupiti in plačati! Norost!

Ko sem si predstavljal ono veliko posodo, o kateri sem
prej govoril, prišla mi je na misel neka druga posoda, ki jo
nastavljajo na kmetih po mizah, da muhe vanjo love. Muhe
neumne prihajajo, srkajo sladko tekočino in pijejo toliko časa,
da — potonejo. To pa ne zmodri njihovih ravno tako neumnih
sestric. Priletavajo, pijejo in tonejo toliko časa, da je posoda
polna. In ko se izprazni, se stvar znova začne. — Tako tudi
pijancev ne izuči nesreča drugih. Srkajo in vlečejo ga toliko
časa, da poginejo — gmotno in duševno, da potonejo v oni
veliki posodi. Zato ne pravimo zastonj: Pijan kot muha!

In kaj se je že storilo proti tolikemu sovraž¬
niku našega ljudstva!?

V primeri z njegovo silovitostjo — bore malo. Poskušalo
se je že večkrat na razne načine: s pridigami, predavanji, davki,
z družbo treznosti, kako bi se prišlo alkoholu blizu. Toda ta
mogočni gospod se prebito malo zmeni za kake polovičarske
poskuse. Treba ga prijeti od vseh strani naenkrat in z vsemi
silami. Pa še gre težko. Toda če zastavimo vse sile in ne odje-
njamo za nobeno ceno, — nazadnje se bo udal in se jel počasi
umikati.

39

Treh sredstev zlasti omenjam v tem boju:

1. Državna postava.  Ta lahko najkrajši proces napravi
z alkoholom. Pred kratkim jo je vlada sama predložila državnemu
zboru. Daši je pomankljiva, vendar še precej daleč sega in bo
precej trdo na prste stopila izdelovavcem, prodajavcem in pivcem
žganja. Če le bo kaj iz nje! Delajo jo že od 1878. leta. In zopet
bodo gotovo podkupljeni judovski hlapci delali na to, da jo
preprečijo ali zavlečejo. Naše poslance prosimo in zahtevamo
od njih, da store vse, da pride čem prej do sklepa. Prepričani
smo, da bodo storili.

2. Občinska naklada na žganje in pivo.  Občine
imajo svoje troške in za te nalagajo občanom naklado na direktne
davke. Občine na Kranjskem imajo pravico skleniti in pobirati
lOprocentno naklado na te dve pijači. In glejte naših božjih
volkov: Dočim imajo nekatere občine silno visoke naklade, celb
do 99°/o, imajo naklade na užito pivo samo štiri občine, na žganje
pa -— nobena!

Prijatelje ljudstva, zlasti duhovnike nujno prosimo, naj pri¬
hodnje leto delajo in vplivajo na to, da se v njih občinah gotovo
sklene dovoljena občinska naklada. S tem bi dve muhe naenkrat
zadeli: kolikor toliko bi žganje in pivopitje otežili in omejili,
obenem bi pa lahko sedanjo naklado na druge davke, katerih je
že tako preveč, znižali. Torej!!

3. Družba treznosti.  Če se tudi državna postava uve¬
ljavi in občinske naklade pobirajo, bo vendar dela proti pijanče¬
vanju še mnogo, mnogo. To ima izvrševati svobodna družba, v to
svrho ustanovljena. Presvetli gospod knezoškof, ves unetza blagor
svojih, je že dovolil, da staro družbo z novim duhom in novimi
pravili prenovimo. Ko bo uvedena, razširjajte jo vsepovsod!

S tem sem pri koncu.

Prvi korak k poboljšanju je spoznanje.  Zatb smo si
v naglici malo ogledali razmere po naši deželi, da vidimo kje
smo, da spoznamo, kako nujno potrebno je tu sile zastaviti. Za
spoznanjem mora priti —- dejanje!

Zatorej na delo, na boj! Delajmo, v o j u j m o se,
rešujmo,  da  bo  — kakor tako krasno pravi in peva pesem
„Vojaška“i) —- da bo naš dom otet, da bo — naš dom
o t e t! . . .

>) Uglasbil P. Hugolin Sattner.

Družba treznosti.

Pripravljavni odbor, izvoljen na shodu in pooblaščen k
nadaljnim korakom, se je zavedel svoje naloge in jo skušal rešiti.

Se isti dan se je poklonil presvetlemu gospodu
knezoškofu  ljubljanskemu, ki ga je prijazno vsprejel in mu
obljubil svojo pomoč.

Potem je v smislu točk 5. in 6. resolucij naredil na preč.
kn. - šk. ordinariat vlogo, če bi blagovolil obstoječo družbo
treznosti prenoviti.  Kajti bolj pametno je, držati in izpo¬
polniti to, kar že imamo, kakor pa staro zavreči in čisto novo
uvajati. Družba treznosti naj bi bila pa obenem svetno, od vladne
strani potrjeno društvo, da se lažje giblje in more bolj delovati:
da ima odbor, ki akcijo vodi, da lahko napravlja shode in peticije,
izdaja brošure itd.

Presvetli gospod knezoškof je blagovolil na to vlogo
sam odgovoriti, da ga zelo veseli, da se je akcija pričela in
še bolj, da se hoče nadaljevati. Pooblastil je pripravljavni odbor,
da izdela družbi treznosti nova pravila in navodila, ki naj mu
jih ob svojem času zopet predloži.

Odbor se je nato lotil pravil. Ni pa ne lahko v tem oziru
kaj kolikor toliko vsem ustrezajočega in res praktičnega napraviti.
Zato smo se obrnili v „Slovencu“ na vse, katerim je stvar kaj
mar, naj bi nam iz svoje skušnje dali kaj praktičnih svetov. Res
se je na naš poziv oglasil — en cel gospod in nam mnogo pamet¬
nega povedal, kar smo tudi vpoštevali.

Da pa ne izkuhamo kaj nezrelega, kar bi se pozneje samo
kritikovalo, objavljamo tukaj:

Načrt pravil družbe treznosti.

/. Ime, sedež in obseg.

„Družba treznosti"  ima svoj sedež v Ljubljani  in
razteza svoje delovanje po vseh avstrijskih deželah, v katerih
bivajo Slovenci.

41

Družba treznosti je obenem cerkvena družba.  Kot
taka je podrejena cerkveni oblasti.

Po škofijah, v katerih deluje, se loči v odseke.  Po žup¬
nijah pa, v katerih je uvedena, ima poddružnice.

2. Namen.

Namen družbi je zatirati nezmerno pijančevanje.

3. Sredstva.

Družba doseza svoj namen:

1. Z verskimi sredstvi,  katere v vsaki škofiji uredi pri¬
stojna cerkvena oblast.

2. S poukom  o škodljivosti opojnih pijač, z govori
in spisi.

3. Z ustanavljanjem naprav,  ki odvračajo od pijan¬
čevanja, kakor so čebelice, bralnice itd.

4. S tem, da vpliva na postavodajavne zastope
in delodajavce,  naj izdajajo primerne postave in določbe,
s katerimi se zabranjuje pijančevanje.

5. S tem, da dela na reformo  pivskih običajev in pivskih
krajev ter nastopa zoper prisilno pitje.

6. Z denarnimi sredsvi,  h katerim prispeva vsak ud
pri vpisu z 20 vinarji, pozneje s prostovoljnimi darovi.

4. Udje in njih dolžnosti.

Ud lahko postane vsakdo, kdor se zaveže izpolnovati druž¬
bene dolžnosti.

Udje se ločijo v skupine:

I. Oni, ki vse pijače pijejo zmerno.

II. Oni, ki ne pijejo nikakega žganja, vse druge pijače pa
zmerno.

lil. Oni, ki redno (vsaj vsak dan ne) ne pijejo nobene
pijače.

IV. Oni, ki se (razun za zdravilo in za božjo službo) popol¬
noma zdrže vseh opojnih pijač.

Poleg tega se zavežejo udje vseh skupin:

1. Da otrokom  do 14. leta ne bodo dajali nikakih opojnih

pijač.

42

2. Da ne bodo nikogar silili  k pitju in se vsakemu pri¬
silnemu pitju ustavljali.

3. Da ne bodo dolgo v n o č posedali po pivnicah, razun
iz potrebe na potu.

4. Da se bodo ogibali mnogoštevilnih priložnosti,  ki
vabijo k pitju.

5. Da bodo namen družbe kolikor mogoče pospeševali
s tem, da tudi druge odvračajo od pijančevanja in jim odte¬
gujejo priložnosti  k temu.

Posebe se še zavežejo :

a)  matere,  da ne bodo pile;

b)  gospodarji in delodajavci, da ne bodo dajali poslom
in delavcem žganja in ne denarja za pijačo;

c)  go s til n i č ar j i, da ne bodo med božjo službo in
zvečer čez postavno uro imeli odprtih pivnic; da ne
bodo dajali pijače ljudem, ki je imajo že dosti; in da ne
bodo silili k pitju.

5. Odbor.

Družbo vodi odbor dvajseterih članov, ki morajo biti poraz¬
deljeni po vseh škofijah, koder je družba uvedena. Ti volijo
izmed sebe predsednika, podpredsednika, tajnika in blagajnika.

V področje odbora spadajo vse družbene zadeve, ki niso
pridržane občnemu zboru.

Za sklepčnost odborovih sej mora biti navzočnih vsaj pet
odbornikov. Sklepa se z nadpolovično večino glasov.

Predsednik, ali če je ta zadržan, podpredsednik, zastopa
družbo na zunaj, podpisuje s tajnikom vred pravomočno vse
družbe tičoče se listine ter sklicuje odborove seje in občni zbor.

6. Občni zbor.

Občni zbor je vsako leto enkrat. Za sklepčnost zadostuje
vsakršno število navzočih udov. Sklepa se z absolutno večino
glasov.

Občni zbor potrjuje letno poročilo in letni račun, sklepa
po potrebi o premembi pravil ter voli vsako tretje leto nanovo
odbor.

43

7. Razsodba prepirov.

Prepire iz društvenega razmerja nastale razsoja razsodišče
peterih članov; vsaka stranka voli dva, občni zbor pa prvo-
mestnika.

8. Razdružitev.

Družba se razdruži:

a)  če to sklene občni zbor ob navzočnosti treh četrtin vseh
članov z dvetretjinsko večino ;

b)  če jo razdruži gosposka.

Če se družba razdruži, se izroči imetje škofijstvom po raz¬
merju njih prispevanja k skupni blagajni, da je porabijo v namene,
katerim je služila družba.

Cerkvena uredba družbe.

1. Družbeni patron je sv. Janez Krstnik. Družbeni praznik
naj se obhaja v nedeljo po sv. Janezu; kjer to ni mogoče, pa
v nedeljo prej.

2. V vsaki škofiji, kjer se družba uvede, ima vrhovno vodstvo
ordinarij.

3. Družba se uvede po posamnih župnijah, kjer ima svoje
poddružnice. Vsako poddružnico vodi poverjenik - duhovnik.

4. V družbo se lahko vpiše vsakdo ; vendar naj se otroci
vsprejemajo šele po opravljenem prvem sv. obhajilu. Možki naj
se vpisujejo posebe, ženske posebe.

5. Kdor se v družbo vpiše, se zaveže s častno besedo,
dano voditelju družbe, in z lastnoročnim podpisom za dobo
enega leta, da hoče izpolnovati dolžnosti one stopinje zmer¬
nosti oziroma zdržnosti, katero si je izbral. — Bogu naj pa
obljubi z obljubno molitvijo, tiskano na vsprejemni podobici,
ki naj jo o prvi priliki opravi. Vendar ga ta obljuba sama na
sebi ne veže pod nikakim grehom.

6. Vsako leto na družbeni praznik se obljuba ponovi.
Koncu cerkvenega govora moli duhovnik obljubo, katero dru¬
žabniki za njim izgovarjajo. — Isti dan, ali če je zaradi maše
pro populo nemogoče, pa kak drug dan, naj se opravi ena
sv. maša  za družbo in družabnike.

44

7. Poleg zmernosti ali zdržnosti, ki jo ima držati, moli vsak
družabnik na dan dve „če š č e n a m a r i j i“, eno zase, drugo
za spreobrnenje grešnikov, pijančevanju udanih.

8. Vsak ud plača pri vpisu vstopnino dvajset vinarjev  za
družbene troške; o družbenem prazniku se pa pobirajo darovi
za namene družbe. Od nabrane svote naj voditelj najprej porabi,
kar ima troškov z družbo, ostalo pa se pošlje osrednjemu
vodstvu družbe, da se uporabi za sredstva v boju proti pijan¬
čevanju, za družbene tiskovine, razširjanje spisov itd.

9. Vsak ud prejme pri vpisu vsprejemno podobico,
na kateri je tiskana obljuba, ki naj jo ud z lastnoročnim podpisom
potrdi in obljubi izvrševati.

10. Kdor svoje obljube ne izpolnuje, naj vzprejemni list
vrne. Ako pa tega sam ne stori, naj ga voditelj po enkratnem
opominu — če nič ne izda — iz družbe izbriše  in mu to
naznani.

Kjer je družba vpeljana, naj se ljudem razloži, da se je
prenovila  in naj se stari udje vprašajo in pozovejo, če hočejo
pravila prenovljene družbe izpolnovati, in katero stopinjo v družbi
si izberejo.

Voditelji naj pazijo, da se družba ne le vpelje, ampak tudi
vodi in naj pazijo, da udje svojo obljubo res izpolnujejo.

Ker duhovnik ne more sam vsega videti in storiti, zato bo
k vspevanju družbe prav mnogo pripomoglo, ako ima ob strani
nekaj gorečnikov ali zaupnikov,  ki delajo za to stvar
Za to bi bili primerni boljši mladeniči iz Marijine družbe ali
možje tretjega reda.

Vsako leto ob družbenem prazniku naj voditelj javno pove,
koliko udov šteje družba, koliko jih je nanovo pristopilo in
koliko bilo izbrisanih. Isto naj sporoči osrednjemu vodstvu, da
se vidi, v kakem stanju je družba, ali deluje in napreduje ali
nasprotno.

To je načrt pravil in navodil za družbo.

Ni lahko sestaviti kaj vsestransko dobrega. — Precejšnja
težava je to, ker je družba namenjena za več škofij. Lože bi bilo

45

sestaviti pravila za eno škofijo, toda naše gibanje je bilo takoj
spočetka vseslovensko  in tako naj ostane!

Druga še večja težava je, določiti pravo mero zahtev;
Ker alkohol ni nekaj absolutno slabega, zato je težko reči, kje
je prava meja. Napravili smo štiri stopinje. Jednostavneje in ljubše
bi nam bilo, ko bi jih bilo manj: dve ali tri, toda udje bi bili
bolj vtesnjeni, nekaterim bi bilo preveč zahtevano, drugim pre¬
malo; v okviru štirih stopinj se lože gibljejo in sebi primerno
stopinjo izvolijo. — Če nam pa ve kdo kaj boljšega svetovati,
radi vsprejmemo.

Sploh smo načrt pravil zato objavili, da si ga lahko vsak,
kdor se za stvar kolikaj briga, ogleda, presodi in nam — predno
definitivno določimo — pove svojo misel, katero bomo po
možnosti uvaževali, da ne bo pozneje brezplodne kritike, marveč
sedaj, ko se da še pomagati. Kdor bi imel kako tako misel, pro¬
simo, da jo blagovoli poslati vsaj do 15. februarja sestav¬
ljavcu te knjižice.

Dostavljamo, da je načrt v celoti že odobren od presvetlega
gospoda knezoškofa ljubljanskega.

Sklep.

Menimo, da smo vsaj malo dokazali opravičenost in potrebo
započetega gibanja proti alkoholizmu. Naj bi se vendar vsi dobro-
misleči uneli za to prepotrebno delo!

Vemo, kaj mnogim napravlja pomisleke in jih odbija od
nas, — f popolna abstinenca. Ta je kamen izpotike, ta je, pred
čemer se nekateri križajo in zgražajo.

No, mi nimamo kar nič proti temu, ako se razdere kaka po¬
štena šala — na račun abstinentov, in resnici na ljubo moramo kon-
statirati, da je naše mlado gibanje prineslo že jako mnogo ve¬
selosti v dežel (!) Da bi pa abstinenti bili v resnici nevarni in-
dividui človeški družbi, nevarni našim vinogradom in vinograd¬
nikom in nevem komu še vse, tega menda nikdo zaresno ne misli.

Vrjamete li, ko bi kolovodji zmernostnega gibanja sami pili,
da bi morali neredkokrat slišati: Aha, ali jih vidite, vodo pridigajo,
vino pa pijejo!

To je jasno vsakomur, da kdor hoče kako idejo propagirati,
mora sam v isti stvari dati najboljši zgled. Najboljši zgled glede
pijače je pa, — nič. Nekaj takih zgledov mora biti! Izkušnja uči,
da je vsako gibanje proti pijančevanju brez popolne abstinence
— zvodenelo.  Da ne zvodeni tudi pri nas, zato je nujno in
neogibno potrebno, da je nekaj  abstinentov. Nikdar pa ni res,
da hočemo iz vseh ljudi abstinente napraviti.

Toliko, da se razumemo.

Torej: Clara pacta — boni amici! Abstinenti in neabstinenti
lahko sedimo pri eni mizi, abstinenti in neabstinenti se lahko
borimo proti pijančevanju. Vsi brez razlike podajmo si roke in
vzdignimo se kakor en mož zoper tega ljutega ljudskega so¬
vražnika! Boj, ki ga pričenjamo, je težak, toda brezvspešen ne bo.
Če ga vstrajno bijemo, ni dvoma, da bi ne dosegli lepih vspehov.

Da, kamen, ki smo ga zatrkljali 17. septembra,
ne sme priti k počitku, in delo, ki smo je ta dan
začeli, ne sme zastati in ponehati, dokler ne —
dozore njega sadovi!

KAZALO.

Stran

Uvod .  5

Shod . 7

Govori:

Žrtve alkohola.10

Boj zoper pijančevanje — krščansko in prepotrebno delo 13

Abstinenca ali zdržnost — orožje zoper nezmernost . . 18

Kdo se ga pa brani ?.23

Resolucije .28

Nameček :

Koliko Kranjska popije.31

Družba treznosti

Načrt pravil družbe treznosti.40

Cerkvena uredba družbe . 43

Sklep .46


I





NARODNA IN UNIUERZITETNA
KNJIŽNICA

00000380352