mam* irhfMMMianinitifimHifii i. iiiiiiMiii 3C& ŽAVOD^^ŠLOVEMIJE ZA • v' 5" - ^ LETNI PREGLED REZULTATI RAZISKOVANJ PROMETA iN ZVEZ 1 1!^. 8 fi^vl 1 1 117. 2 .1 1 1 7 iSi^en 134. 2 129 . A 134' ; 2 " t 14 0. 9 f4 1 . 0 122. 9 l 2?. 9 1 2 0' . 6 120. b 1 1 H . 7 1 i A . 7 S7. 4 1 25' . 7 151 . 134. 3 134. 3 134. 3 129. 4 129. 4 129. 4 125. 7 125. 8 125. 8 1 5 L. 0 151. 1 U51 .1 141. 0 141. 0 141. 1 122. 9 122. 9 122. 9 120. 6 120. 6 120. 6 118. 7 1171^ 118. 8 117. 2 118. 8 117. 2 67. 6 67. 7 1 5 I . 'd 151. 2 onro 120 . 7 X ^ H. J 1 J4. 3 i ČV . S' 1 29. 5 i C-) . n 125. 8 123. 0 141. 1 115. 9 118. 8 67. 7 67. 8 67. 8 6 "i 61 115*9 1 151. 2 151. 3 151-. 3 151. 3 141. 2 141. 2 141. 2 141. 2 134. 4 1 34. ;4 1 3>4~. 4 L '34 . 4 129 -. 5 v 125. 8 1 2 9 r 5 125. 9 120. 7 120. 7 120. 7 120. 7 1 1 7 . r! 123. 0 123. 0 123. 0 1. 23. 0 118. 8 5. 15. 9 118. 8 -1 1 7 i 3 118. 8 129. 5 129. 6 125. 9 125. Q 118. 8 št. 163 LJUBLJANA. FEBRUAR 1980 ssr3— REZULTATI RAZISKOVANJ PREGLED PROMETA EN ZVEZ V 1978 Andrej OGRiN, dipl. ing. , Mišo VIDMAR, prof. , samostojna svetovalca za statistiko prometa in zvez št. 163 LJUBLJANA, FEBRUAR 1980 REZULTATI RAZISKOVANJ 1 . Zaposlettl V družbenem sektorju I9741»tr. 38 2. Letni prehlad odkupa 1d74>&tr. 66 3. Letni pregled obrti 1974, str. 38 4. Letni pregled cen 1974, str. 31 5. Demografski rajoni SRS « historlatom razvoja teritorialnega območja z osnovnimi podatki iar popisov prebivalstva po osvoboditvi, str. 129 6. Letni pregled industrije 1974, str. 132 7. študenti visokošolskih zavodov 1974— 7BiStr. 76 0. Anketa o zasebnih kmečkih gospodarstvih 1971 —74, str. 35 9. Direktorji v organizacijah združenega dela v gospodarski in družbeni dejavnosti 1975, str, 33 10. Letni pregied komunalne dejavnosti 1973, str. 30 1 1 . Letni pregled kmetijstva 197 4, str .44 12. Kulturno -umetniška in znanstvena dejavnost 1974, str42 13. Letni pregled gradbeništva 1969, str. 47 14. Ossbnl dohodki zaposlenih v družbenem sektorju 1974, str. 54 15. Letfli pregled gradbeništva 1970Jstr. 49 16. Dohodki ih izdatki organizacij združenega dela negospodarskih organizacij 1974, str. 65 17. Letni pregled gradbehIStVS 1971, str. 5Q 18. Letni pregied gradbenifitvd 1972, 8tr>SQ 19. Letni pregled gradbenišivd 1973, str, 48 20. Družbeni produkt In narodni dohodek v Eetu 21. Kulturno— umetnlžka in prosvetna dejavnost 1974/75, str. 34 22. Seznam osnovnih In srednjih ter višjih in visokih 5oi na začetku šolskega teta 1975/76, str. 118 23. Zaposleni v družbenerh in zasebnem sektorju ter fluktuacija zaposlenih 1974/75, str. 30 24. Vzgojnovarstveni zavodi v letu 1974/75 in socialni zavodi s seznamom poročevalskih enot v letu 1974, str. 63 25. Sestava organov in dejavnosti skupščin občin v letu 1975, str. 35 26. Investicije 1974, druibeni in zasebni sektor, str. 48 27. Naravno gibanje prebivalstva SRS v letu 1973, str. 84 28. Osebni dohodki po poklicih v letu 1974, str. 68 29. Prebivalstvo SRS 197076. str. 36 v 30. Osnovne šole na začetku šolskega leta 1975/76 po krajevnih skupnostih, str. 41 31. Telesna kultura 1974, str .53 32. Letni pregled cen 1975, str .50 33. Letni pregled odkupa 1975, STr. 74 34. Periodični finančni računi 1974— 1975, str. 35 35. Letni pregied industrije 1975, str. 141 36. Selitvena gibanja prebivalstva v SR Sloveniji 1971 —1975, str. 29 37Osnovne in srednje 5ole na koncu šolskega leta 1974 — 1975 in začetku šolskega leta 1975 — 1976, str. 89 38. Organizacije in skupnosti v gospodarstvu in negospodarstvu v SR Sloveniji, str. 272 39. Kazenska sodna statistika 1975, str. 142 40. Poraba reprodukcijskega materiala in prodaja po republikah v ietu 1972, str. 40 41 . Letni pregled obrti 1975Istr. 41 42. Letni pregled kmetijstva 1975, str. 43 43. Študenti visokošolskih zavodov 1975— 76, str. 71 44. Sestava in dejavnosti krajevnih skupnosti 1974— 1975, str. 89 45Letni pregled gradbeništva 1974, str. 70 45. Dohodki in izdatki organizacij združenega dela negosoodarskih dejavnosti 1975, str. 42 47. Osebni dohodki zaposlenih v družbenem sektorju 1975, str. 59 48. Samoupravne interesne skupnosti 1975, str. 32 49. Kulturno-umetniška in znanstvena dejavnost 1975, str. 57 50. I ndustrijske organizacije in industrijski proizvodi 1975, str. 198 51. Letni pregled gozdarstva 1975, str. 38 52. Letni pregied prometa 1969, str. 102 53. Letni pregled trgovine 1975, str. 88 54. Letni pregled gostinstva 19721str. 53 55. Vzgojnovarstveni zavodi v šoiskem letu 1975— 1976, str. 61 56. Letni pregied prometa 1970, str. 101 57. Letni pregled prometa 1971, str. 99 58. Osnovne šole na začetku šolskega leta 1976—77 po krajevnih skupnostih, str. 41 59. Seznam šol s splošnimi podatki na začetku šolskega leta 1976— 77, str. 104 60. Kulturno— umetniška in prometna dejavnost 1975— 76, str. 34 8' i . Anketa o zasebnih kmečkih gospodinjstvih 1975, str. 28 62. Telesna kultura, šport in rekreacija v letu 1975, str. 53 63. Letni pregled prometa 1972, str. 100 64. Letni pregled prometa 1973, str. 104 65. Sestava in dejavnost krajevnih skupnosti 1975 — 1976, str. 90 66. Družbena prehrana v letu 1976, str. 100 67. Pregled sprememb v potrošnji po anketah v letu 1963, 1968 in 1973 v Sloveniji, str. 100 68. Osnovne in srednje šole na začetku šolskega leta 1975—76 in začetku 197677, str. 80 69. Zaposleni v družbenem sektorju 1974, str. 44 70. Letni pregled prometa 1974, str. 106 71 • Družbeni produkt in narodnr dohodek v letu 1975 17 1-8. Prevoz po vrstah blaga 18 1-9. Železniški promet po občinah in postajah 19 2. POMORSKI IN LUŠKI PROMET V 1978 24 21 . Razvoj pomorskega prometa 24 2-2. Razvoj luškega prometa 24 2-3. Plovni park v pomorskem prevozu 25 2-4. Prevožena pot in izkoriščanje ladij 25 2-5. Prevoz potnikov 25 2-6. Poraba goriva 25 2-7. Delavci 31. 12. 1978 25 2-8. Prevoz blaga 26 2-9. Izvoz in uvoz blaga po področjih 26 210. Tranzit in prevoz blaga po državah 27 211. Prevoz kontejnerjev 28 212. Prihodki in devizno poslovanje 28 213. Ladje, priplule v luke Izola, Koper, Piran 29 214. Promet potnikov po lukah . 29 215. Promet potnikov po mescih 30 216. Promet blaga po mescih 30 217. Promet blaga po vrstah in lukah 31 218. Promet ladij, potnikov in blaga po državah 33 219. Tranzit - naloženo blago 34 220. Tranzit - razloženo blago 35 3. ZRAČNI IN LETALIŠKI PROMET V 1978 . 36 3-1. Razvoj letalskega prevoza 36 3-2. Razvoj letališkega prometa 36 3-3. Letala * ^ 3-4. Prevoz potnikov in blaga 3-5. Prevoz potnikov in blaga po mescih 37 3-6. Nabavljeno in porabljeno gorivo • • 37 3-7. Prihodki in devizno poslovanje v zračnem prometu 37 3-8. Delavci 31. 12. 1978 38 3-9. Letališki promet po vrstah in namembnosti 38 310. Promet letal po mescih • ■ 38 Prihodki in devizno poslovanje na letališčih 39 Letališčne površine konec leta ^ Sredstva za delo ^ Delavci 31. 12. 1978 ^9 Poraba električne energije, goriva in maziva ■ 4. CESTNI PROMET V 1978 40 Af\ 4-1. Cestna motoma vozila 4-2. Razvoj cestnega potniškega prometa 4-3. Razvoj cestnega tovornega prometa • • 4-4. Cestno omrežje in mostovi > 311 312 313 314 315 Stran 4-5. Registrirana motorna vozila in prikolice po občinah in sektorju lastništva 42 4-6. Prvič registrirana motorna vozila, po občinah in sektorju lastništva 46 4-7. Vozniki motornih vozil in kmetijskih traktorjev po občinah 50 4-8. Prometne nesreče in pouesrečenci na cestah 51 4-9. Mrtvi in poškodovani 51 410. Število prometnih nesreč po kategorijah cest 51 411. Prometne nesreče po mescih, dnevih, urah 52 412. Prometne nesreče in ponesrečenci po občinah 5R Slovenije 53 413. Prevozne zmogljivosti v javnem medkrajevnem cestnem prometu 54 414. Javni potniški promet 54 415. Število in velikost ozdov javnega avtoprometa 54 416. Prevoz potnikov in pkm po mescih 55 417. Javni tovorni promet 55 418. Prevoženi km s tovornimi vozili 56 419. Prevoz blaga 56 420. Prevoz blaga po vrstah . 57 421. Prihodki in devizno poslovanje v javnem avtomobilskem prometu 58 422. Delavci 31. 12. T978 58 423. Prevozne zmogljivosti v režijskem prometu po področjih dejavnosti konec leta 58 424. Režijski potniški promet po področjih dejavnosti 59 425. Režijski tovorni promet po področjih dejavnosti 59 426. Porabljeno gorivo v režijskem prometu po področjih dejavnosti 60 5. MEJNI PREHODI V 1978 61 5-1. Razvoj mejnih prihodov potnikov in blaga 61 5-2. Mejni prihodi potnikov po panogah prometa 61 5-3. Mejni prihodi potnikov v železniškem prometu 62 5-4. Mejni prihodi potnikov v pomorskem prometu 62 5-5. Mejni prihodi potnikov v zračnem prometu 62 5-6. Mejni prihodi potniških motornih vozil in potnikov v rednem cestnem prometu 63 5-7. Mejni prihodi tovornih avtomobilov v rednem prometu 64 5-8. Tranzit tovornih avtomobilov v rednem prometu 65 5-9. Mejni prihodi tujih motornih vozil in potnikov glede na mejo prihoda 66 510. Mejni prihodi motornih vozi! in potnikov v obmejnem prometu 67 511. Obmejni promet po mescih ^ 512. Obmejni promet po mejnih prehodih 68 513. Tovorni avtomobili v obmejnem prometu 69 6. MESTNI PROMET V 1978 70 61 . Razvoj mestnega prometa 70 6-2. Omrežje in prevoz v mestnem prometu 70 7. PREKLADALNA DEJAVNOST V 1978 71 71 . Razvoj 71 7-2. Sredstva prekladal nih ozd '■ 71 7-3. Prekladanje po vrsti blaga . . . 71 7-4. Prekladanje po vrsti manipulacije 72 7-5. Promet v skladiščih • 72 7-6. Nabava in poraba goriva 72 7-7. Prihodki 73 7-8. Devizno poslovanje ^ 73 7-9. Delavci konec leta 31. 12. 1978 73 8. PTT STORITVE V 1978 74 81 . Razvoj zvez 74 8-2. Omrežje In sredstva 31. 12. 1978 74 8-3. PTT storitve po mescih 75 8-4. PTT storitve po občinah SR Slovenije 76 6 POJASNILA I. Viri podatkov ni je. Podatki o železniškem prometu so zbrani iz temeljne Preklada! na dejavnost v lukah je zajeta popolno, v cesstatistike Železniškega gospodarstva Ljubljana, o PTT tnem prometu pa so upoštevani le ozdi, ki jim je preprometu pa od Združene PTT organizacije Slovenije, kladanje osnovna dejavnost. Za 1978 je značilno precejšnje povečanje poročevalskih enot (na novo regisiriPodatki o cestnem omrežju, so zbrani od cestnih ozdov rane enote) . in od občin (lokalne ceste), podatki o registriranih motornih vozilih, voznikih motornih vozil in prometnih Podatki o mestnem prometu se nanašajo na Ljubljano in nesrečah pa od Republiškega sekretariata za notranje zaMaribor, deve. Ostali podatki so zbrani iz rednih statističnih raziskav s področja statistike prometa in zvez. II. Žlezniško gospodarstvo Ljubljana ne pokriva celotnega ozemlja SR Slovenije, ker železniška proga pri Lendavi ni všteta. Poleg slovenskih prog so zajete še nekatere v SR Hrvaški. To so: SapjaneReka (brez reške postaje), BuzetPula in LupoglavRaša, zato se podatki za 23 Ljubljana in SR Slovenijo med seboj razlikujejo. Dolžina prog je objavljena po obeh območjih, vsi ostali podatki pa se nanašajo na Z3 Ljubljana. Prornet v lukah se nanaša na luke Koper, Izola in Piran. Štete so vse ladje trgovske mornarice in ribiške ladje, ki imajo 5 NRT ali več in so namenjene prevozu potnikov ali blaga. Štete so tudi ladje z rnanj kot 5 NRT, če prevažajo na redni progi. Pri pomorskem in zračnem prevozu ter prometu na letališčih (Ljubljana, Maribor) je zajetje popolno. Zajete so vse organizacije, ki se ukvarjajo z navedenimi dejavnostmi . V javnem cestnem medkrajevnem prometu so zajeti vsi ozdi, ki so registrirani za opravljanje javnega cestnega medkrajevnega prevoza potnikov ali blaga. Zasebni avtoprevozniki v to zajetje niso vključeni. Podatki o režijskem prevozu so zbrani vzorčno. Upoštevani so ozdi, katerih enote v sestavi imajo avtobuse ali tovornjake z nosilnostjo 1 tone ali več in opravljajo prevoz za lastne potrebe. V 1978 se je zajetje povečalo . Pri mejnih prehodih v železniškem, zračnem in pomorskem prometu so upoštevani vsi mejni prehodi. V ce - stnem prometu so upoštevani mednarodni, meddržavni in obmejni prehodi. Od obmejnih prehodov so upoštevani le tisti, prek katerih je možen prehod s cestnimi vozili. Prehodi po posebnem sporazumu in planinski mejni prehodi niso upoštevani v tej raziskavi. Pri registriranih motornih vozilih so šteta vsa vozila, ki so v registru vozil pri Republiškem sekretariatu za notranje zadeve. Šteta niso le diplomatska vozila, vozila z oznako JLA in kmetijski traktorji. Podatki o PTT se nanašajo na celotno ozemlje SR Slove III. Definicije in pojasnila Pod pojmom promet (v širšem pomenu besede) razumemo vso dejavnost s področja prometa. Prevoz je prevažanje potnikov ali blaga na določeno razdaljo od vstopa do izstopa. Promet potnikov ali blaga v ožjem pomenu besede se nanaša na prispele ali odpotovale potnike, oziroma blago na postajališčih. Postajališča so železniške postaje, avtobusne postaje, luke, letališča in skladišča. Potniški km so seštevek zmnožkov števila potnikov in razdalj, na katerih so bili potniki prepeljani. Tonski kilometri so seštevek zmnožkov količine blaga in razdalj, na katerih je bilo blago prepeljano. A. Železniški promet Z besedo mešane postaje označujemo vse tiste železniške postaje, ki so namenjene potnikom in blagu. Ranžirne postaja pa so tiste, ki so namenjene u~ rejanju (razvrščanju) vlakovnih kompozicij. Odpremišča so mesta na železniških progah, na katerih se opravlja samo blagovni promet. Dejanska dolžina proge predstavlja razdaljo od sredine postajnega poslopja začetne postaje do sredina postajnega poslopja končne postaje. Gradbena dolžina proge je razdalja od začetne do končne točke, ne glede na to, ali je proga enotirna ali dvotirna. Razvita dolžina železniške mreže, prog in postajnih tirov prsdstavlja celotne dolžino železniške mreže, prog in tirov, s tem da so dolžine prog štete tolikokrat, kolikor tirov imajo. Odpravljeni potniki so potniki, ki so odpotovali z železniških postaj (iz evidence prodanih vstopnic). Prepeljajii potniki so osebe, ki so se vozile na območju ZG Ljubljana ne glede na začetno ali končno postajo. Notranji prevoz je prevoz potnikov in blaga, kjer sta začetna in končna postaja v Jugoslaviji. Mednarodni prevoz je prevoz potnikov in blaga, kjer je začetna oz. končna postaja v tujini. Vlakovni km so prevoženi km vlakov. Bruto tonski km so seštevki zmnožkov celotne teže vlaka (tovor in teža vagonov brez pogonskega vozila) z razdaljami, na katerih se ta teža ni spreminjala pri prevozu. Normalno gorivo je teža goriva v tonah (stvarno gorivo), pomnožena z ekvivalentom kurilne vrednosti goriva. Ekvivalent 1 pomeni, da ima gorivo kurilno vrednost 4 800 cal . 7 B. Pomorski promet Bru toregistrska tonaža (BRT) je ves zaprt ladijski prostor pod palubo in nad njo in se meri v m3. 1 registrska tona je 2, 83 m3. N e to regi s tr ska tona (NRT) je zaprt ladijski prostor, namenjen izključno prevozu potnikov in blaga. Bruto nosilnost ladje (DWT) je največja nosilnost ladje. Poleg nfeto nosilnosti ladje vključuje še težo pogonskega goriva, posadke, hrane itd. Neto nosilnost ladje pa je nosilnost, ki je namenjena za prevoz tovora . Potniško mesto - milja predstavlja prevoženo pot enega potniškega mesta na razdalji ene morske milje. Na ta način se izračunavajo tudi DVVT - milje. Časovni fond ladje v tisočih potniških mest - dnevov je izračunan tako, da je urejeno število potniških mest pomnoženo s številom dni v letu, ko je bila ladja v sestavi plovnega parka poročevalske enote. Pri tovornih ladjah se fond računa na osnovi DWTja. C. Zračni promet Letalski km so dejansko prevoženi km letal. Čarterski leti so pogodbeni leti, brez voznega reda letenja. Bruto nosilnost letala je razlika med največjo dovoljeno težo letala pri vzletu in težo praznega letala (brez potnikov, tovora in pogonskega goriva). Platforma je ploščad, na kateri letala stojijo med kontrolo, oziroma natovarjanjem. D. Cestni promet Magistralna cesta je mednarodna javna cesta, ki povezuje glavna mesta ali pomembnejša gospodarska področja republik in avtonomnih pokrajin. Regionalna cesta je javna cesta, ki povezuje gospodarska področja znotraj republike, ali pa je posebno pomembna za republiko. Lokalna cesta je javna cesta, namenjena povezovanju vasi in naselij znotraj občine, ali pa ima poseben pomen za promet na območju občine. Mednarodn a "E" cesta je javna cesta, ki je z mednarodnim oktom uvrščena v mrežo mednarodnih cest. Avtocesta je javna cesta, namenjena izključno prometu z motornimi vozili, ki je označena s predpisanim prometnim znakom, ki ima dvo, med seboj ločena vozna pasova za promet iz nasprotnih smeri, ki je brez križišč s cesto, železnico ali tramvajsko progo v istem nivoju in ima posebej izgrajene priključke na drugo javno cestno omrežje. Avtobusi so vozila z 10 ali več sedeži (vključen tudi voznikov sedež), namenjena prevozu potnikov. Specialna vozila so gasilska, sanitetna (rešilna), pogrebna vozila ipd. Od traktorjev so upoštevani le tisti, ki so registrirani za prevoz po javnem cestnem omrežju. Kategorija A: Motorna kolesa Kategorija B: Motorna vozila, razen motornih koles, pri katerih največja dovoljena teža ne presega 3500 kg in ki imajo poleg sedeža za voznika največ še osem sedežev Kategorija C: Motorna vozila za prevoz tovora, pri katerih največja dovoljena teža presega 3500 kg Kategorija D: Motoma vozila za prevoz oseb, ki imajo poleg sedeža za voznika še več kot osem sedežev Kategorija KT: Kmetijski traktofji Kategorija E: Skupine vozil, katerih vlečna vozila spadajo v kategorijo B, C ali D, Sama skupina pa ne spada v kategorijo njenega vlečnega vozila Preizkus CPP: Preizkus cestno prometnih predpisov Od prometnih nesreč so zajete tiste nesreče, ki so imele za posledico smrt, telesno poškodbo ali večjo materialno škodo Hudo poškodovani so ponesrečenci z zlomom, pretresom možganov, notranjimi poškodbami, itd. E . Mejni prehodi Kot redni promet pojmujemo mejni prehod potnikov s potnimi listi. ©bmejni protttet je Itiejhi prehod potnikov z obmejnimi dovolilnicami. Javni cestni prevoz je prevoz, ki ga opravljajo avtomobilski prevozniški ozdi drugim ozdom proti plačilu. Režijski cestni prevoz je prevoz ozdov po javnih cestah za lastne potrebe. F. Mestni promet Mestni promet prikazuje stanje le v mestih, ki imajo vsaj tri avtobuse s stalnimi programi. Vse, ki imajo mestnemu prometu namenjeno le eno ali dve vozili, štejemo k medkrajevnemu prometu. G. Prekladal na dejavnost Operativna obala je urejena in namenjena pristajanju ladij in omogoča promet potnikov in blaga. Prometna tona je količina blaga, ki ga je ozd prevzel in opremil. S prometno tono je blago prikazano samo enkrat, ne glede na razna premeščanja, ki jih je ozd opravil . I zm an i pu I i r a na tona je enota delovnega učinka in predstavlja eno premeščanje 1 t blaga. H. PIT storitve 8 Stalna pošta je tista, na kateri se opremljajo vsa poštna opravila in na kateri opravlja poštno službo vsaj en poštni uslužbenec. Pomožna pošta je tista, na kateri se opravljajo poštna opravila v omejenem obsegu. Po posebni pogodbi jih lahko opravlja tudi delavec, ki ni poštni uslužbenec . Sezonska pošta je tista, ki je namenjena le za potrebe povečanega prometa v turistični sezoni in se ustanovi po potrebi . Telefonski aparati v uporabi so priključeni telefonski aparati, vključno z dvojčki in stranskimi aparati . Prevozna sredstva. Upoštevpmo le vozila za prevoz pošte in za tehnično službo. Telefonske centrale so grajene pri poštah, na katerih je telefonska služba. Hišne telefonske centrale so vgrajene pri telefonskih naročnikih in imajo večje število stranskih telefonskih aparatov in postaj. Impulz je obračunska enota pri avtomatskih telefonskih centralah. Krajevni telefonski pogovori so pogovori med naročniki iste telefonske centrale oziroma central v istem kraju Medkrajevni telefonski pogovori so pogovori med naročniki različnih telefonskih central v različnih krajih. Med pisemske storitve in pakete zajemamo le število prejetih pisem ali paketov, namenjenih za vročitev naslovnikom in prispela pisma in pakete iz tujine. Med navadna pisma so štete tudi tiskovine, blagovni vzorci, pošiljke za slepe, zračna pošta ter časniki in časopisi . Pri časnikih in časopisih so šteti tisti, ki so odpravljeni kot posamezni izvod za naročnike, kot tudi vsi tisti, ki so odposlani kolporterjem IV. Statistične publikacije Statistika cestnega prometa 1968 Nomenklatura prevoza blaga v prometu 1968 Statistika pretovora robe. Metodološki material' 180. SZS Beograd Brojanje saobračaja na drumovima u 1975. Metodološki material 212. SZS Beograd 1974 PTT in prometna statistika od osvoboditve od 31. 12. 1945 Prometna statistika po OLO za 1946 ir 1947 Promet v letu 1968 Promet cestni v letu 1949 Letni pregled prometa za leti 1947, VSO Pregled prometa za leto 1951 Letni pregled prometa 1952, 1953, Kf4, 1955, 1956, 1957, 1958, 1959, 1960, 1961, 1962, Statistično gradivo 1963 št. 18, 1964 št. 17, 1965 št. 20, 1966 št. 22, 1967 št. 12, 1968 št. 13, 1969 št. 16, Rezultati raziskovanj, 1977 št. 52, 56, 57, 63, 64, 70, 72, 81, 1978 št. 107. Statistični podatki po občinah SR Slovenije 1960 zv . III, 1961 zv. III, 1962 zv. lil, 1963 zv. V, 1964 zv. VIII, 1965 zv. XI!, 1966 zv. iX, 1967 zv. VII, 1969 zv. X, 1970 zv. X, 19711975 zv. XII, 1978 zv. XI. , 1979 zv. KOMENTAR PROMET V LETU 1978 V letu 1978 se je prevoz blaga povečal za 10% glede na prejšnje leto, kar je predvsem posledica povečanja cestnega prevoza. V cestnem prevozu se je med drugim povečal prevoz železovih rud, starega železa, trdih goriv ter strojev in transportnih naprav, sočasno pa se je prevoz nekaterih od teh vrst blaga po železnici zmanjšal . To kaže na manj zaželen prenos določenih blagovnih vrst, ki so primernejše za prevoz po železnici in katere je železnica skoraj izključno prevažala vrsto let, iz železnice na cesto. Omenjeni pojav je v nasprotju z družbenim planom SR Slovenije za področje prometa in zvez za obdobje od leta 1976 do 1980, oz. s politiko izvajanja družbenega plana v resoluciji za leto 1978. Ugotovitev se nanaša predvsem na cestni blagovni prevoz družbenega sektorja, ki je organiziran v obliki temeljnih organizacij združenega dela ali v višjih oblikah združevanja. Se hitreje pa narašča cestni prevoz za lastne potrebe (v letu 1978 je najmočneje porasel na področju trgovine ter obrti in osebnih stori" • tev), ki prepelje več kot polovico količine prepeljanega blaga v družbenem sektorju in posega po vedno večjih relacijah. Tudi ta prometna zvrst ni povsem sledila smernicam politike izvajanja družbenega plana v preteklem letu, ki se zavzema za omejevanje cestnega prevoza za lastne potrebe zaradi slabšega izkoriščanja prevoznih zmogljivosti ter manj racionalne potrošnje pogonskega goriva kot pri organiziranem delu cestnega transporta . Slika 1. Prepeljani potniki in blago, 19691978 milijon potnikov milijon ton 90 / ■» blago 400 300 200 100 potniki 80 70 60 50 40 30 20 10 0 1969 70 71 72 73 74 75 76 77 78 9 Slika 2. Struktura prevoza blaga po prometnih panogah v letu 1978 85 milijonov ton prepeljanega blaga železn iSki pomorski CZ1 režijaki ce trm letezniSki Obe gibanji vplivata na sorazmerno visoke transportne stroške v ceni proizvoda pri nas, zaradi česar lahko trdimo, da naš transportni sistem še ni dosegel zadovoljive stopnje učinkovitosti in gospodarnosti ter da so še potrebni napori za uskladitev različnih interesov med posameznimi prometnimi panogami, predvsem napori, da bi dosegli smotrnejšo delitev dela pri prevozu blaga med cesto in železnico. V železniškem potniškem prometu je postalo stanje kritično, saj se je število potnikov, odpotoval ih z železniških postaj znižalo za 2, 6 milijona glede na predhodno leto. Znižanje je bilo opazno predvsem na železniških postajah v manj razvitih občinah. Očitno se je del potnikov iz teh občin preusmeril na prevoz s cestnimi prevoznimi sredstvi (avtobusi in osebni avtomobili). Število prepeljanih potnikov v vseh prometnih panogah skupaj je ostalo na približno enakem nivoju kot leto poprej. Slika 3. Struktura prevoza potnikov po prometnih panogah v 1978 338 milijonov prepeljanih potnikov □ javni ceitnf medkrajevni cm meitnl m ietezniSki režijski cestni zračni V preteklem letu je bilo moderniziranih 579 km cest, kar je povečalo dolžino cest s sodobnim cestiščem za 9% glede na predhodno leto, vendar to povečanje zaostaja za poprtčno letno stopnjo rasti v obdobju od leta 1973 do 1977, ko je znašala 10, 3%. Modernizacija cestnega omrežja se odvija počasi, obremenjenost cest s cestnimi vozili pa je večja od dovoljene. Naše ceste obremenjujejo poleg domačih osebnih avtomobilov ter tovornjakov, ki večkrat prevažajo blago z nedovoljenimi osnimi pritiski, tudi tuji tovornjaki, katerim nudimo dokaj ugodne pogoje za prevoz preko naše države in tuji osebni avtomobili, ki posebej močno povečajo promet v poletnih mescih. Stopnja motorizacije se je povečala za 12, 6% in je znašala konec leta 196 osebnih avtomobilov na 1000 prebivalcev. Za primerjavo z drugimi zahodnoevropskimi državami naj navedem podatek o stopnji motornizacije konec leta 1975, ko je leta znašala v Avstriji 229, v Veliki Britaniji 249 in v Zahodni Nemčiji 289 osebnih avtomobilov na 1000 prebivalcev. Število registriranih osebnih avtomobilov je najbolj poraslo v občinah Gornja Radgona, Ilirska Bistrica, Lenart, Lendava, Ljutomer, Metlika, Murska Sobota, Piran in Zagorje ob Savi . Lani je prišlo k nam 11, 2 milijona osebnih avtomobilov s tujo registracijo ter 172 tisoč tovornjakov, od tega dve tretjini v tranzitnem prometu. Po znanem padcu mejnega prometa v letu 1977 se je najbolj povečal obisk iz Zaliodne Nemčije, Nizozemske in Italije (s potnimi listi) na mejnih prehodih Škofije in Fernetiči. Obmejni premet pa ni sledil razvoju rednega prometa predvsem zaradi manjšega obiska Italijanov ter manjšega števila odhodov naših državljanov v Madžarsko. Obisk iz Madžarske k nam je sicer močno porasel, zmerno je naraščal tudi obmejni promet z Avstrijo v obeh smereh, vendar oboje zaradi sorazmerno majhne ude - ležbe ni bistveno vplivalo na gostoto skupnega obmejnega prometa . Število prometnih nezgod se je znižalo za 961 glede na predhodno leto, hudo poškodovanih pa je bilo za 206 manj. Glede na lokacijo se je zgodilo manj prometnih nezgod na mestnih ulicah in lokalnih cestah. Število prometnih nezgod s smrtnim izidom se je povečalo za 50, tako da jih je bilo v preteklem letu skupaj 656. Med povzročitelji slednjih so bilitujci udeleženi s 3, 7%, kar je glede na njihov množičen prihod k nam sorazmerno nizek odstotek. Kljub znižanemu številu ladij trgovske mornarice, je bilo v preteklem letu prepeljaneca nekaj več blaga kot leto poprej (za 2%) in •' poprečju na večjo razdaljo, kar je omogočilo tudi nekoliko boljša izkoriščenost ladij. Seveda pa ta še zdaleč ni zadovoljiva, kakor tudi ne konkurenčnost naših fadij, saj zaradi splošne svetovne krize v tej panogi prometa uspevajo le trgovske mornarice dežel, ki so si pravočasno zagotovile ladjevje s sodobno tehnologijo. Takšen položaj bi pri "Splošni plovbi" , edinem slovenskem pomorskem prevozniku, sicer lahko bistveno izboljšali z nakupom rabljenih sodobnejših ladij v tujini, vendar jim to onemogočajo veljavni carinski predpisi (22% carina). Tako imenovani "Piranski sporazum" , po katerem naj bi jugoslovanske ladjedelnice v bodoče gradile ladje za domače naročnike pod enakimi finančnimi pogoji kot za tuje namreč ne 10 predstavlja skorajšnje rešitve problema, saj bi zaradi številnih naročil iz tujine prišla v poštev graditev ladij za "Splošno plovbo" šele v pričetku prihodnjega petletnega obdobja. Edina sprejemljiva in pra/očasna rešitev bi bila torej v znižanju carinskih dajatev za nakup ladij v tujini, v prihodnje pa bo vsekakor potrebno temeljito izoblikovati politiko do te zvrsti prometa, ki vse. bolj izgublja stik z dogajanji v svetu. V letališkem prometu je bila najpomembnejša in uspešno izvedena naloga v preteklem letu rekonstrukcija vzletno pristajalne steze in dograditev manjkajočih komunalnih naprav na letališču Brnik, ki je s to posodobitvijo postal usposobljen za pridobitev II. kategorije. Zapora letališča v juliju in avgustu, ko doseže sezona letališkega prometa vrhunec, ni bistveno vplivala na obseg prispelih in odpotovalih potnikov, ker je letališče Maribor prevzelo nase precej rednega in čarterskega prometa. Mednarodni promet se je znižal le za 2%, notranji pa se je celo povečal tako, da je bil ves promet potnikov večji za 3% glede na prejšnje leto. Aprila preteklega leta je bila v promet vključena mednarodna avtomatska telefonska centrala v Ljubljani, s čemer je bila realizirana ena od resolucijskih nalog za preteklo leto v ptt prometu. Glede na to, da je več kot 99% telefonskih naročnikov vključenih v avtomatski promet, je centrala že omogočila kvalitetnejše izkoriščanje magistralnih in mednarodnih avtomatskih telefon skih zvez, saj se je število ročnih felefonskih pogovorov znižalo za 57% glede na predliodno leto, v petletnem obdobju poprej pa je bila poprečna letna stopnja upadanja le 15%. Kljub temu pa zmogljivost ptt mreže, posebno telefonske, še zdaleč ne zadošča družbenim potrebam, ki so vedno večje zaradi intenzivnega razvoja gospodarstva, družbenih dejavnosti , splošnega razvoja poslovnosti, življenjskega standarda, itd. Razvoj našega gospodarstva zahteva dvakrat hitrejši razvoj ptt prometa, oz. telefonskega prometa. V skoraj vseh državah sveta, posebej v razvitih, raste število telefonskih impulzov po dvakrat večji stopnji rasti glede na splošno rast gospodarstva. Poudariti je treba, da je bila glede na druge republike rast števila telefonskih impulzov v SR Sloveniji v preteklem letu najnižja in je znašala 17% glede na predhodno leto, medtem ko je bila v SR Hrvaški 20%, najvišja pa v SR Črni gori (40%) in Makedoniji (38%). Število telefonskih impulzov bi raslo hitreje, če bi lahko Združena ptt organizacija Slovenije letno zadostila več zahtevam po novih inštalacijah za telefonske priključke. V preteklem letu je poraslo število telefonskih naročnikov za 11%, kar je zopet nazadovanje, saj je poprečna letna stopnja rasti v obdobju od leta 1973 do 1977 znašala 14%. Ob podatku, da je bilo v naši republiki konec preteklega leta le 14 telefonov na 100 prebivalcev, postane tudi očitno, da v tej prometni zvrsti še krepko zaostajamo za razvitejšimi državnami, kjer znaša ta koeficient od 30 do 60 telefonov na 100 prebivalcev. 11 1953 1954 1955 1956 1957 1958 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1953 1954 1955 1956 1957 1958 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1 95 94 88 148 96 92 76 87 51 1 3 1 0 0 0 0 0 o 1 o o o ti ačn 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 o o o 2 1 1 1 I. Razvoj prometnih storitev po panogah prometa Prepeljani potniki po panogah prometa ikupaj promet javni cestni medkrajevni mestni režijski cestni železniški zračni 66 552 76 230 82 785 75 839 82 964 94 555 106 500 122 808 129 951 140 755 154 985 172 817 189 648 194 226 203 143 207 407 223 584 239 117 248 073 258 291 270 715 288 345 289 349 328 224 335 225 337 535 4 284 6 990 8 660 11 476 15 923 18 691 25 542 35 136 36 272 42 980 52 446 64 723 7V5 792 87 525 98 258 105 409 116 768 125 674 131 704 141 339 153 529 166 320 175 726 184 840 192 687 195 457 31 922 35 782 37 830 28 471 28 588 34 334 38 439 44 062 51 703 56 940 60 894 64 976 71 509 70 406 76 090 76 581 81 091 87 503 89 831 89 911 91 248 94 228 96 102 117 678 117 780 117 262 432 679 434 073 419 206 146 917 189 543 362 861 725 222 855 345 211 915 493 108 043 069 3 374 4 032 3 071 3 437 27 914 30 779 32 861 31 818 32 939 35 230 35 285 36 545 34 691 34 190 35 165 37 108 37 482 30 950 23 856 22 012 22 382 22 813 22 689 (22 560) 22 424 22 216 32 513 20 980 20 930 20 476 10 42 62 89 122 81 59 132 212 356 373 471 512 633 694 757 903 Prepeljano blago po panogah prometa skupaj promet režijski cestni javni cestni slezniški pomorski 17 650 6 464 18 810 6 277 22 930 8 068 22 003 6 997 24 211 8 252 25 016 8 926 1 27 112 10 850 1 30 808 12 270 1 31 836 12 967 2 36 909 17 063 2 42 875 19 241 4 44 483 19 228 5 48 142 21 954 7 47 348 22 320 7 44 639 20 259 6 47 527 22 698 5 54 539 26 129 7 61 683 30 639 8 66 986 35 966 9 72 369 41 354 11 86 935 53 312 12 79 700 42 634 14 74 284 39 344 13 68 459 31 828 15 77 438 38 530 16 85 419 44 136 18 729 10 457 891 11 642 961 13 745 156 787 13 806 413 959 14 331 669 273 14 307 510 543 14 121 598 919 15 797 822 219 15 777 873 819 16 684 343 103 18 581 950 966 18 363 926 976 17 233 979 058 16 974 996 359 16 993 1 028 809 17 880 1 140 513 19 486 1 410 512 20 587 1 944 922 19 602 1 496 325 18 305 1 385 388 19 367 1 868 052 21 249 1 765 861 19 229 1 848 077 19 577 1 976 591 20 284 2 032 968 20 257 2 057 1953 1954 1955 1956 1957 1958 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1) Št 1953 1954 1955 1956 1957 1958 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1-1. 1. ŽELEZNIŠKI PROMET Razvoj železniškega prometa Dejanska dolžina prog (km) skupaj dvotirne elektri - ficirane Aktivni inventarni park I okorno H ve motorni ki (vlečni) potniški vagoni ^ ) tovorni vagoni 1 407 1 407 1 407 1 460 1 460 1 480 1 480 1 497 1 497 1 493 1 473 1 473 1 471 1 381 1 405 1 197 1 197 1 226 1 226 1 226 1 226 1 226 1 226 1 226 1 226 1 226 jdi motorniki 321 321 320 320 319 319 323 325 320 329 327 327 327 324 324 324 325 325 325 325 325 325 325 325 325 325 vlečni in 137 137 158 184 183 250 250 248 306 314 363 364 382 383 401 414 497 498 514 514 pripadajoča priključna 353 331 339 345 346 347 347 350 351 335 323 331 325 309 298 276 279 285 279 263 266 244 230 218 233 250 vozila 12 12 12 15 13 13 13 17 18 18 20 22 24 31 36 33 37 69 68 68 77 91 136 142 140 140 630 592 592 605 625 662 664 675 649 694 634 605 556 503 492 501 602 600 584 584 559 627 533 519 510 9 9 9 9 8 918 8 682 8 548 116 315 313 039 8 855 8 738 8 847 8 761 8 692 8 419 110 841 801 968 801 8 842 8 339 133 879 520 369 Potniški promet odpravljeni potniki (tisoči) prepeljani potniki (tisoči) potniški km (milijoni) Tovorni promet naloženo blago (tisoč t) prepel JUTiO blago (tisoč t) izkorlstni neto tonski km (milijoni) 26 970 29 881 31 678 30 388 31 538 33 714 33 719 34 995 33 220 32 618 32 964 34 734 34 704 25 365 20 877 19 197 18 848 18 565 18 011 19 193 18 148 18 070 18 284 17 289 17 118 16 437 27 914 30 779 32 861 31 818 32 939 35 230 35 285 36 545 34 691 34 190 35 165 37 108 37 482 30 950 23 856 22 012 22 382 22 813 22 689 (22 560) 22 424 22 216 22 513 20 980 20 930 20 476 860 1 039 1 059 1 001 1 066 1 177 1 199 1 251 1 233 1 211 1 321 1 436 1 464 1 303 1 119 1 074 1 203 1 380 1 433 (1 450) 1 601 1 561 1 607 1 442 1 508 1 580 6 6 7 7 7 8 8 10 9 9 9 10 9 056 566 410 360 757 128 172 8 710 8 621 9 294 10 314 168 741 8 966 8 570 021 843 149 719 8 968 8 265 8 060 7 520 7 940 8 312 8 607 10 457 11 642 13 806 13 806 14 331 14 307 14 121 15 797 15 777 16 684 18 581 18 363 17 233 16 974 16 993 17 880 19 486 20 587 19 602 18 305 19 367 21 249 19 229 19 577 20 284 20 257 1 1 1 1 2 2 11 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 3 3 2 3 3 3 3 3 3 463 545 966 920 067 010 997 305 321 370 764 762 560 622 538 606 928 298 100 874 198 574 129 280 491 489 1-2. Zmogljivosti in delavci v železniškem prometu konec leta 1978 (31. XII) Omrežje (km) Gradbena dolžina prog Dejanska dolžina prog enotirne proge dvotirne proge od dejanske dolžine elektrificirano Razvita dolžina železniške mreže razvita dolžina prevozniških tirov Razvita dolžina postajnih tirov ' ZG 1 226 1 225 900 325 514 2 353 1 549 804 S RS 1 055 1 055 730 325 478 2 123 1 379 744 Postaje SKUPAJ Vse postaje potniške tovorne mešane ranžirane Križišča Odprem išča Odcepišča Nakladal išča. Postajališča D ZG 281 126 1 4 119 2 6 10 1 7 131 1) Štete so tudi proge, ki niso v javnem prometu 1) Šteta tudi službena mesta, kjer je bil ukinjen javni promet Vlečna sredstva SKUPAJ Lokomotive električne dizel parne Motorni ki el ektrični dizel šinski Delavci SKUPAJ Delavci v prometu Železniški promet od tega postajni delavci Ostale prometne dejavnosti Delavci v tehničnih službah Od tega progovni delavci Delavci uprave in skupnih služb Drugi delavci Število Potniški vozni park 390 250 111 117 22 140 56 67 3 Število 19 650 8 492 7 565 4 441 927 4 161 2 729 1 456 5 541 Potniški vagoni klasični motorniki (vlečni) priključna vozila spalni jedilni Po razredih I . razred I. in II. razred I I . razred Število sedežev I . razred I I . razred Vagoni za službeno -abo Tovorni vozni park Tovorni vagoni zaprti odprti z nizkimi stranicami ali brez cisterne drugi vagoni Številc 510 235 140 120 13 2 35 38 435 33 671 2 576 30 999 24 Številc Nosilnost(t) 7 369 2 872 2 860 675 417 545 280 082 97 489 110 249 29 392 14 744 28 208 15 1-3. Železniška prevozna sredstva po letih nabave (aktivni vozni park) Lokomotive električne dizel parne Motorniki (vlečni) električni dizel šinski Potniški vagoni potniški spalniki, jedilniki Službeni Tovorni vagoni zaprti odprti cisterne drugi Skupaj Do 1919 1920 do 1929 1930 do 1939 1940 do 1949 1950 do 1954 1955 do 1959 1960 do 1964 1965 do 1969 1970 do 1974 1975 in več 250 111 1 17 22 140 56 67 17 510 495 15 > 24 7 369 2 872 2 860 417 545 11 11 14 12 2 1 1 233 183 33 5 410 287 94 6 1 4 4 1 366 114 64 151 22 22 41 41 2 972 284 451 102 18 26 1 070 111 912 47 21 2 37 16 21 3 3 74 72 2 1 547 206 168 4 94 52 35 17 26 23 3 148 143 5 1 116 46 70 44 10 34 57 43 14 111 105 6 1 2 326 1 023 496 100 370 83 38 45 54 30 24 108 107 ! 304 618 551 80 1) Šteti tudi motorniki (vlečni) s pripadajočimi priključnimi vozil 1-4. Prevoz potnikov Prepeljani potniki (tisoč) 1978 0 1978 I IV V VI VII Vlil IX X XI XII skupaj notranji mednarodni Potniški km (milijon) 0 skjpaj notranji mednarodni 1 706 20 476 1 813 1 646 1 609 1 752 1 838 1 722 1 522 1 565 1 759 1 671 1 692 1 887 1 526 18 307 1 581 1 499 1 506 1 541 1 556 1 557 1 325 1 335 1 609 1 591 1 575 1 628 181 2 169 228 147 103 211 282 165 197 230 150 80 117 259 132 1 580 138 112 108 135 151 135 140 143 131 117 133 137 101 1 211 99 87 91 100 100 107 107 105 105 103 102 105 31 369 39 25 17 35 51 28 33 38 26 14 31 32 1) Prikazani so dejanski pkm 1-5. Poraba goriva, elektroenergije in maziva Normalno gorivo (tisoč t) Plinsko olje - skupaj (tisoč t) dizel lokomotive motorniki Elektroenergija (GWh) Normalno mazivo (t) 16 1974 1975 1976 1977 1978 78 22 19 3 166 46 21 17 4 163 290 22 19 14 4 189 369 9 20 15 5 194 300 1 24 20 4 199 163 1-6. Železniški potniški in tovorni promet Potniški promet Vlakovni km (tisoč) 942 11 306 925 828 927 891 925 966 910 1 115 968 959 920 972 Bruto t km (milijon) 211 2 527 207 180 206 199 207 221 228 253 220 205 194 207 Tovorni promet Vlakovni km (tisoč) 765 9 173 668 620 748 747 765 823 827 841 789 778 790 777 Bruto t km (milijon) 610 7 316 499 471 588 593 612 661 675 661 642 623 649 642 Stvarni neto tkm (milijon) 291 3 489 244 245 275 278 312 298 331 312 328 316 274 276 1-7. Prevoz blaga tisoč t Prevoz skupaj 1 688 20 257 1 435 1 430 1 630 1 643 1 832 1 737 1 888 1 815 1 866 1 831 1 572 1 578 Notranji prevoz 1 006 12 072 904 870 962 995 1 075 1 054 1 087 1 097 1 084 1 075 964 905 Mednarodni prevoz Od mednarodnega "T IZVOZ 682 185 531 560 668 648 757 683 801 718 782 756 608 673 180 2 164 141 132 172 179 207 212 186 188 189 210 185 163 UVOZ 218 2 618 188 201 198 182 250 195 228 237 264 218 177 280 tranzit 284 3 403 202 227 298 287 300 276 387 293 329 328 246 230 1) Niso štete kosovne pošiljke 17 1-8. Prevoz po vrstah blaga SKUPAJ Premog, koks Nafta, naftni derivati, plin Rude železa, staro železo Rude barvastih kovin, koncentrati Klekovinski minerali razen peska Proi zvctdi črne in barvne metalurgije Obdelan in neobdelan les ' Les za kurjavo, celulozni les, pluta Cement Pesek, gramoz, tolčen kamen Opeka, apno, beton, azbest, steklb Gnojila Žita Žitni proizvodi Sladkorna pesa Sveže sadje in zelenjava Ostali prehrambeni proizvodi Semena, oljni oreški, olja, masti Koža, kavčuk, papirna masa, odpadki Katrani, derivati premoga in naravnega plina Kemični proizvodi Kovinski proizvodi Stroji, transportne naprave Razno blago Specialni prevozi Kosovne pošiljke, ekspresne pošiljke Prepeljano blago tiSOČ t Stvarni netotonski milijon km Poprečna pot km 20 257 3 489 172 2 319 1 252 ! 986 410 517 1 775 1 116 1 053 459 666 791 558 400 32 32 250 1 045 59 398 204 910 199 739 513 2 351 268 279 256 490 80 77 275 203 183 75 82 118 104 67 3 2 49 233 13 62 45 142 34 122 95 365 37 120 204 246 195 149 155 182 182 163 123 147 186 167 93 62 196 223 220 156 221 156 171 165 185 155 138 1-9. Železniški promet po občinah in postajah SR SLOVENIJA Brežice Brežice Dobova Celje Celje Štore Cerknica Rakek Črnomelj Črno me I j Otavec Rožni dol Semič Dravograd Dravograd Trbonje Grosuplje Grosuplje Ivančna gorica Mleščevo Ponikve na Dolenjskem Radohova vas Šentvid pri Stični Šmarje Sap Višnja gora Žalna Hrastnik Hrastnik Ilirska Bistrica Ilirska Bistrica Ki lovce Jesenice Jesenice Kočna Podhotn Slovenski Javornik Vintgar Žirovnica Koper Koper Kranj Kranj Krško Brestanica Krško - Videm Libna Odpravljeni potniki Tovorni promet blaga (t) naloženo razloženo >5 486 184 216 026 136 774 79 252 944 275 932 083 12 192 92 300 92 300 278 219 177 906 32 781 4 434 63 098 97 480 93 326 4 154 543 799 148 575 99 304 19 764 50 018 88 325 1 423 2 966 101 680 31 744 133 329 133 329 120 627 109 376 11 251 666 667 402 333 38 578 100 277 69 922 1 271 54 286 81 614 81 614 72 770 72 770 331 639 70 455 242 228 18 956 8 804 689 62 781 27 951 34 830 436 337 436 337 13 585 13 585 101 827 97 832 3 995 29 744 29 744 135 061 129 594 3 059 2 077 331 80 420 80 420 26 037 26 017 20 512 364 396 615 115 574 148 27 1 193 958 1 193 958 63 757 63 757 208 776 72 988 135 788 11 309 103 155 464 54 052 101 412 864 127 864 127 22 661 22 661 24 707 22 096 2 611 57 588 57 588 75 587 54 505 15 022 3 972 2 088 203 171 203 171 47 406 45 953 1 453 1 136 625 1 110 503 21 252 2 899 1 971 630 938 630 938 211 813 211 813 706 364 58 784 647 580 19 Laško Laško Radeče Rimske Toplice Zidani most Lendava Lendava Litija Jevnica Kresnice Li ti j a Renke Sava Ljubljana - Center Ljubljana Ljubljana - MostePolje Laze Ljubljana - Moste Ljubljana - Polje Zalog Ljubljana - Šiška Ljubljana - Šiška Medno Medvode Vižmarje Ljubljana - VičRudnik Brezovica Ljubljana - Rakovnik Notranje gorice P rese rje Škofljica Lavrica Ljutomer Ljutomer Ljutomer - mesto Veržej Logatec Logatec Maribor Bistrica Cirknica Fala Hoče Limbuš Maribor Maribor - Studenci Ožbolt Pesnica Rače Ruše 1-9, Železniški promet po občinah in postajah (nadaljevanje) Odpravljeni potniki Tovorni promet blaga (t) naloženo razloženo 439 062 86 584 89 560 62 568 200 350 6 771 6 771 869 628 128 709 123 633 564 749 9 212 43 325 1 977 701 1 977 701 147 845 42 622 7 956 97 267 2 6 481 3 507 10 069 12 905 220 422 29 219 18 413 90 122 67 820 14 848 26 791 7 553 18 881 357 95 413 95 413 439 928 2 749 1 338 2 248 111 486 25 498 771 751 42 924 52 764 260 434 47 269 51 683 27 551 484 23 648 467 389 467 389 115 169 102 617 12 462 90 63 880 63 880 433 999 2 058 261 566 170 375 281 253 210 731 37 957 32 565 36 189 14 104 12 376 1 670 8 039 51 235 51 235 10 085 10 085 555 953 1 963 23 401 108 383 109 761 4 644 21 772 147 504 82 811 15 276 2 793 64 742 742 777 742 777 61 784 36 488 24 876 420 61 615 61 615 1 445 194 4 675 611 146 829 373 613 486 425 659 74 214 113 613 23 253 9 350 3 796 411 9 696 112 157 112 157 67 957 67 957 976 210 945 52 053 181 291 118 718 9 450 50 368 256 953 20 1-9. Železniški promet po občinah in postajah (nadaljevan e) Ruta Slivnica tezno Metlika Gradec Podzemelj Metlika Rosalnica Murska Sobota Beltinci Murska Sobota Nova Gorica Anhovo Avče Branik Gorica - Šempeter Kanal Nova Gorica P lave Prvači na Solkan Volčja Draga Vrtoj ba Novo mesto Birčna vas Kandija Mirna peč Novo mesto Uršna sela Ormož Ivankovci Obrež Ormož Osluševci Pavlovci Pušenci Središče Velika Nedelja Žerovica Postoj na Košana Pivka Planina Postojna Prestranek Ptuj Ci rkovci Hejdina Kidričevo Moškanjci Ptuj Stmišče Odpravljeni potniki Tovorni promet blaga (t) naloženo razloženo 7 968 84 431 22 804 58 212 168 425 13 449 153 312 1 664 30 511 3 277 27 234 191 375 16 925 1 501 17 001 23 281 12 601 87 178 4 585 11 403 8 489 8 411 477 535 80 495 124 260 69 292 128 999 74 489 199 114 13 179 1 307 66 130 38 683 530 305 38 200 39 899 881 338 610 16 253 111 655 24 280 160 250 26 172 290 631 34 069 16 316 42 580 39 259 158 100 307 2 986 21 860 113 679 3 570 2 323 1 247 86 726 4 612 82 114 463 545 333 619 13 3 775 88 554 139 17 624 4 489 15 332 124 380 6 474 23 324 92 391 2 191 25 765 419 10 788 1 848 12 710 55 910 31 091 16 753 8 066 233 067 180 202 2 271 50 594 3 129 53 132 250 171 13 498 2 232 11 266 119 021 14 940 104 081 466 095 278 016 479 2 216 89 107 302 56 619 10 716 28 840 141 802 89 678 140 874 161 68 042 1 742 36 821 2 294 27 185 105 315 68 113 10 430 26 772 652 261 437 645 6 324 208 292 21 1-9. Železniški promef po občinah in postajah (nadaljevanje) Radlje ob Dravi Pod ve I ka Vuhred Vuhred - elektrarna Vu zenica Radovljica Bled - Jezero Bohinjska Bela Bohinjska Bistrica Lesce - Bled Otoče Globoko Podnart Rado vi jica Ravne na Koroškem Holmec Preval je Ravne na Koroškem Sevnica Blanca Boš tanj Breg Jelovec Loka Pijavice Sevnica Tržišče Sežana Divača Dutovl je Gornje Ležeče Hrpelje - Kozina Krepi je Podgorje Po vir Rakitovec Sežana Štanjel Vreme Zazid Slovenska Bistrica Poljčane Pragersko Slovenska Bistrica Slovenske Konjice Lipoglav Šentjur pri Cel ju Grobel no Ponikva Šentjur Odpravljeni potniki Tovorni promet blaga (t) naloženo razloženo 128 629 33 458 50 159 210 44 802 448 219 49 233 24 070 117 902 82 894 33 920 3 354 76 411 60 435 68 047 558 14 437 53 022 592 578 73 667 99 56 428 1 116 67 949 23 022 336 659 33 638 420 249 80 873 7 925 10 707 39 048 2 538 11 925 6 232 10 273 206 391 34 119 7 692 2 526 741 110 221 337 420 514 99 259 61 285 61 285 286 735 91 720 76 880 118 135 16 064 3 954 7 352 4 758 75 551 12 779 453 28 925 15 266 18 128 120 340 120 340 24 079 34 797 393 19 118 3 737 134 712 12 805 2 392 10 853 1 365 1 914 105 016 367 44 851 12 534 12 270 20 047 21 894 467 2 949 18 478 23 956 3 621 6 686 13 649 71 803 6 900 953 11 736 36 194 16 020 230 496 230 496 31 209 9 648 27 21 534 8 991 117 299 42 050 571 10 619 6 473 746 51 871 4 969 80 373 14 923 15 581 49 869 41 914 3 289 5 723 32 902 22 Škofja Loka Rateče Škofja Loka Šmarje pri Jelšah I me no Lupinjak Mestinje Rogaška Slatina Rogatec Podplat Podčetrtek Sodna vas Stranje ŠentvidG ro bel no Šmarje Tolmin Grahovo Hudajužina Most na Soči Podbrdo Podmelec Trbovl je Trbovlje Trebnje Gaber Gomila Mirna Mokronog Trebnje Šentlovrenc Šentrupert Štefan Vel ika Loka Velenje Paška vas Pesje Preloga Šmartno ob Paki Šoštanj Velenje Vrhnika Borovnica Verd Zagorje ob Savi Zagorje ob Savi Žalec Petro vče Pol zel a Šempeter v Savinjski dolini Žalec 1-9. Železniški promet po občinah in postajah (nadal jevanje) Odpravi jeni potniki Tovorni promet blaga (t) naloženo razloženo 86 980 25 187 61 793 287 442 5 809 17 953 324 97 263 47 491 177 2 235 2 497 50 336 231 63 126 149 728 10 601 21 644 40 944 74 325 2 214 329 327 329 327 346 107 34 860 1 522 27 801 22 535 169 583 33 828 16 069 12 978 26 931 327 130 2 334 89 134 039 76 351 114 317 260 270 255 220 5 050 365 767 365 767 61 593 154 48 339 754 12 346 48 199 48 199 89 372 4 329 589 941 857 82 218 310 128 7 286 152 6 6 880 248 631 457 631 457 23 694 12 225 5 729 4 522 1 218 996 654 659 932 165 784 60 822 110 116 176 301 14 658 161 643 371 114 371 114 98 676 8 093 90 583 115 839 115 839 109 013 3 692 612 7 825 9 737 71 857 1 460 13 830 36 002 405 339 33 651 1 607 137 299 137 299 24 128 5 871 5 395 11 345 1 517 241 030 130 975 27 514 35 882 46 659 29 472 17 445 12 027 100 373 100 373 29 168 448 28 720 1955 1956 1957 1958 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1954 1955 1956 1957 1958 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 24 2. POMORSKI PROMET V 1978 2-1. Razvoj pomorskega prevoza Potniške ladje število 4 4 A 4 4 6 8 6 6 1 1 1 potniška mesta 210 243 330 330 330 330 356 346 346 v 8 8 8 Tovorne ladje število nosilnost v tonah Prevoz ladjarskih ozdov prepeljani potniki (tisoč] potniške milje (tisoč) prepeljano blago (tisoč) tonske milje (mil jon) 9 13 20 19 24 26 27 27 26 22 22 18 20 22 21 22 21 19 20 20 24 26 28 27 12 800 45 192 77 230 76 153 113 801 139 251 157 651 157 651 149 754 157 994 151 482 154 393 182 980 207 602 208 393 216 174 225 066 216 592 247 418 247 418 352 406 407 271 444 131 436 723 0 95 94 88 148 96 92 76 87 51 1 3 1 0 0 0 o o 0 1 o o o 2-2. Razvoj luškega prometa 0 416 306 276 480 181 075 736 294 165 048 893 478 156 954 178 067 829 957 226 564 036 316 156 413 669 510 598 822 873 343 950 926 979 996 1 028 140 410 1 944 496 385 1 868 1 765 1 848 1 976 2 032 2 057 359 300 022 622 188 389 195 909 647 919 369 635 301 143 972 8 662 7 960 8 034 9 704 9 220 9 136 10 446 10 896 12 416 Priplule ladje število NRT (tisoč) Promet potnikov v lukah (tisoč) prispeli odpotovali Promet blaga v lukah (tisoč t) skupaj notranji mednarodni 401 598 232 465 934 068 164 024 346 829 870 592 529 408 642 821 894 348 004 825 644 751 228 934 958 87 347 722 535 427 464 813 073 288 537 556 771 485 462 623 129 054 196 394 315 2 256 2 578 2 822 2 933 3 151 26 58 231 219 212 172 249 256 278 281 258 228 137 126 155 101 95 99 101 90 75 87 65 59 58 13 28 112 103 91 68 107 110 124 122 113 97 63 59 78 47 46 47 48 42 35 45 27 26 25 13 30 119 116 121 104 142 146 154 159 145 131 74 67 82 54 49 52 53 48 40 42 38 33 33 33 54 52 19 56 73 142 216 276 651 693 796 789 844 1 143 1 855 1 986 1 938 1 837 888 031 809 107 1 914 2 164 29 39 32 10 41 36 33 33 42 49 31 28 22 22 27 21 25 26 23 4 46 22 198 25 12 4 15 20 9 15 37 109 183 234 602 662 768 767 822 1 116 1 834 1 961 1 912 1 804 1 884 1 985 1 877 1 909 1 889 2 152 2-3. Plovni park organizacij združenega dela v pomorskem prevozu Tovorne ladje - skupaj za generalni tovor za razsuti tovor druge Število 27 8 7 12 BRT 286 540 63 064 97 718 127 758 Število ležišč 112 84 28 Nosilnost tovora v t 436 723 74 787 161 587 200 349 Moč glavnega pogonskega motorja v MW 158 48 38 72 2-4. Prevožena pot in izkoriščanje ladij Ladje za generalni tovor Ladje za razsuti tovor Druge tovorne ladje Prevožena pot (morske milje) Potniška mestamilj oziroma DWt milje v tisočih Časovni fond ladij v tisočih potniških mest - dni oziroma DWT - dni skupaj v prometu vsi plovbi v postanku v lukah 411 741 3864 023 27 293 26 547 11 003 377 834 8904 972 58 979 55 784 28 408 1132 078 15757 219 99 075 96 367 47 885 v popravilu 15 544 746 27 376 3 195 48 482 2 708 2-5. Prevoz potnikov Potniške Prepeljani mu |e tisoč potniki Skupaj mednarodni prevoz v prekomorski plovbi 411 411 3 316 3 316 2-6. Poraba goriva Plinsko olje Mazut Maziva Nabavljeno skupaj doma v tujini Porabljeno 22 617 45 22 572 22 446 131 600 - 131 600 137 478 779 579 - 779 579 877 512 2-7. Delavci 31. 12. 1978 Skupaj Ladijski delavci Drugi delavci v pomorskem prometu 1 568 1 310 258 25 2-8. Prevoz blaga Skupaj Blago (0 Izvoz Uvoz Tranzit Prevož med tujimi lukarnirazloženo 171 435 2057 215 41 474 84 410 109 977 104 232 261 357 73 682 189 268 208 45Š 165 929 178 911 125 349 514 168 11 041 132 487 11 4 376 107 127 845 68 972 1 811 497 8 544 5 919 24 903 2 386 3 000 42 686 512 234 26 495 33 245 34 467 35 982 60 247 9 345 37 346 49 288 12 872 59 975 6 172 146 800 710 8 526 503 1 240 6 713 70 116 997 1403 968 14 603 51 058 64 383 63 405 132 138 62 526 151 425 150 123 145 898 94 033 110 078 364 298 Tonske milje (tisoč) 1034 628 12415 533 116 990 409 283 509 230 563 366 1382 540 492 447 1253 974 1241 504 1 197 960 1001 550 811 642 3435 047 56 531 678 375 1 955 621 54 257 33 687 344 897 10 513 1 463 96 279 32 288 19 043 36 159 77 884 205 984 2471 804 58 439 103 302 112 020 126 857 295 330 '59 910 259 188 205 157 89 000 332 124 34 753 795 724 3 948 47 347 2 455 7 029 36 632 1 261 768 165 9217 977 56 596 305 360 342 953 402 822 742 313 422 024 993 323 968 284 1069 643 650 383 704 098 2560 178 2-9. Izvoz in uvoz blaga po področjih Izvoz skupaj generalni tovor razsuti tovor Uvoz skupaj generalni tovor razsuti tovor blago tisoč t Skupaj razvite države socialistične države države v razvoju Jadran in Medi teran socialistične države države v razvoju Atlantska obala Evrope socialistične države Zahodna Afrika države v razvoju Obala Indijskega oceana. Rdečega morja in Perzijskega zaliva države v razvoju 132 17 115 99 15 51 17 34 31 81 81 68 13 512 49 41 422 35 47 6 287 84 117 117 117 395 49 41 305 35 47 6 170 84 26 2-9. Izvoz in uvoz blaga pd področjih (nadaljevanje) skupaj izvoz generalni tovor razsuti tovor skupaj blago Uvoz generalni tovor razsuti tovor tisoč t Vzhodna Azija in Oceanija razvite države Severna in Srednja Amerika razvite države države v razvoju Skupaj razvite države socialistične države države v razvoju Jadran in Medi teran socialistične države države v razvoju Atlantska obala Evrope socialistične države Zahodna Afrika države v razvoju Obala Indijskega oceana. Rdečega morja in Perzijskega zaliva države v razvoju Vzhodna Azija in Oceanija razvite države Severna in Srednja Amerika razvite države države v razvoju 14 1 tonske milje 678 182 496 14 1 329 182 147 349 349 406 81 27 155 9 127 11 27 155 9 279 70 43 6, 4 2 472 479 64 1 929 44 67 20 1 360 454 404 75 48 210. Tranzit in prevoz blaga po državah 557 557 557 43 6 4 milijoni 1 915 479 64 1 372 44 67 20 803 454 404 75 48 Vse Razvite države Socialistične države Države v razvoju blago tisoč t Skupaj Razvite države Socialistične države Države v razvoju 1 412 765 72 575 924 472 452 51 42 437 251 72 114 tonske milje tisoč Skupaj Razvite države Socialistične države Države v razvoju 9 265 6 117 254 2 894 7 409 4 839 2 570 223 176 47 1 633 1 102 254 277 27 211. Prevoz kontejnerjev (velikih) Skupaj domači tuji izvoz uvoz prevoz med tujimi lukami Polni številc 5 232 30 5 202 1 046 261 3 925 skupna dolžina v tisoč čevljih 137 1 136 28 6 860 103 Prazn število skupna dolžina v tisoč čevljih 1 122 30 1 092 225 897 27 1 26 21 Prepeljano blago s kontejnerji tisoč t 73 0 72 15 4 55 tisoč tonskih milj 777 5 772 155 39 583 212. Prihodki in devizno poslovanje milijon din milijon din Plačani - skupaj Fakturirani - skupaj Od prometa od prevoza potnikov od prevoza blaga Od neprometnih dejavnosti Davčne olajšave Devizni prihodki skupaj Od potnikov Od blaga izvoz uvoz prevoz za tuje naročnike Drugi prihodki 2 102 2 107 1 786 ' 9 1 777 164 157 1 879 9 1 777 213 249 1 315 93 Devizni dohodki skupaj pogonsko gorivo in mazivo luški stroški tekoča popravila stroški posadke potrošni material stroški predstavništev v tujini ptt stroški provizije, refakcije in rabati za ladje, vzete v zakup investicijsko vzdrževanje 1 455 273 426 18 35 18 3 9 114 195 36 28 SKUPAJ Iz domačih pristanišč iz tujih pristanišč Pod domačo zastavo Pod tujo zastavo 213. Ladje priplule v luke Izola, Koper, Piran Vse luke vse število NRT brez nakladanja in razkladanja število NRT Izola število NRT brez nakladanja in razkladanja številc NRT 2 958 3150 900 1 597 853 620 1 361 2297 280 965 1553 090 1 993 1597 810 1 072 1049 538 749 486 927 323 562 611 508 684 734 564 364 804 489 247 809 486 234 590 3 13 219 150 161 562 339 86 247 485 247 632 482 234 413 3 13 219 146 161 385 339 86 247 Koper vse število NRT brez nakladanja in razkladanja število NRT Piran število NRT brez nakladanja in razkladanja število NRT SKUPAJ Iz domačih pristanišč Iz tujih pristanišč Pod domačo zastavo Pod tujo zastavo 1613 2807983 447 793676 856 95108 140 8230 446 1167 536648 2271335 128 319 244328 549348 665 191 82382 12726 139 1 8186 44 478 1135 1369600 1438383 222 225 515119 278557 337 519 21928 73180 140 8230 214. Promet potnikov po lukah v letu 1978 Skupni promet potnikov pod domačo zastavo pod tujo zastavo Odpotovalo - skupaj pod domačo zastavo pod tujo zastavo Pripotovalo - skupaj pod domačo zastavo pod tujo zastavo Skupaj skupaj notranji promet mednarodni promet Izola skupaj notranji prome t 58 143 35 731 22 412 32 945 18 560 14 385 25 198 17 171 8 027 6 897 6 897 4 570 4 570 2 327 2 327 51 246 28 834 22 412 28 375 13 990 14 385 22 871 14 844 8 027 1 029 1 029 465 465 564 564 mednarodni promet 1 029 1 029 465 465 564 564 Skupni promet potnikov pod domačo zastavo pod tujo zastavo Odpotovalo - skupaj pod domačo zastavo pod tujo zastavo Pripotovalo - skupaj pod domačo zastavo pod tujo zastavo Koper skupaj notranji promet mednarodni promet Piran skupaj notranji promet 5 228 218 5 010 1 781 146 1 635 3 447 72 3 375 218 146 1 635 146 146 72 72 5 010 72 3 375 1 635 1 635 3 0/5 3 375 51 886 35 513 16 373 30 699 18 414 12 285 21 187 17 099 4 088 6 679 6 679 4 424 4 424 2 255 2 255 mednarodni promet 45 207 28 834 16 373 26 275 13 990 12 285 18 932 14 844 4 088 29 215. Promet potnikov po mescih 0 1978 1978 Skupaj 4 845 58 143 Notranji promet SKupaj 575 6 897 odpotovali prispeli Mednarodni promet 381 4 570 194 2 327 4 271 51 246 skupaj odpotovali 2 365 28 375 prispel 1 906 22 871 IV V VI VII VIII IX X XI XII 175 421 1 008 265 4 641 7 836 13 685 15 176 10 319 3 494 1 046 77 42 87 4 134 724 2 001 1 391 1 377 94 47 26 79 713 481 1 231 961 1 028 31 20 16 8 421 243 770 430 349 63 27 175 421 966 178 3 507 7 112 11 684 13 785 8 942 3 400 999 77 63 147 547 76 1 961 3 998 6 590 7 725 5 147 1 692 404 25 112 274 419 102 1 546 3 114 5 094 6 060 3 795 1 708 595 52 216. Promet blaga po mescih tisoč t ft 1978 1978 Skupaj 180 2 164 Notranji promet 1 12 0 2 skupaj naloženo razloženo skupaj Mednarodni promet uvoz 2 10 179 2 152 17 198 98 1 170 tranzi t 65 784 I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII 164 203 122 198 178 194 172 196 147 192 157 241 0 0 2 0 0 10 0 0 0 o o 163 203 120 198 177 194 172 196 146 192 158 231 9 10 24 19 16 21 11 24 13 18 16 17 107 131 31 123 91 113 65 111 75 101 95 127 47 62 65 56 70 60 96 61 58 73 47 87 30 217. Ptomet blaga po vrstah in lukah v leto 1978 Skupaj Notranji promet skupaj naloženo razloženo Izvoz Uvoz Tranzit Vse luke Ves promet blaga lidloženo razloženo pod domačo zastavo pod tujo zastavo Od tega; nafta in derivati, plin železne rude rude barvastih kovin in koncentrati obdelan in neobdelan les pesek, gramoz, tolčenec gnojila sveže sadje in povrtninp drugi živilsjd izdcjki^ seme, oljni plo^ovif olja, mast ' ' surova koža, kavčuk, papirna masa katran, derivati premoga in naravnega pl ina kemični izdelki stroji in transportna sredstva razno blago 2 163 577 521 000 1 642 577 662 389 1 501 188 617 130 47 981 4 502 249 408 15 068 98 425 265 406 343 205 93 624 8 286 18 016 118 974 4 192 279 360 12 116 2 219 9 897 12 116 9 497 2 219 2 219 2 219 2 619 2 219 9 897 9 897 9 897 9 497 197 710 197 710 136 292 61 418 2 960 2 488 3 442 35 308 2 048 6 080 4 401 5 841 938 400 134 204 1 170 091 1 170 091 370 175 799 916 549 502 7 797 1 060 134 292 15 068 13 845 171 289 98 548 2 429 95 319 65 753 783 660 321 071 462 589 143 806 639 854 55 171 37 696 79 808 82 532 94 117 238 577 15 189 74 034 16 18 016 23 655 3 254 76 784 Ves promet naloženo razloženo pod domačo zastavo pod tujo zastavo Od tega: kovine razno blago Izola 42 34 8 42 8 34 42 34 8 42 8 34 34 34 34 34 31 217. Promet blaga po vrstah in lukah v letu 1978 (nadaljevanje) Skupaj Notranji promet skupaj naloženo razloženo Izvoz Uvoz Tranzit Koper Ves promet naloženo razloženo pod domačo zastavo pod tujo zastavo Od tega: nafta in derivati, plin železne rude rude barvastih kovin in koncentrati obdelan in neobdelan les cement pesek, gramoz, tolčenec gnojila sveže sadje in po vrtnina drugi živilski izdelki seme, oljni plodovi, olja, mast surova koža, kavčuk, papirne mase katran, derivati premoga in naravnega plina kemični izdelki stroji in transportna sredstva razno blago 2 163 455 520 886 1 642 569 662 267 1 501 188 617 130 47 981 4 502 249 408 849 15 068 98 425 265 406 343 205 93 624 8 286 18 016 118 974 4 192 278 389 11 994 2 105 9 889 11 994 9 497 2 497 2 105 9 889 2 105 9 889 2 105 9 889 9 497 2 105 197 710 197 710 136 292 61 418 2 960 2 488 3 442 35 308 849 2 048 6 080 4 401 5 841 938 392 133 355 1 170 091 1 170 091 370 175 799 916 549 502 7 797 1 060 134 292 15 068 13 845 171 289 98 548 15 189 2 429 95 319 65 753 783 660 321 071 462 589 143 806 639 854 55 171 37 696 79 808 82 532 94 117 238 577 74 034 16 18 016 23 655 3 254 76 784 Piran Ves promet naloženo razloženo pod domačo zastavo pod tujo zastavo Od tega: nekovinski minerali (razen peska, gramoza in tol čenča) 80 80 80 80 80 80 80 80 80 80 80 80 32 218. Promet ladij, potnikov in blago po državah izvora In namembnosti SKUPAJ pod domačo zoitavo pod tujo zastavo ALŽIRIJA pod domačo zastavo pod tujo postavo BRAZILIJA pod domačo zastavo pod tujo zastavo EGIPT pod domačo zastavo pod tujo zastavo EKVADOR pod domačo zastavo pod tujo zastavo GA NA pod domačo zastavo pod tuj o zastavo IRAN pod domačo zastavo pod tujo zastavp ITALIJA pod domačo zastavo pod tujo zastavo IZRAEL pod domačo zastavo pod tujo zastavo LIBERIJA pod domačo zastavo pod tujo zastavo LIBIJA pod domačo zastavo pod tujo zastavo NIZOZEMSKA pod domačo zastavo pod tujo zastave PANAMA pod domačo zastave pod tujo zastavo ROMUNIJA pod domačo zastavo pod tuio zastavo SLONOKOŠČENA OBALA pod domačo zastavo pod tujo zastavo TURČIJA pod domačo zastavo pod tujo zastavo ZDA pod domačo zastavo pod tujo zastavo ZSSR pod domačo zastavo pod tujo zastavo DRUGE DRŽAVE pod domače zastavo pod tujo zastavo Prispele lacjie iz tujine število NRT Promet potnikov s tujino skupaj odpotovali prispeli skupaj Promet blaga s tujino brez tranzita (t) izvoz uvoz 1 361 469 892 23 2 21 2 2 46 25 21 4 4 2 2 ! 1 473 310 163 86 36 50 5 1 4 55 26 29 16 15 15 8 1 7 4 4 12 2 10 6 3 3 22 3 19 581 53 528 2 297 280 997 441 1 299 839 46 198 2 186 44 012 21 313 21 313 87 958 39 028 48 930 19 694 19 694 12 596 12 596 5 236 5 236 1 056 467 639 978 416 489 120 532 27 301 93 231 21 506 6 546 14 960 27 939 15 089 12 850 11 017 11 017 60 081 60 081 62 390 4 071 58 319 24 557 24 557 36 914 1 109 35 805 49 315 25 480 23 835 120 793 42 135 78 638 512 794 152 129 360 665 58 143 35 731 22 412 32 945 18 560 14 385 25 198 17 171 8 027 58 143 35 731 22 412 32 560 18 560 14 385 25 198 17 171 8 027 1 367 801 506 467 861 334 37 290 2 597 34 693 24 130 1 390 22 740 16 767 11 988 4 779 105 501 3 030 102 471 22 475 .22 475 64 363 63 863 500 118 670 11 002 107 668 98 706 35 881 62 825 16 041 10 060 5 981 42 325 35 655 6 670 21 302 1 570 19 732 29 308 2 831 26 477 118 899 118 899 60 571 54 468 6 103 103 406 2 612 100 794 98 664 79 882 18 782 213 702 65 547 148 155 175 681 101 616 74 065 197 710 136 292 61 418 2 719 2 597 122 16 597 11 818 4 779 10 205 1 449 8 756 4 453 4 453 1 718 1 218 500 1 763 1 227 536 14 167 263 13 904 37 437 30 767 6 670 860 860 3 160 1 112 2 048 32 929 29 205 3 724 71 702 52 183 19 519 1 170 091 370 175 799 916 34 571 34 571 24 130 1 390 22 740 170 170 95 296 1 581 93 715 18 022 18 022 62 645 62 645 116 907 9 775 107 132 84 539 35 618 48 921 16 041 10 060 5 981 4 888 . 4 888 21 302 1 570 19 732 28 448 2 831 25 617 118 899 118 899 60 571 54 468 6 103 100 246 1 500 98 746 65 735 50 677 15 058 213 702 65 547 148 155 103 979 49 433 54 546 1) Kot tujina Jteta pri ladjah zadnja vstopa, oz, izstopa potnikov, pri država, iz katere je ladja priplula v našo državo, pri potnikih država blagu pa država nakladanja oz razkladanja blaga 33 219. TranzH - noloženo blago po državi odhoda in prihoda blaga zave drl Za državo Skupdj AvsMjb ČSSR Ital ija Madžarska Nizozemska Švicd ZRN ZSSR SKUPAJ Alžirija Brazil ija Ciper Egipt Ekvador Grčija Indija Ital ija Izrael Kitajska Kolumbija Kuba Kuvajt Libanon Libija Nigerija Oman Panama Saudska Arabija Singapur Sirija Sudah Španija Tunli Turčija ZDA 32 1 071 7(3 489 89 ?66 2 320 118 269 8 221 259 3 230 28 509 5 713 1 020 745 42 010 20 012" 6 953 7 000 16 005 19 385 10 000 5 563 1 538 482 55 272 22 970 23 286 2 364 404 50 923 3 413 8 174 1 510 2 431 5 841 6 893 1 164 5 013 1 020 2 100 5 405 5 068 10 000 32 098 6 775 1 548 7 000 547 5 563 482 7 334 13 897 2 364 10 951 5 995 860 25 806 6 881 1 782 1 159 607 745 1 583 2 916 8 221 13 915 1 538 18 827 1 823 23 286 404 37 566 3 413 2 431 4 000 6 286 1 164 49 402 624 650 258 9 912 15 458 92 1 045 2 168 118 251 971 34 220, Trdrtzif - razioleno bi 090 po državi odhode mi prihoda bioga Za državo Skupaj Avstrija Čehoslo vaško I fal i lo Madžarska Romunija Wica ZRN 462 589 85 944 138 122 9 838 178 731 7 000 9 155 33 799 1 815 17 682 916 439 45 706 2 702 30 932 6 872 1 800 45 615 1 595 60 476 8 750 28 852 51 545 3 170 886 5 573 3 134 19 249 150 836 1 039 4 447 1 003 3 029 84 058 30 318 439 17 700 578 4 500 4 450 173 1 249 13 970 246 857 19 249 836 1 233 20 464 1 815 2 006 2 104 25 532 1 800 39 816 1 407 8 750 51 545 270 2 277 800 17 682 916 19 000 7 000 20 900 2 422 5 300 346 17 890 13 449 3 170 616 5 327 150 1 039 4 447 1 003 996 84 058 326 8 813 18 396 15 403 9 838 16 35 3. ZRAČNI PROMET 3-1. Razvoj letalskega prevoza 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 Število letal 4 4 4 4 4 4 3 4 5 5 7 6 5 6 7 7 7 Letalski km ttsoč 1 354 163 1 827 2 632 3 247 2 137 1 699 2 517 4 418 5 082 6 245 5 928 5 889 7 496 8 525 8 916 10 425 Ure letenja Prepeljani potniki Potniški km tisoč Prepeljano blago (t) 922 002 689 604 176 481 4 429 5 228 6 666 8 296 9 736 541 672 131 895 033 9 9 12 12 15 17 495 10 334 41 957 61 510 89 060 122 114 81 177 59 101 132 489 211 791 356 209 372 732 471 325 511 614 633 125 693 700 756 837 902 767 16 868 58 033 102 549 150 580 200 786 128 930 99 588 139 586 228 655 397 242 468 466 496 961 489 436 626 320 689 425 710 685 898 045 63 175 110 288 155 237 272 1 021 919 279 330 87 308 1 771 616 1 030 588 Tonski km tisoč 183 292 250 750 367 501 843 1 602 1 628 529 616 96 382 1 618 612 1 304 575 3-2. Razvoj letališkega prometa 1) 1956 1957 1958 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 Prispela letala skupaj 107 188 460 457 574 803 492 572 858 112 450 355 921 338 899 259 885 223 598 661 715 870 720 v mednarodnem prometu 06 24 432 708 1 019 969 568 746 1 069 1 393 024 139 662 563 256 625 414 Promet potnikov skupaj v mednarodnem prometu 2 691 4 263 6 635 7 525 8 260 12 615 8 270 10 932 73 260 102 727 120 650 130 821 66 287 90 037 154 751 213 043 265 027 330 547 594 121 454 420 520 745 595 310 613 503 1 106 1 345 47 801 72 038 98 167 105 091 45 706 43 483 69 217 98 042 138 392 162 632 317 908 176 622 214 516 241 587 236 865 Promet blaga (t) skupaj 10 13 13 12 22 36 41 48 88 154 170 272 277 984 603 954 527 736 882 306 266 936 753 v mednarodnem prometu 5 46 50 126 117 757 053 381 1 814 704 361 563 1 428 701 615 1) Štet tudi tranzit 36 3-3, Letoia konec l«}o 197 Število leto! Število motorjev Število vgrajenih sedežev Bruto »osHriDsf (kg; 14 3-4. Prevoz potnikov in blaga 845 1) 166 196 Promet skupaj notranji mednarodni skupaj v tujino iz tujine 903 898 588. 574 224 90 350 126 679 808 238 448 Prepeljani potniki (tisoč) Potniški km (tisoč) Prepeljano blago (tone) Tonski km (tisoč) 1) Ves prevoz opravljen v skupnem prometu (rednem in posebnem) 3-5. Prevoz potnikov in blaga po mescih 306 386 161 269 311 387 22 29 1978 I II III IV V VI VII VIII SX X XI XII Letalski km (plačani) v tisočih skupaj notranje linije mednar. linije Prepeljani potniki Potniški kilometri (tisoč) Prevoz blaga (t) 10 425 365 275 398 590 1 271 1 312 1 461 1 392 1 355 1 023 504 479 1 483 91 81 97 93 143 160 151 157 148 156 97 109 8 942 274 194 301 497 1 128 1 152 1 310 1 235 1 207 867 407 370 902 767 32 584 25 558 37 373 52 686 90 310 115 553 138 351 142 024 116 671 78 557 37 569 35 531 898 045 25 990 19 276 28 678 47 711 96 761 117 706 148 954 145 672 124 715 81 555 33 087 27 940 588 19 25 49 67 55 71 30 37 47 28 71 89 3-6. Nabavljeno in porabljeno gorivo D po tujini 62 35 55 150 Tonski km (tisoč) 575 7 23 53 90 51 56 13 15 27 25 90 125 Nabavljeno Porabljeno skupaj doma v tujini skupaj v javnem prometu poskusni leti - šolanje cfrugo 49 224 1) Kerozin 30 644 18 580 49 224 48 796 3-7. Prihodki in devizno poslovanje v zračnem prometu 260 168 Fakturirana realizacija - vsa Prihodki od prometa od prevoza potnikov od prevoza blaga Prihodki izven prometo Davčne olajšave in premije Prihodki tisoč din 872 314 782 835 776 236 6 599 7 774 81 705 Plačani prihodki - vsi od potnikov od blaga Plačani odhodki - vsi pogonski material dnevnice letalskega osebja pristaniške takse in storitve na tujih letališčih tekoča nujna popravila provizija tujim agentom drugi odhodki Devizno poslovanje tisoč din 672 983 7 016 6 599 296 884 61 993 12 607 122 081 31 705 43 060 22 323 37 3-8. Delavci 31. 12. 1978 Skupaj Zračni promet Piloti in kopi loti Osebje v kabini Delavci v prodaji Drugi 367 367 77 60 23 3-9. Letališki promet po vrstah in namembnosti 207 SKUPAJ_ Odpravljeni Prispeli ^ Prispeli v tranzitu Redni promet Odpravljeni Prispeli Prispeli v tranzitu Čarterski promet Odpravljeni Prispeli Prispeli v tranzitu 1) Tranzit glede na letališče Skupni stala potniki blago (t) Notranji letala potniki blago (6) 11 298 5 578 5 630 90 416 175 156 85 877 403 474 5 6 3 3 4 2 2 613 503 279 793 285 386 48 324 417 628 189 453 191 848 36 327 195 875 90 340 93 538 11 997 753 756 283 714 073 267 105 701 680 489 178 13 532 226 301 5 775 894 881 2 752 1 332 1 420 5 376 638 183 647 190 247 2 744 303 087 150 690 152 397 763 70 807 32 957 37 850 1 981 2 138 1 448 689 1 1 973 1 304 669 164 143 20 1 3-9. Letališki promet po vrstah in namembnosti (nadaljevanje) SKUPAJ Odpravi jeni Prispeli Prispeli v tranzitu Redni promet Odpravljeni Prispeli Prispeli v tranzitu Čarterski promet Odpravljeni Prispeli Prispeli v tranzitu Mednarodni skupaj stala potniki blago (t) od tega; s tujimi letali 3tala potniki blago (0 4 766 2 352 2 329 85 2 641 1 281 1 275 85 2 125 1 071 1 054 236 865 96 146 95 139 45 580 113 778 38 763 39 451 35 564 123 087 57 383 55 688 10 016 3 615 1 307 1 595 713 3 100 962 1 437 701 515 345 158 12 427 212 215 272 136 136 155 76 79 380 467 827 086 979 96 435 448 4 401 1 371 2 392 638 1 699 625 1 061 13 1 527 587 929 11 172 38 132 2 310. Promet letal po mescih 1978 I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII Prispela letala skupaj 5 720 357 371 438 502 612 . 562 408 392 523 655 409 491 v mednarodnem prometu 2 414 179 167 173 255 303 232 93 79 227 319 177 210 Promet potnikov 2) skupaj v mednarodnem prometu 613 503 31 877 33 299 42 377 57 844 66 546 67 342 42 846 41 565 68 393 76 324 43 914 41 176 236 865 11 917 12 284 11 781 25 989 29 527 24 143 14 299 13 671 2 6 041 32 474 17 393 17 346 Promet blaga (t) skupaj 5 753 386 424 507 539 593 579 152 166 578 590 503 736 v mednarodnem prome tu 615 229 282 335 363 391 293 83 98 345 372 314 510 1) Štet tudi tranzit 2) Šteli prispeli in odpravljeni potniki, oz. blago 311. Prihodki in devizno poslovanje na tatsiiičih ,L D Plačane storitve - skupaj Prihodki od zračnega prometa Od pristajanj in vzletov domačih tujih Od oskrbovanja letal domačih tujih Od potnikov Od d rugih prometnih dejavnosti Prekladanje Drugo Od neprometnih dejavnosti Prihodki 63 792 31 562 13 733 12 958 775 12 091 10 950 1 141 5 738 6 830 3 900 2 930 24 913 tisoč din Devizni prihodki skupaj plačano Od zračnega prometa od pristajanj in vzletov leta! oskrbovanje letal od potnikov (takse) Od drugih prometnih dejavnosti Od neprometnih dejavnosti Devizni odhodki - plačani 1) Šteti so prihodki celotnega ozda, to je tudi prihodki od prometa na letališču Pula Devizno poslovanje 10 198 2 713 908 1 441 364 95 7 390 7 159 312. Letalilčne površine konec leta 314. Delavci 31. 12. 1978 ha Skupaj Vzletno pristajalna steza Pomožna steza in ploščadi Zaščitni pas vzletno pristajalne steze Druge površine 313. Sredstva za delo Sredstva za delo no platformi Avtobusi na letališču Vozila za preskrbo (Catering) Vlečna vozila (traktorji) Avtomobilska dvigala in "Corgo" platforme Stopnice za potnike Vozički za prevoz prtljage Delovni stroji in vozila Gasilska vozila Čistilniki snega Agregati Avtomobilske cisterne in tovorni avtomobili 48, 4 3. 1 2. 2 12, 4 30, 7 146 2 1 14 10 17 102 40 6 16 13 Skupaj V prometni dejavnosti pri odpravljanju in sprejemanju letal in potnikov pri manipulaciji blaga in prtljage drugi V neprometnih dejavnostih 317 236 90 71 75 81 315. Poraba električne energije, goriva In n. aziva Električna energija v kWh Plinsko olja (t) Bencin (t) Maziva (t) 995 67 37 3 39 4. CESTNI PROMET V 1978 4-1. Cestna tnofoma vozila 1954 1955 1956 1957 1958 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1) Šteti Motorna vozila skupaj motorna kolesa osebni avtomobili avtobusi tovorni avtomobili 2) specialna vozila 3) traktorji Prikolice tudi 12 13 15 20 20 37 45 56 69 75 85 99 112 129 140 167 197 223 246 277 302 330 366 371 473 mopedi, 314 986 240 735 187 346 978 608 608 294 912 761 763 395 395 807 867 284 737 975 098 505 108 899 816 4 4 5 9 2) 218 916 893 186 13 898 18 684 21 422 24 110 29 396 30 091 31 445 3^1 119 29 893 28 432 27 761 25 437 24 131 22 006 21 387 20 000 17 940 17 775 15 775 15 775 n 71 601 , Šteti tudi 2 3 3 5 8 11 16 23 30 35 43 55 68 85 94 122 150 177 198 227 251 270 306 323 366 vlačilci 898 206 557 123 025 184 831 854 874 200 065 391 022 014 774 233 807 284 493 981 110 732 015 554 394 285 337 396 475 600 653 751 800 904 1 035 1 110 1 163 1 280 1 362 1 423 1 543 1 664 1 795 1 888 2 004 006 095 231 258 431 3 472 3 753 3 615 4 .077 4 624 il, 67 120 3) Šteta tudi 190 643 708 281 10 379 11 052 12 426 13 994 15 946 16 170 17 483 18 695 18 800 19 568 21 225 22 330 25 255 delovna vozila. 361 532 460 451 524 693 655 529 555 696 803 906 011 130 261 1 443 671 878 052 322 613 812 000 009 470 374 438 470 547 601 967 199 415 689 629 781 903 178 405 750 153 648 141 434 973 629 10 766 11 105 4 973 4 665 2 2 2 3 3 4 5 6 9 706 804 849 876 919 1 51(1 H 652 1 857 2 157 2 269 2 678 962 309 620 627 096 639 638 312 732 701 6 757 6 757 6 757 6 757 4-2. Razvoj cestnega potniškega prometa 1954 1955 1956 1957 1958 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1) Šteta so tudi Avtobusi javni vozila sedeži režijski vozi la sedeži Storitve javni prepeljani pothiki(tisoč) potniški km (tisoč) rezi j ž i jski prepeljani potnikiftisočj potniški km (tisoč) 184 226 264 297 393 469 538 592 688 759 827 902 980 059 071 170 1 255 1 282 1 311 1 376 1 453 I 511 1 581 1 682 stojišča 5 950 7 309 8 639 9 915 13 247 16 085 18 797 20 961 24 539 27 702 30 703 33 766 37 902 41 426 43 137 47 384 51 888 54 188 56 553 58 823 65 243 66 746 69 508 74 104 99 106 141 173 185 188 202 193 218 205 173 160 157 126 128 112 129 165 136 157 192 178 173 214 3 501 ^ 3 784, 4 922 4 518 4 774 4 870 5 260 5 068 4 995 5 809 4 233 3 890 3 829 3 111 3 217 2 983 3 546 3 933 3 890 3 553 .4 843 4 880 3 642 4 485 6 990 12 095 11 476 15 923 18 691 25 542 35 136 36 727 42 980 52 446 64 723 75 792 87 525 98 258 105 409 116 768 125 279 131 704 141 339 153 529 166 320 175 726 184 840 192 687 195 457 148 902 239 454 234 965 314 020 406 435 561 765 722 834 799 413 904 999 1 060 035 1 356 179 1 585 705 1 888 637 2 085 709 2 199 994 2 384 484 2 585 898 2 741 400 3 070 054 3 230 942 3 479 824 3 887 321 4 099 300 4 304 878 4 870 997 2 679 3 434 4 073 5 419 6 206 7 146 6 917 7 189 6 543 6 362 861 725 222 855 345 211 915 493 108 043 069 374 032 065 437 5 4 5 4 3 3 2 3 4 3 5 3 4 3 3 36 732 51 482 61 433 85 440 102 383 120 848 100 076 91 776 80 817 76 631 67 331 69 279 68 388 64 879 59 900 66 443 55 008 77 771 93 094 79 484 46 303 69 934 96 462 76 884 92 436 40 4-3. Razvoj cestnega tovornega prometa Tovorna vozila 1) v javnem prometu nosilnost v režijskem oromatu vozna nosilnost t Stori t ve v javnem prometu prepelj„blago tisoč t tonski km v režijskem prometu prepelj. blago tisoč t tonski km tisoč 549 598 669 889 1 056 1 143 1 308 1 561 1 699 194 426 540 553 823 130 535 789 4 028 4 271 4 780 041 292 545 238 5 5 5 6 930 323 990 350 911 644 526 11 624 12 814 15 463 19 284 21 440 22 931 26 054 29 542 34 947 37 708 39 781 42 142 47 500 51 986 56 771 60 086 65 832 066 044 088 644 859 242 391 900 022 557 263 117 268 246 377 801 330 570 7 497 8 222 8 890 8 865 10 215 10 649 3 3 5 3 3 4 4 4 6 C v/ 5 5 5 5 5 5 6 6 10 598 10 450 10 948 11 834 12 351 13 697 15 365 17 105 18 766 19 717 20 052 19 920 21 405 18 935 22 732 26 705 27 279 30 744 35 188 40 052 43 045 43 056 52 193 56 669 892 961 787 959 1 274 543 919 219 819 103 966 976 058 359 5 809 7 513 8 512 9 922 11 325 12 388 14 052 13 861 15 077 16 591 18 968 1 1 2 2 4 5 7 7 6 36 53 69 102 154 207 237 307 382 467 558 686 843 944 1 126 1 278 1 593 1 780 1 852 1 988 370 402 703 712 192 6 277 8 068 6 997 8 252 8 926 10 850 12 270 12 967 17 063 19 241 19 228 21 954 22 320 20 259 22 698 26 129 30 639 35 966 41 354 53 312 42 634 39 344 31 828 35 036 44 136 100 424 112 538 106 507 125 503 138 148 160 433 195 942 219 669 237 141 288 931 302 613 329 615 324 492 370 320 405 379 44 0 703 533 680 700 231 1 097 806 1 077 685 745 420 718 379 744 578 885 334 1 016 452 1) Šteti tovorni avtomobili, traktorji in tovorna prikolice 4-4. Cestno omrežje in mostovi SKUPAJ Magistralne Regionalne Lokalne Avtoceste Od vseh cest mednarodne E ca s te skupaj 1 042 3 973 9 386 92 558 Ceste (km) s sodobnim cestiščem asfaSt 14 492 7 048 1 042 2 779 3 135 92 558 6 777 878 2 688 3 119 92 437 153 113 40 103 kocka 118 51 51 16 18 gramozne 7 21 1 194 6 019 zemeljske 232 232 Mostovi število 1 668 256 478 934 dolžina m 45 589 17 377 11 878 16 334 41 4-5. Registrirana motoma vozila in prikolice po občinah in sektorju lastništva ^ SR SLOVENIJA družbeni zasebni Ajdovščina družbeni zasebni Brežice družbeni zasebni Celje družbeni zasebni Cerknica družbeni zasebni Črnomelj družbeni zasebni Domžale družbeni zasebni Dravograd družbeni zasebni Gornja Radgona družbeni zasebni Grosuplje družbeni zasebni Hrastnik družbeni zasebni Idrija družbeni zasebni Ilirska Bistrica družbeni zasebni Izola družbeni zasebni Jesenice družbeni zasebni Kamnik družbeni zasebni Motoma vozila skupaj motorna kolesa^) osebni avtomobili avtobusi tovor' njaki 4) specialna vozila^) traktorji Prikolice 473 816 38 035 435 781 5 486 391 5 095 6 069 434 5 635 131 944 187 17 1 15 3 820 193 3 627 4 055 198 3 857 10 201 327 9 874 2 335 251 2 084 3 783 340 3 443 6 075 318 5 757 2 286 110 2 176 925 287 638 4 909 399 4 510 3 034 168 2 866 6 502 466 6 036 7 879 308 7 571 71 601 2 182 69 419 606 12 594 1 472 17 1 455 2 073 117 1 956 794 3 791 1 101 20 1 081 1 005 19 986 780 32 748 922 11 911 1 163 7 1 156 460 11 449 1 438 5 1 433 583 13 570 150 10 140 623 42 581 1 260 15 1 245 366 394 12 680 353 714 4 471 86 4 385 4 063 56 4 007 13 461 532 12 929 2 780 50 2 730 2 530 48 2 482 8 529 132 8 397 1 333 46 1 287 2 469 54 2 415 4 272 62 4 210 1 730 25 1 705 3 224 55 3 169 3 685 52 3 633 2 684 26 2 658 5 532 150 5 382 6 127 103 6 024 431 387 44 4 4 23 20 3 265 265 10 10 23 23 2 1 1 11 11 17 17 38 36 2 3 3 25 255 16 283 8 972 334 248 86 419 268 151 1 178 888 290 179 88 91 203 81 122 349 103 246 191 159 32 300 233 67 344 188 156 77 58 19 188 153 35 434 147 287 160 95 65 237 175 62 365 145 220 3 470 3 366 104 36 35 1 41 38 3 126 123 3 20 19 1 20 19 1 46 44 2 9 9 27 23 4 43 42 1 14 14 53 53 169 168 1 33 30 3 61' 57 4 31 30 1 4 665 1 137 3 528 35 6 29 51 35 16 28 19 9 37 23 14 178 7 171 270 28 242 22 5 17 65 19 46 242 8 234 5 2 3 5 4 1 37 18 19 7 7 11 6 5 93 12 81 6 757 5 260 1 497 96 67 29 116 98 18 277 244 33 44 31 13 62 25 37 125 87 38 48 27 21 183 163 20 75 60 15 20 19 1 92 89 3 214 194 20 29 28 1 45 42 3 36 24 12 1) Po podatkih Republiškega sekretariata za notranje zadeve 2) Šteti tudi mopedi 3) Šteti tudi vlačilci 4) Šteta tudi delpvng vozila 4-5. Registrirana motorna vozila in prikolice po občinah in sektorju lastništva (nadaljevanje) Kočevje družbeni zasebni Koper družbeni zasebni Kranj družbeni zasebni Krško družbeni zasebni Laško družbeni zasebni Lenart družbeni zasebni Lendava družbeni zasebni Litija družbeni zasebni LjubljanaBežigrad družbeni zasebni Ljubi janaCenter družbeni zasebni Ljubi jonaMostePol je družbeni zasebni LjubljanaŠiška družbeni zasebni Lj ub IjanaVi čRudnik družbeni zasebni Ljutomer družbeni zasebni Logatec družbeni zasebni Motorno vozila skupaj motorna kolesa osebni avtomobili avtobusi tovornjaki specialna vozila traktorji Prikolic® 4 707 529 4 178 12 904 1 364 11 540 17 390 1 468 15 922 6 079 442 5 637 3 890 253 3 637 2 007 91 1 916 5 411 248 5 163 3 309 118 3 191 17 752 1 806 15 946 13 990 4 522 9 468 18 119 1 437 16 682 25 535 2 114 23 421 22 086 796 21 290 4 249 200 4 049 1 950 80 1 870 1 107 26 1 081 1 094 123 971 1 578 93 1 485 1 062 7 1 055 955 16 939 365 4 361 1 623 11 1 612 537 6 531 975 93 882 1 059 423 636 1 592 30 1 562 1 540 40 1 500 2 134 31 2 103 1 010 6 1 004 395 2 393 3 131 130 3 001 10 655 361 10 294 14 731 563 14 168 4 537 180 4 357 2 686 73 2 613 1 454 31 1 423 2 992 41 2 951 2 648 42 2 606 15 540 756 14 784 10 975 2 233 8 742 15 139 318 14 821 22 430 890 21 540 18 893 244 18 649 2 734 44 2 690 1 310 21 1 289 23 23 201 199 2 221 215 6 6 6 20 19 1 42 42 157 157 398 397 1 10 6 4 1 1 310 220 90 846 578 268 715 458 257 411 201 210 208 128 80 99 25 74 168 97 71 99 49 50 990 742 248 1 619 1 531 1 030 765 265 1 074 714 360 878 373 505 216 97 119 135 45 90 61 57 4 90 88 2 125 122 3 33 32 1 20 20 14 14 72 71 1 14 13 1 155 149 6 265 263 2 138 131 7 62 56 6 125 118 7 26 25 1 10 9 1 75 73 2 18 15 3 20 17 3 30 16 14 20 15 5 73 15 58 556 28 528 10 7 3 72 47 25 30 30 63 36 27 31 17 14 46 24 22 262 27 235 99 2 97 242 236 6 250 243 7 50 47 3 55 44 11 57 40 17 51 35 251 126 125 37 22 15 110 105 5 204 200 4 149 144 5 206 192 14 80 73 7 89 40 10 31 11 20 43 4-5. Registrirana motorna vozila in prikolice po občinah in sektorju lastništva (nadaljevanje) Maribor družbeni zasebni Metlika družbeni zasebni Mozirje družbeni zasebni Murska Sobota družbeni zasebni Nova Gorica družbeni zasebni Novo mesto družbeni zasebni Ormož družbeni zasebni Piran družbeni zasebni Postojna družbeni zasebni Ptuj družbeni zasebni Radlje ob Dravi d ružbeni zasebni Rad ov I j i ca družbeni zasebni Ravne na Koroškem družbeni zase bni Ribnica družbeni zasebni Sevni ca družbeni zasebni skupaj Motorna vozila motorna kolesa osebni avtomobili avtobusi tovornjaki specialna vozila traktorji Prikolice 42 122 3 634 38 488 4 491 201 4 290 34 428 1 197 33 231 255 252 3 2 434 1 648 786 246 240 6 268 96 172 533 418 115 1 501 136 1 365 3 898 162 3 736 79 2 77 931 10 921 1 105 18 1 087 2 696 42 2 654 1 10 9 1 286 92 194 207 76 131 19 18 1 22 21 1 11 5 6 32 4 28 68 37 31 110 50 60 11 294 731 10 563 2 598 56 2 542 7 559 177 7 382 59 59 429 270 159 132 128 4 517 41 476 250 128 122 17 620 1 321 16 299 13 981 1 497 12 484 2 887 160 2 727 3 571 171 3 400 6 102 655 5 447 13 373 853 12 520 3 202 261 2 941 10 609 662 9 947 5 619 429 5 190 2 858 122 2 736 3 153 105 3 048 1 709 50 1 659 2 002 44 1 958 837 6 831 198 11 187 1 103 52 1 051 4 276 81 4 195 871 20 851 3 048 97 2 951 1 042 21 1 021 739 3 736 578 9 569 14 645 416 14 229 10 563 476 10 087 1 801 51 1 750 3 176 49 3 127 4 378 136 4 242 8 246 192 8 054 2 110 100 2 010 7 037 225 6 812 4 226 130 4 096 1 895 8 1 837 2 404 54 2 350 176 176 111 111 3 3 4 3 1 69 69 12 9 3 70 70 843 541 302 942 729 213 414 48 66 178 96 82 482 351 131 528 336 192 159 106 53 422 260 162 198 157 41 209 104 105 136 29 107 117 116 1 105 104 1 24 22 2 9 9 74 70 4 140 140 20 19 1 52 48 4 42 42 13 12 1 130 22 108 258 33 225 110 32 78 7 6 1 61 43 18 114 35 79 42 16 26 38 23 15 41 9 32 9 2 7 22 1 21 248 234 14 255 216 39 214 93 121 13 12 1 217 199 18 248 187 61 44 28 16 80 66 14 52 33 19 86 86 21 36 12 24 44 4-5« Registrirana motoma vozila in pnkcHcs po občinah in sektorju lastništva (nadaijsB vanje) Sežana družbeni zasebni Slovenj Gradec družbeni zasebni Slovenska Bistrica družbeni zasebni Slovenske Konjice družbeni zasebni Šentjur pri Celju družbeni zasebni Škof j a Loka družbeni zasebni Šmarje pri Jelšah družbeni zasebni Tolmin družbeni zasebni Trbovlje družbeni zasebni Trebnje družbeni zasebni Tržič družbeni zasebni Velenje družbeni zasebni Vrhnika družbeni zasebni Zagorje ob Savi družbeni zasebni Žalec družbeni zasebni skupa Motorna vozila motorna kolesa osebni avtomobili avtobusi tovornjaki specialna vozila faktorji Prikolice 6 861 417 6 444 875 42 833 5 620 104 5 486 284 186 98 36 35 1 42 16 26 78 58 20 5 611 395 5 216 1 302 22 1 280 3 900 153 3 747 272 157 115 41 40 1 95 22 73 104 61 43 6 312 307 6 005 1 560 16 1 544 4 353 113 4 240 25 20 5 268 104 164 25 25 81 29 52 99 64 35 3 877 147 3 730 991 6 985 2 693 66 2 632 143 47 96 14 14 30 13 17 34 16 18 3 194 84 3 110 655 4 651 2 338 15 2 323 146 41 105 11 11 44 13 31 48 23 25 8 718 722 7 996 1 412 13 1 399 6 657 186 6 47 1 11 3' 568 452 116 56 54 2 11 6 5 41 36 5 5 976 276 5 700 1 870 18 1 852 3 671 63 3 603 346 127 219 35 34 1 48 23 25 117 94 23 4 571 307 4 264 707 8 699 3 586 86 3 500 7 4 3 171 56 35 34 1 9 4 5 93 83 10 5 761 552 5 209 788 53 730 4 603 200 4 408 43 43 267 204 63 42 42 13 5 20 18 3 579 182 3 397 750 9 741 2 5/4 47 2 527 176 103 33 32 i 38 13 36 23 13 3 213 146 3 067 385 4 381 2 700 51 2 649 20 20 91 54 37 17 17 10 380 1 282 9 098 3 864 129 3 735 3 744 172 3 572 26 1 758 370 12 358 570 6 564 7 937 700 7 237 3 317 46 3 271 2 996 46 2 950 16 16 2 1 1 27 27 534 443 9! 118 45 73 130 75 55 70 69 20 17 3 15 15 39 28 11 37 8 29 6 3 3 115 65 50 12 9 3 11 9 2 8 497 416 8 081 1 624 30 1 594 6 425 94 6 331 362 209. 153 62 62 21 18 3 144 132 12 4-6. Prvič registrirana motorna vozi|a po občinah in sektorju lastništva SR SLOVENIJA družbeni zasebni Ajdovščina družbeni zasebni Brežice družbeni zasebni Celje družbeni zasebni Cerknica družbeni zasebni Črnomelj družbeni zasebni Domžale družbeni zasebni Dravograd družbeni zasebni Gornja Radgona družbeni zasebni Grosuplje družbeni zasebni Hrastnik družbeni zasebni Idrija družbeni zasebni Ilirska Bistrica družbeni zasebni Izola družbeni zasebni Jesenice družbeni zasebni Skupaj Osebni avtomobili Avtobusi Tovornjaki ,1) Specialna vozila 2) Traktorji 41 569 5 121 36 448 365 34 331 425 54 371 vi 843 289 1 554 292 33 259 223 20 203 841 36 805 140 35 105 285 68 217 515 40 475 189 11 178 189 29 160 324 60 264 273 19 254 491 63 428 38 662 2 571 36 091 344 15 329 375 9 366 1 673 133 1 540 267 10 257 209 10 199 817 20 797 116 12 104 227 16 211 473 5 468 180 4 176 166 6 160 260 13 247 257 4 253 452 24 428 210 210 26 26 362 031 331 19 17 2 37 33 4 126 113 13 11 9 2 8 6 2 20 12 8 24 23 1 54 50 4 36 29 7 9 7 i 18 18 54 38 16 12 11 1 28 28 252 247 5 2 2 9 8 1 13 13 4 4 4 4 4 4 83 62 21 5 4 1 10 10 1) Šteti tudi vlačilci. 2) Šteta tudi delovna vozila 46 4-6, Prvič registrirana motoma vozila p® občinah in sektorju lastništva (nadaljevanje) Kamnik družbeni zasebni Kočevje družbeni zasebni Koper družbeni zasebni Kranj družbeni zasebni Krško družbeni zasebni Laško družbeni zasebni Lenart družbeni zasebni Lendava družbeni zasebni Litija družbeni zasebni Ljub! j ana8e žigrad družbeni zasebni Ljubi janaCenter družbeni zasebni Ljubi j anaMostePol je družbeni zasebni LjubljanaŠiška družbeni zasebni Ljubi janaVičRudnik družbeni zasebni Ljutomer družbeni zasebni Skupaj Osebni avtomobil Avtobusi Tovornjaki Specialna vozila Traktorji 530 20 510 364 50 314 1 320 155 1 165 1 718 1 223 1 495 592 71 521 274 36 238 155 16 139 190 20 170 231 16 215 2 100 251 1 849 1 587 641 946 15 269 436 14 833 3 117 392 2 725 2 226 94 2 132 223 19 204 516 8 508 339 26 313 1 244 82 1 162 1 609 131 1 478 559 45 514 250 17 233 143 8 135 171 5 166 220 7 213 1 958 121 1 837 1 338 398 940 15 139 318 14 821 2 955 249 2 706 2 151 37 2 114 200 6 194 13 13 28 28 4 4 9 9 30 30 11 9 2 20 19 1 54 51 3 75 58 17 27 20 20 15 5 7 6 1 10 7 3 8 7 1 113 102 r. 231 225 6 110 99 U 130 111 19 68 50 18 18 11 7 9 9 23 22 ] 11 11 9 8 47 4-6. Prvič registrirana motorna vozila po občinah in sektorju lastništva (nadaljevanje) Logatec družbeni žfclsebni Maribor družbeni zasebni Metlika družbeni zasebni Mozirje družbeni zasebni Murska Sobota družbeni zasebni Nova Gorica družbeni zasebni Novo mesto družbeni zasebni Ormož družbeni zasebni Piran družbeni zasebni Postbjna družbeni zasebni Ptuj družbeni zasebni Radlje ob Dravi družbeni zasebni Radovljica družbeni zasebni Ravne na Koroškem družbeni zasebni Ribnica družbeni zasebni 48 Skupaj Osebni avtomobil Avtobusi Tovornjaki Specialna vozila Traktorji 149 S 144 145 2 143 4 708 491 4 217 436 250 186 25 25 228 197 31 12 12 158 33 125 125 6 119 31 25 6 291 23 268 265 9 256 23 11 12 828 84 744 768 30 738 43 39 4 664 90 574 604 42 562 49 37 12 1 829 309 1 520 1 679 169 1 510 11 11 120 112 8 16 16 159 21 138 148 10 138 360 31 329 338 10 328 21 20 1 406 19 344 883 106 777 357 19 338 818 48 770 10 10 36 30 6 50 43 7 12 12 194 32 162 186 14 162 572 46 526 545 28 517 21 14 7 475 73 402 191 16 175 443 41 402 172 1 171 a 3 23 23 17 14 3 4-6. Prvič registrirano motorna vozila po občinah in sektorju lastništva (nadaljevanje) Sevnica družbeni zasebni Sežana družbeni ždsebni Slovenj Gradec družbeni zasebni Slovenska Bistrica družbeni zasebni Slovenske Konjice družbeni zasebni Šentjur pri Celju družbeni zasebni Škof j a Loka družbeni zasebni Šmarje pri JelSah družbeni zasebni Tolmin družbeni zasebni Trbovlje družbeni zasebni Trebnje družbeni zasebni Tržič družbeni zasebni Velenje družbeni zasebni Vrhnika družbeni zasebni Zagorje ob Savi družbeni zasebni Žalec družbeni zasebni Skupaj Osebni avtomobili Avtobusi Tovornjaki Specialna vozila Traktorji 200 14 186 527 50 477 449 48 401 502 45 457 260 16 244 202 15 187 769 98 671 321 42 279 254 41 213 410 36 374 237 29 208 209 24 185 015 192 823 394 19 375 235 12 223 698 54 644 197 12 185 494 20 474 438 40 398 480 28 452 252 11 241 187 1 186 700 36 664 299 25 274 220 11 209 397 24 373 213 9 204 199 14 185 958 141 817 382 10 372 224 7 217 659 25 634 2 1 1 27 25 2 10 7 3 19 14 5 6 3 3 11 10 1 64 57 7 20 16 4 31 27 4 11 10 1 17 13 4 7 7 43 37 6 11 7 1 6 34 24 10 2 2 2 2 6 6 10 10 4-7. Vozniki motornih vozil in kmetijskih traktorjev po občinah, stanje 31. 12. 1978 1) SR SLOVENIJA Ajdovščina Brežice Celje Csrknica Črnomelj Domžale Dravograd Gornja Radgona Grosuplje Hrastnik Idrija Ilirska Bistrica Izola Jesenice Kamnik Kočevja Kope r Kranj Krško Laško Lsnart Lendava Litija Ljubljana ' Ljutomer Logatec Maribor Metlika Mozirje Murska Sobota Nova Gorica Novo mesto Ormož Piran Postojna Ptuj Radlje ob Dravi Radovljica Ravne na Koroškem Ribnica Sevnica Sežana Slovenj Gradec Slovenska Bistrica Slovenske Konjice Šentjur pri Celju Škofja Loka Šmarje pri Jelšah Tolmin Trbovlje Trebnje Tržič Velenje Vrhnika Zagorje ob Savi Žalec Kategorije skupaj B KT Preizkus CPP 559 761 82 468 412 078 43 858 958 662 21 915 4 315 4 319 14 127 2 4 6 3 5 6 4 071 917 323 535 523 064 828 8 907 7 718 5 440 15 055 20 621 7 662 3 652 3 161 2 871 4 346 116 988 4 953 2 277 60 972 1 852 4 4 549 987 23 199 16 197 537 427 238 3 4 6 679 684 568 912 298 755 184 502 489 847 922 402 983 446 4 043 4 309 10 767 5 193 4 598 11 021 3 9 6 3 4 7 5 7 4 3 9 6 6 578 1 893 6 714 955 561 2 240 187 718 2 083 846 763 2 00! 1 056 517 1 440 496 1 002 1 328 1 683 530 783 394 639 10 303 734 282 11 557 108 1 038 359 3 001 1 573 553 56 ■367 15 668 4 590 1 854 442 1 028 491 1 000 565 2 267 565 419 1 068 941 802 14 732 954 1 215 518 1 070 1 601 5 235 4 931 13 248 2 2 10 1 3 3 2 4 3 3 7 5 4 735 947 106 547 455 213 166 118 200 389 581 214 174 1 43 1 12 510 16 917 4 924 2 683 1 679 1 707 3 U0 96 499 3 438 658 469 339 2 704 4 298 18 424 12 462 2 227 4 073 4 686 8 836 2 503 6 963 481 312 063 676 040 170 209 801 769 460 917 408 718 895 752 959 139 5 2 3 5 4 4 3 2 7 4 4 2 2 8 3 3 7 911 849 391 1 476 365 587 969 256 526 661 340 525 755 329 620 617 633 1 271 1 535 635 346 397 284 498 7 725 392 239 3 984 282 500 149 832 1 557 383 228 995 827 441 596 473 448 471 878 ^46 807 508 454 825 664 715 20 419 347 645 561 310 872 7 762 89 152 394 61 107 168 38 65 93 67 64 61 53 92 102 98 237 377 128 33 39 34 43 1 735 62 45 576 25 95 25 316 254 34. 60 72 217 58 186 61 37 55 96 47 135 44 65 191 85 119 46 96 80 68 45 137 13 595 35 196 207 295 83 199 117 644 43 153 273 116 53 47 i 97 345 39 35 464 292 60 263 452 26 726 327 53 386 98 212 1 481 626 351 340 10 118 794 87 85 111 87 218 105 86 123 163 108 69 252 430 4 128 17 75 87 34 500 796 504 1 561 382 480 875 186 1 799 452 206 457 679 218 425 445 910 933 1 208 439 297 268 184 357 5 081 333 218 2 356 232 365 471 1 321 1 244 283 164 846 487 327 20 375 301 380478 326 603 362 262 757 526 569 10 358 167 587 432 231 667 26 541 45! 180 1 273 101 71 335 203 668 265 155 120 157 184 208 119 264 314 672 456 538 437 528 323 2 104 336 153 672 1 340 496 1 453 60 459 402 263 1 814 633 144 475 188 272 422 389 2 741 638 343 625 611 718 213 173 176 290 207 144 564 1) Štete vse ljubljanske občine 50 4-8. Pronmtn« nesreč® in ponesrečenci na cestah Promefne nesreča D Smrtno ponesrečen! vozniki ^ potniki pešci Hudo poškodovani 1972 8 413 625 271 125 229 3 932 1973 8 500 701 338 150 213 4 211 1974 1975 1976 1977 7 936 557 284 123 150 3 715 8 192 536 232 128 176 3 829 8 001 587 275 124 188 3 419 8 911 680 305 151 224 3 700 1978 7 950 729 336 140 253 3 494 1) Prikazane so nesreče s smrtnim izidom, telesno poBcodbo ali večjo materialno ikodo 2) Šte ti so tudi kolesarji 4-9. Mrtvi in poškodovani SKUPAJ Vozniki - vsi osebnih avtomobilov drugih avtomobilov motornih koles mopedov drugih motornih vozil vprege koles Potniki Pešci Skupaj Mrtvi Poškodovani 11 346 5 546 2 991 260 478 163 11 22 1 621 3 533 2 267 729 336 148 42 34 10 1 4 97 140 253 10 617 5 210 2 843 218 444 153 10 18 1 524 3 393 2 014 410, Število prometnih nesreč po kategorijah cest Kategorija cest SKUPAJ Avtoceste Magistralne ceste Regionalne ceste Važnej še lokalne) ceste Ostale lokalne ceste Mestne ulice Skupaj skupaj 7 950 27 1 919 1 854 313 1 588 2 249 s smrtnim izidom 656 3 235 179 26 124 89 s telesno poškodbo V naselju skupaj s smrtnim izidom s telesno poškodbo Izven naselja skupaj s smrtnim izidom 7 294 6 415 24 1 684 1 675 287 1 464 2 160 t 263 1 387 249 1 267 2 249 464 139 127 18 91 89 5 951 1 124 1 260 231 1 176 2 160 1 535 27 656 467 64 321 192 3 96 52 8 33 s telesno poškodbo 1 343 24 560 415 56 288 51 411. Prometne nesreče po mescih, dnevih, urah Prometne nesreče skupaj smrtne s telesno poškodbo Po mescih SKUPAJ I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII 7 950 456 430 635 635 716 786 816 822 786 783 550 535 656 46 40 45 36 64 60 57 59 69 76 53 51 7 294 410 390 590 599 652 726 759 763 717 707 497 484 Po dnevih Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Nedelja 994 1 009 1 178 1 083 1 312 1 279 1 079 80 88 87 80 113 123 85 914 921 1 091 1 003 1 199 1 156 1 010 Po urah 0 4 6 8 10 12 14 4 6 8 10 12 14 16 16 - 18 18 - 20 20 - 22 22 - 24 340 598 522 597 658 1 110 962 1 047 1 013 802 301 31 40 41 39 40 60 57 106 103 101 38 309 558 481 558 618 1 050 905 941 910 701 263 Nežnano 52 412. Prometne nesreče in penesreosnci po občinah SR Slovsni j« SR SLOVENIJA Ajdovščina Brežice Celje Cerknica Črnomelj Domžale Dravograd Gornja Radgona Grosuplje Hrastnik Idrija Ilirska Bistrica Izola Jesenice Kamnik Kočevje Koper Kranj Krško Laško Lenart Lendava Litija Ljubi janaBežigrad Ljubi janaCenter Ljubi janaMostePol je LjubljanaŠiška Ljubi janaVičRudnik Ljutomer Logatec Maribor Metlika Mozirje Murska Sobota Nova Gorica Novo mesto Ormož Piran Postojna Ptuj Rad I j e ob D ravi Radovljica Ravne na Koroškem Ribnica Sevnica Sežana Slovenj Gradec Slovenska Bistrica Slovenske Konjice Šentjur pri Celju Škof j a Loka Šmarje pri Jelšah Tolmin Trbovlje Trebnje Tržič Velenje Vrhnika Zagorje ob Savi Žalec Prometne nesreče skupaj s smrtnim izidom s telesno poškodbo Mrtvi in poškodovani skupaj mrtvi poškodovani 950 106 105 262 59 52 193 29 109 166 26 50 34. 50 75 117 55 260 222 116 87 51 100 58 331 312 261 300 404 83 25 825 38 56 236 205 232 81 72 105 305 65 103 56 39 55 165 56 100 74 63 86 117 80 42 110 25 108 87 31 185 656 4 18 15 2 4 22 2 7 26 5 7 3 9 7 7 16 23 16 6 11 12 5 15 11 15 18 32 7 4 46 3 10 20 19 17 13 7 13 29 5 8 5 3 11 8 6 9 6 11 6 n 2 14 3 12 8 3 19 294 102 87 247 57 48 171 27 102 140 26 45 77 47 66 110 48 244 199 100 81 40 88 53 316 301 246 282 372 76 21 779 35 46 216 186 215 68 65 92 276 60 95 51 36 44 157 50 91 68 52 80 106 78 42 96 22 96 79 28 166 11 346 171 182 345 81 72 276 50 155 278 39 84 131 83 130 164 79 372 323 175 116 77 136 88 425 388 339 413 578 107 36 083 51 73 336 298 378 106 104 168 412 87 142 83 62 87 256 81 147 116 86 114 156 105 51 193 38 179 139 51 271 729 4 20 17 2 4 25 2 9 36 3 9 7 7 6 25 6 1 3 5 6 1 20 18 37 7 4 49 3 10 21 21 19 13 7 15 32 6 8 5 3 11 9 7 10 8 11 •*? / 11 2 19 3 14 13 5 22 10 617 167 162 328 79 68 251 48 146 242 39 79 122 80 121 157 72 356 298 159 109 66 123 83 409 377 319 395 541 100 32 1 034 48 63 315 277 359 93 27 153 380 81 134 78 59 76 247 74 137 108 75 107 145 103 51 174 35 165 126 46 249 53 413. Prevozne zmogljivosti organizacij združenega dela v javnem medkrajevnem cestnem prometu Organizacije združenega dela - skupaj za tovorni promet za potniSki promet ta tovorni - potniški promet Vozila: tovorni avtomobili (število) nosilnost (t) traktorji (število) (KW) (število) nosilnost (t) (število) (sedeži) (stojišč Potniki skupaj potniški avtomobili avtobusi 176 3 918 241 459 7 178 370 7 693 3 918 238 459 7 176 370 316 7 377 motorna kolesa tovorni avtomp bil 510. Mejni prihodi motornih vozil in potnikov v obmejnem prometu giede na mejo prihoda SKUPAJ Jugoslavija Avstri ja Italija Madžarska iz Italije Jugoslavija Italija Avstrije Jugoslavija Avstrija Italija Madžarske Jugoslavija Avstrija Madžarska Vozila skupaj osebni avtomobili avtobusi motorna kolesa tovorni avtomobili Potniki skupaj osebni avtomobi I i avtobusi motoma kol esa tovorni avtomobili 6598362 1893517 146994 4548165 9686 6273087 1724923 4548164 313453 166458 146994 1 11822 2136 9686 6500213 1846057 137169 4507874 9113 6203190 1695317 4507873 285944 148774 137169 1 11079 1966 9113 10203 6864 359 2737 243 9440 6703 2737 493 134 359 270 27 243 73885 33679 7348 32528 330 53256 20728 32528 20156 12808 7348 473 143 330 14061 13512372 13010959 6917 4449607 4152542 2118 378790 362557 5026 8641117 8463354 42858 32506 7201 12583030 12149517 2175 3952381 3686165 5026 8641115 8463352 6860 868767 4742 489975 2118 378790 2 823000 460441 362557 2 51242 38442 7251 5936 42858 32506 389568 244431 4213 131069 9855 370398 239329 131069 8218 4005 4213 10952 1097 9855 89515 40479 8708 39831 497 63115 23284 39831 25685 16977 8708 715 218 497 22330 12155 3312 6863 10466 3603 6863 11864 8552 3312 511. Mejni prihodi potniških vozil in potnikov v obmejnem prometu po mescih Vozila Potniki skupaj osebni avtomobili avtobusi motorna kolesa skupaj osebni avtomobil i avtobusi motorna kolesa 1978 6584537, 6500213 IV V Vi VII VIII IX X XI XII 445545 393637 446181 522745 601375 620239 686688 669507 591478 630232 522910 454000 441465 389426 440745 515536 593979 611210 674462 659971 582913 623545 517289 449672 10203 584 593 627 687 882 936 980 995 974 972 991 1021 74121 3496 3618 4809 6561 6514 8093 11246 8541 7591 57 TS 4630 3307 13490288 942830 940774 950332 1086709 1133717 1 177654 1322451 1349973 1256479 1304764 1084804 939801 919541 918123 925312 1058296 1091580 1132747 1270557 1298985 1204336 1257210 1039078 .895194 389568 19134 18488 19184 20149 33970 35087 38957 40246 42615 40686 40385 40667 89761 4155 4163 5836 8264 8167 9820 12937 10742 9528 6868 5341 3940 67 512. Mejni prihodi vseh potniških vozil in potnikov v obmejnem prometu po prehodih ^ Skupaj vozila potniki Domača vozila potniki Tujo potniki SKUPAJ La žaret Čampore Kašteljer Škofije Plavje Osp Socerb Kozina Lipica Fernetiči Repentabor Gorjansko Klariči Lokvice Miren Vrtojba Šempeter Nova Gorica Solkan Podsabotin Hum Valerišče Vi pol že Meda na Plešivo Neblo Golo brdo Mišček Šolarji L i vek Robič Most na Nadiži Učeja Predel Rateče Podkoren Jezersko Mežica Holmec Libeliče Vič Radelj Jurij Šentilj Trate Gornja Radgona Gederovci Cankova Korovci Gerlinci Kramarovci Sotina Kuzma Dolga vas Ostali prehodi^) 6584 537 173 071 63 745 126 260 1022 154 377 972 288 304 18 970 190 971 441 905 558 730 v 199 043 180 426 246 505 23 085 250 890 526 487 859 659 767 280 509 10 030 39 464 1 298 85 853 3 982 68 226 172 912 115 015 1 368 241 4 783 100 600 375 3 224 9 239 58 820 950 201 820 18 930 1 736 6 351 1 793 13 424 25 316 32 969 111 136 22 069 13 329 612 3 883 5 691 3 576 42 674 8 704 4 251 13490 288 478 145 132 150 243 620 2141 500 741 152 468 526 37 745 499 210 801 165 1247 083 537 796 274 954 337 070 37 938 405 062 826 997 386 1551 547 539 305 14 632 64 963 2 138 142 493 6 231 99 975 241 374 147 915 2 718 520 8 757 217 876 954 7 058 33 859 119 633 2 022 429 1 480 56 974 4 598 20 121 4 499 35 257 48 674 83 706 350 598 63 266 31 987 1 024 8 860 10 638 7 382 122 508 39 045 13 944 1886 564 52 659 15 135 50 792 377 678 101 692 7 574 4 179 31 314 27 565 130 611 27 981 20 122 8 882 7 821 73 759 298 206 619 245 094 139 697 8 821 34 552 731 66 301 3 978 17 669 14 478 4 869 674 96 1 019 18 296 110 1 090 4 746 15 810 473 127 655 14 931 1 163 5 754 957 5 225 12 462 12 655 57 591 14 455 10 143 591 2 802 1 134 1 401 18 396 1 591 1 346 4437 452 130 803 33 587 100 210 916 478 199 958 16 058 8 244 55 644 50 033 324 702 59 930 41 809 16 776 15 128 138 607 471 454 984 723 223 290 271 12 787 56 412 1 225 112 290 6 223 30 715 25 373 8 347 1 380 223 2 363 52 994 362 2 730 23 881 34 557 980 290 1 136 45 379 3 319 18 220 2 719 13 908 24 163 38 414 188 274 41 714 26 243 992 7 470 3 075 3 792 59 084 5 666 3 836 4697 973 120 412 48 610 75 468 644 476 276 280 280 730 14 791 159 657 414 340 428 119 171 062 160 304 237 623 15 264 177 131 228 281 240 414 673 140 812 1 209 4 912 567 19 552 4 50 158 110 557 434 146 694 145 3 764 82 304 265 2 134 4 493 43 010 477 74 165 3 999 573 597 836 8 199 12 854 20 314 53 545 614 186 21 081 4 557 2 175 24 278 7 113 2 905 9052 836 3247 342 98 563 143 410 1225 022 541 194 452 468 29 501 443 566 751 132 922 381 477 866 233 145 320 294 22 810 266 455 355 542 402 828324 249 034 1 845 8 551 913 30 203 8 69 260 216 001 139 568 1 338 297 6 394 164 882 592 4 328 9 978 85 076 1 042 139 344 11 595 1 279 1 901 1 780 21 349 24 511 45 292 162 324 21 552 5 744 32 1 390 7 563 3 590 63 424 33 379 10 108 1) Šteti so osebni avtomobili, avtobusi in motorna kolesa. 2) Šteti so: Fikšinci, Hodoš, Ljubelj 68 513. Mejni prihodi tovornih avtomobilov v obmejnem prometu SKUPAJ Skupaj potniki blago t Domači dla potniki blago t Tuji vozila potniki 14 061 22 330 22 013 6 917 12 155 13 946 7 144 10 175 blago t 8 067 Po prehodih 7 354 331 377 Šempeter 244 314 - 105 135 - 139 179 Nova Gorica 5 674 8 869 10 771 2 070 3 468 - 3 604 5 401 Gornja Rddgona 2 077 3 158 2 679 1 257 1 938 2 348 820 1 220 Robič 1 283 1 283 - - - 1 283 1 283 Holmec 645 656 1 532 614 625 1 155 31 31 Trate 754 754 1 273 649 649 1 273 105 105 Fikšinci 180 346 506 161 320 506 19 26 Kramarovci 1 011 1 334 1 889 600 816 1 889 411 518 Sotina 497 870 484 232 484 479 265 386 Kuzma 1 696 4 746 2 879 1 229 3 720 2 879 467 1 026 Po :ih i) HI 504 780 1 106 826 1 173 1 848 632 956 2 698 232 314 433 410 524 879 546 495 1 114 272 466 673 416 649 969 86 461 1 584 i V V VI 1 461 1 362 1 217 2 266 2 357 1 887 2 307 2 292 1 794 819 755 587 1 303 1 525 1 080 1 705 1 658 1 448 642 607 630 963 832 807 602 634 346 Vi i VIII IX 1 546 1 267 1 154 2 361 2 215 1 960 2 000 1 908 1 843 753 796 538 1 289 1 457 1 070 1 274 1 488 1 336 793 471 616 072 758 890 726 420 507 X XI XII 1 610 1 111 943 2 182 1 828 1 427 1 225 2 046 2 312 810 521 359 1 148 904 566 758 1 153 971 800 590 1 034 924 86! 467 893 1 341 69 6. MESTNI PROMET V 1978 61 . Razvoj mestnega prometa ^ 1952 1953 1954 1955 1956 1957 1958 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 Vozila avtobusi število 28 44 50 64 87 95 118 121 114 112 122 124 161 152 170 172 162 183 233 237 237 258 mesta trolejbusi število mesta tramvaji število mesta Prevoženi km tisoč Prepeljani potniki tisoč 10 375 05) 035 273 439 137 428 8 934 8 712 10 831 11 000 16 640 17 496 20 411 20 613 21 510 23 899 28 979 29 426 29 582 33 298 4 4 18 24 24 30 30 34 34 38 38 38 38 47 40 35 27 27 392 392 392 392 590 999 990 578 578 898 898 850 850 850 850 624 132 757 157 157 61 52 40 51 36 31 31 920 790 240 240 290 1 965 1 965 3 017 3 478 899 673 403 960 118 479 885 891 014 403 165 280 231 469 196 165 12 905 12 935 13 498 13 790 14 583 14 976 12 923 13 466 13 866 3 3 3 3 4 4 4 6 7 8 9 9 9 9 11 11 27 306 31 922 35 782 37 830 28 471 28 588 34 334 38 439 44 062 51 703 56 940 60 894 64 976 71 509 70 406 76 090 76 581 81 091 87 503 89 831 89 911 91 248 94 228 96 102 117 678 117 780 117 262 Prihodki tisoč din 1 1 2 2 2 3 4 5 6 11 319 791 547 492 945 637 258 047 854 633 12 311 21 303 23 876 29 435 32 784 35 243 42 610 44 712 51 483 61 000 75 956 87 837 97 483 136 363 156 876 196 206 249 153 Šteta sta samo Ljubljana in Maribor 6-2. Omrežje in prevoz v mestnem prometu Ljubljana Maribor avtobusi Skupaj avtobusi Število prog Dolžina prog (v eni smeri km) Motorna vozila - število mesta ' Prevoženi km ^tjsoč Poprečna pot ^ 1 vozila Prevoz potnikov tisoč Porabljeno gorivo (plinsko olje - t) Prihodki od prevoza potnikov tisoč din Delavci konec leta 40 334 258 33 298 13 866 53 744 117 262 4 933 242 649 567 19 174 200 27 555 10 421 52 104 93 280 3 882 183 782 414 21 160 58 5 743 3 445 59 400 23 982 1 051 58 867 153 1) Vključeni so sedeži in stojišča 2) Za vozila so šteta vsa vozila, ki so namenjena za prevoz v mestnem prometu 70 7. PREKLADALNA DEJAVNOST V 1978 7-1. Razvoj prekladal ne dejavnosti V iukah V cestnem prometu operativna obala (m) skladišča m2 mehanizacija prometne tisoč t prema mpu' I i rane t (tisoč) sklad išča „ 2 mehanizacija prome tne t (tisoč) premanipulirane t (tisoč) 1 183 1 133 1 183 1 183 1 183 940 1 115 815 988 988 1 123 1 123 1 243 1 243 1 243 1 393 1 393 86 982 88 323 89 386 88 260 116 759 70 099 199 395 209 789 225 839 254 817 278 398 280 189 333 779 349 479 377 679 383 128 740 120 61 71 84 132 149 186 193 244 250 251 255 258 274 270 267 283 287 771 753 954 1 092 1 829 1 948 1 918 1 994 1 861 1 995 1 886 1 952 1 710 1 640 606 298 637 222 939 2 055 2 497 573 123 123 436 303 844 389 297 118 4 352 73 459 76 40? 76 407 76 946 78 621 Tli 000 156 506 159 506 200 014 220 714 220 714 234 785 234 785 273 319 329 846 340 346 307 358 10 12 12 12 15 44 56 49 56 69 62 68 67 88 90 88 112 198 288 187 166 228 267 281 276 350 422 370 390 376 888 156 221 257 198 288 187 166 228 267 289 284 360 443 383 396 386 1 327 7-2. Sredstva prekladal nih ozdov 7-3. Prekladanje po vrsti blaga Operativna obala za ladje dolge in velike obalne plovbe (m) Operativna obala za Sadje male obalne plovbe (m) Navezi za ladje dolge in velike obalne plovbe - število Navezi za Sadje male obalne plovbe - število Zaprta skladišča (m^) Silosi (m^S Odprta skladišča (m ) Ti ri (m) Obalna dvigala - število Avtomobilska dvigala - število Viličarji - do 3 t nosilnosti - nad 3 t nosilnosti Transporterji - število Maneversko - število Vlečna vozila - kW Lokomotive - število - kW Vlačilci (traktorji) - število - kW Nakladale! Prikolice - število - nosilnost (t) - število - nosilnost (t) Prekladanje v iukah v cestnem prometu 1 248 145 2 155 128 10 911 584 992 17 782 6 4 46 36 61 5 2 414 1 480 34 1 250 10 70 84 I 114 223 436 83 16 922 430 6 75 12 4 586 3 128 4 4 8 61 Izmanipulirane tone - skupaj Z mehanizacijo od tega z ladijsko Ročno Žita Sveže sodje in povrtnina Drugi živilski izdelki, pijače, tobak Seme (oljarice), oljni orehi, olja, masti Les, plufa Gnojila Nekovinski minerali, surovi Železove rude, staro železo Rude barvastih kovin Druge surovine Trda goriva Nafta in naftni derivati, pl in Katrani, derivati premoga in naravnega plina Kemijski izdelki Apno, cement, drugo mineralno blago Kovine Kovinski izdelki Stroji in transportne naprave Razno blago Specialne transakcije Prekladanie v Iukah v cestnem prometu 4352 019 4352 019 2583 916 20 507 245 954 146 155 33 961 249 511 82 214 48 976 16 004 7 232 4 884 15 807 3480 814 1327 007 995 441 331 566 4 760 i 757 1 513 80 248 1 137 247 846 1 531 14 546 34 819 235 760 200 327 93 898 2 222 18 119 369 072 19 452 71 7-4. Prekladanje blaga po vrsti manipulacije v letu 1978 V cestnem prometu V lukah Prekladalne (prometne) tone - vse Izmanipulirane tone - vse Razloženo skupaj z vagona z ladje s cestnega vozila Naloženo skupaj na vagon na ladjo (na tovornjak) na cestno vozilo Direktno prekladanje kopno - kopno kopno - morje in obratno morje - morje Premeščanje 1639 689 4352 019 936 382 286 522 552 704 97 156 935 635 419 664 374 184 141 787 328 607 328 607 2151 395 888 085 1327 007 510 444 323 993 62 565 123 886 371 182 158 923 80 445 131 814 444 637 444 637 744 7-5. Promet v skladiščih Vskladiščeno blago v začetku leta Prihod Odhod Vskladiščeno blago konec leta V cestnem prometu vskladiščenje v zaprtih skladiščih 37 751 222 144 220 109 39 786 vskladiščenje v odprtih skladiščih Električna energija (MWh) Plinsko olje (t) Motorni bencin (t) Mazivo (t) 7-6. Nabava in poraba goriva Prekladanje v lukah nabavljeno porabljeno 1 285 57 35 5 302 1 285 57 35 v cestnem prometu nabavi jeno porabljeno 255 11 7 900 244 11 7 72 7-7. Prihodki tisoč din Plačana realizacija - skupaj Fakturirana realizacija - skupaj Prihodki od prometa od nakladanja, razikladonja, prekladanja in vskladiščenja od najema skladišč od luških nadomestil od drugih prometnih storitev Prihodki izven prometa Prekladanje v lukah 536 550 537 531 394 462 361 4J2 3 252 25 679 4 119 143 069 v cestnem prometu 390 691 389 939 362 732 215 633 143 050 4 049 27 207 7-8. Devizno poslovanje v lukah 1) tisoč din Plačane storitve - skupaj Prekladal ne storitve Luška nadomestila Drugo Plačani izdatki - skupaj Provizije in refakcije Stroški predstavništev v tujini Drugo Devizni prihodki 160 109 137 760 10 529 11 820 Devizni odhodki 28 384 4 325 2 481 21 578 ?)P ri ko za no po obračunskem tečaju 1 ZDA $ ije 18, 25 din. 7-9. Delavci 31. 12. 1978 Delavci skupaj Delavci na prekladanju upravljale! dvigal vozniki lahke mehanizacije skladiščni delavci ostali delavci na prekladanju Drugi delavci V lukah 1 797 510 23 92 395 1 287 V cestnem prometu 491 345 3 123 27 !92 146 8. PIT STORITVE V 1978 8-1. Razvoj zvez Pošte Teleprinterji Telefonski aparati skupaj avtomatski Telefonski naročniki Poštne storitve^ tisoč Brzojavke (tisoč) brzojavke 2) brzojavni impulz Telefonski pogovori tisoč telefonski pogovori 3) telefonski impulzi 568 534 532 536 520 514 502 499 491 481 479 474 471 467 467 472 470 470 473 472 474 473 472 473 470 469 470 475 122 126 129 138 139 145 167 192 200 213 276 258 285 305 314 487 519 498 554 618 703 788 848 980 1 082 1 173 1 315 1 449 18 333 20 967 23 428 23 565 29 831 29 831 32 077 33 084 34 673 38 512 43 167 46 292 51 086 56 394 61 133 68 180 72 772 82 796 91 513 103 674 110 995 122 847 142 575 169 210 189 725 217 259 239 781 260 148 11 475 11 293 13 166 14 918 16 562 22 037 24 211 25 354 26 855 30 465 35 852 39 540 43 903 49 928 56 261 63 824 69 687 80 582 89 627 101 582 109 171 121 007 140 662 167 499 188 103 215 727 238 527 259 185 10 523 10 171 11 202 13 131 14 818 . 16 318 17 135 18 364 19 522 20 558 21 053 22 907 26 238 28 686 63 824 35 354 40 819 47 146 52 650 59 124 67 320 78 426 92 264 104 572 117 914 131 413 146 272 89 406 70 605 80 911 83 220 92 971 102 205 112 704 120 628 125 524 140 296 135 825 146 805 154 641 169 602 176 268 172 027 174 098 188 105 198 913 206 884 217 150 211 632 214 314 220 883 217 294 230 759 234 830 246 321 573 293 387 397 511 569 575 647 794 887 1 042 1 142 1 381 1 617 1 162 1 068 1 099 1 114 1 208 1 241 1 234 1 221 1. 226 1 256 1 330 1 186 1 176 1 220 4 526 4 808 5 965 6 558 7 174 7 248 7 986 9 427 21 680 31 393 31 515 25 960 25 574 30 121 28 265 24 564 30 804 33 167 37 091 39 891 43 879 48 926 59 172 61 016 59 171 58 123 62 701 75 760 19 190 14 915 9 397 6 301 5 577 4 315 097 817 595 915 097 392 1 721 743 101 355 135 242 170 038 229 567 292 763 367 910 542 378 675 509 726 722 830 459 948 111 1084 128 1225 622 1436 367 1) Niso štete pošiljke, prispele za dostavo in vročitev v notranjem prometu 2) Niso štete brzojavke, pripravljene za dostavo in vročitev v notranjem prometu 3) Niso šteti opravljeni odhodni telefonski pogovori in opravljeni medkrajevni avtomatski telefonski pogovori iz telefonskih govorilnic. 8-2. Omrežje in sredstva 31. 12. 1978 Pošta stalne pomožne sezonske Prevozna sredstva poštni vagoni kamioni furgoni avtobusi specialna TT vozila poštni avtomobili motorna kolesa - last PTT motorna kolesa - privatna v poštni službi kolesa - last PTT kolesa - privatna v poštni službi 475 451 22 2 998 7 7 107 1 26 68 405 128 89 160 Teleprinterji Radiotelegrafske postaje število oddajnikov število sprejemnikov Telefonske centrale za javni promet z možnim številom priključkov Avtomatske z možnim številom priključkov Ročne z možnim številom priključkov Hišne telefonske centrale skupaj Telefonski aparati v uporabi skupaj avtomatični ročni Telefonski naročniki skupaj avtomatskih central ročnih central 1 449 1 1 1 372 610 301 170 805 71 805 740 148 185 964 146 275 145 810 462 171 2 260 259 74 8-3. PIT storitve po mescih tisoč fl 1978 1978 I II HI IV. V VI VII VIII !X X X! XII Poštne storitve skupaj 20 527 246 321 17 569 17 755 23 844 19 269 19 908 19 469 17 837 19 097 20 093 19 658 18 706 33 096 Pisemske storitve D navadne pisemske pošiljke priporočena pisma vrednostna pisma 17 772 213 281 14 931 15 047 20 853 16 644 17 047 16 576 15 430 16 458 17 336 16 909 15 998 30 052 1 266 15 188 1 304 1 277 1 435 1 169 1 295 1 342 1 075 1 168 1 304 1 312 1 153 1 354 40 475 33 34 39 37 39 42 36 41 43 43 41 47 Paketi J) 182 2 179 154 173 210 184 197 221 126 145 162 175 213 219 Plačilni promet 1 267 15 198 1 147 1 244 i 307 1 235 1 330 1 288 1 170 1 285 1 248 1 219 1 301 1 424 1) Niso štete pošiljke, prispele za dostavo in vročitev v notranjem prometu tisoč 0 1978 1978 IV V . VI VII Vili IX X Xi XII skupaj 102 1 220 86 84 111 102 112 111 102 103 103 104 93 109 Brzojavke sprejete za odpremo notranje 88 1 056 74 73 96 88 94 96 88 89 90 92 81 95 medna rod ne pri spele v mednarodnem prometu impulzi Telefonski pogovori pogovori skupaj krajevni medkrajevni / 82 6 6 7 7 9 8 7 7 6 6 7 7 7 2 510 82 30 121 6 5 8 7 9 7 7 7 7 6 7 7 2 024 2 363 2 489 2 754 2 551 2 998 2 279 2 168 2 647 2 745 2 575 2 528 62 743 126 72 68 52 61 62 36 32 59 65 54 56 25 297 31 28 31 23 24 25 23 24 25 21 20 22 37 446 95 A/, 37 29 37 37 13 8 34 44 34 34 Smpuh 119 697 1436 367 105 018 111 136 107 684 1. 09 169 113 813 128 330 113 704 116 957 131 979 133 158 130 872 134 547 75 8-4, PTT storitve po občinah SR Slovenije SR SLOVENIJA Ajdovščina Brežice Celje Cerknica Črnomel j Domžale Dravograd Gornja Radgona Grosuplje Hrastnik Idrija Ilirska Bistrica Izola Jesenice Kamnik Kočevje Koper Kranj Krško Laško Lenart Lendava Litija LjubljanaBežigrad Ljubi janaCenter Ljubi janaMostePol je Ljubi janaŠiška Ljubi janaVičRudnik Ljutomer Logatec Maribor Metlika Mozirje Murska Sobota Nova Gorica Novo mesto Ormož Piran Postojna Ptuj Radlje ob Dravi Radovljica Ravne na Koroškem Ribnica Sevnica Sežana Slovenj Gradec Slovenska Bistrica Slovenske Konjice Šentjur pri Celju Škof ja Loka Šmarje pri Jelšah Tolmin Trbovl je Trebnje Tržič Velenje Vrhnika Zagorje ob Savi Žalec Število pošt Pisemske pošiljke (tisoč) skupaj sprejete za odpremo prispele za dostavo in vročitev Časniki in časopisi v tisočih Paketi (tisoč) skupaj sprejeti za odpremo prispeli za dosta vročitev brzojavke brzojav ni impulzi Telefonski pc^ovori krajevni (avtomatski in ročni) medkrajevni Impulzi Telefonski naročniki Delavci 31. 12. 1978 475 311957 154271 157686 64118 3954 2147 1807 2351 30121 296 3558 1436367 146272 6130 6 11 12 6 6 10 3 5 8 2 4 5 1 8 5 8 8 12 9 6 7 4 9 5 7 4 6 14 4 4 33 3 8 18 19 14 8 5 7 22 8 14 4 5 8 12 3 9 5 8 8 13 11 3 5 2 4 2 5 10 2552 2161 12883 1833 1244 3984 v674 1792 1793 996 1519 1565 1768 4356 3537 2197 11772 9490 2484 1449 802 1318 1684 3462 107679 3574 4897 3380 1894 731 29152 484 1309 7079 8410 6308 1307 3118 3594 5064 1093 5192 2400 1878 1498 2603 1935 2021 1460 1226 3970 2581 3277 2359 984 1362 4283 1774 1203 3503 1245 1109 6137 1047 602 1674 300 938 771 426 685 755 980 1881 1536 1122 5766 5546 1191 670 298 528 724 1491 57293 1353 1337 1562 906 303 14537 246 653 3017 3883 3062 602 1781 1776 2273 422 2792 1289 1011 678 1265 843 809 598 524 1839 1275 1776 1286 450 493 1819 831 525 1743 1307 1052 6746 846 642 2310 374 854 1022 570 834 810 788 2475 2001 1075 6006 3944 1293 779 504 790 960 1971 50386 2221 3560 1818 988 428 14615 238 656 4062 4527 3246 705 1337 1818 2791 671 2403 1111 867 820 1338 1092 1212 862 702 2131 1306 1501 1073 534 869 2464 943 678 1760 34 31 700 143 126 1215 1939 53171 5435 127 74 1144 44 175 101 16 3 19 4 61 7 23 18 13 27 18 33 38 44 33 134 155 26 18 9 29 14 75 35 1 7 5 4 10 4 17 9 23 14 75 64 5 6 1 13 4 55 1100 797 54 35 108 41 16 7 1 356 195 8! 28 4 18 19 109 114 116 14 30 36 66 21 64 40 14 35 42 24 23 28 15 93 20 42 29 18 44 66 24 14 44 25 25 10 7 64 49 64 4 8 10 29 10 26 12 4 20 19 6 4 13 7 53 6 18 8 5 19 22 11 3 20 23 26 74 128 13 10 12 30 5 12 14 6 10 18 17 38 20 14 93 84 24 13 5 12 9 12 303 674 19 23 15 26 6 16 13 9 17 14 16 29 21 19 59 91 21 12 8 16 10 20 44 2175 59 66 302 3374 1204 337 36 12 14 6 5 165 245 27 13 12 8 12 45 65 52 10 22 26 37 11 38 28 10 15 23 18 19 15 8 40 14 24 21 13 25 44 13 11 24 6 10 41 74 71 11 39 38 40 10 39 14 9 13 29 13 18 13 7 25 25 21 30 9 10 40 19 9 24 8 14291 2813 46 496 1196 559 25 342 47 320 246 84 172 82 406 713 85 629 4 2 5 12 41 36 118 15 22 57 5 24 25 5 16 23 55 55 36 34 201 129 35 31 56 25 40 - 26 - 639 - 23 - 44 - 28 2 20 10 30 379 7 - 22 20 120 23 30 5 10 27 6 14 9 3 13 26 3 4 3 14 10 117 95 32 101 72 94 22 74 22 18 20 55 19 42 21 17 38 54 53 12 18 8 85 21 14 32 12035 10377 67264 7916 6236 19566 4479 9516 9781 3543 7025 6887 10213 20396 13144 10452 60310 64064 16633 7909 3038 6439 5565 36159 296958 33804 67060 39425 6796 3271 143325 3481 6824 23563 50915 35973 6098 22371 15975 21076 4994 25848 12813 5805 5694 17739 10751 10121 8979 4918 24340 10472 12460 11016 5932 7803 30155 8624 5040 17001 986 1174 6718 951 792 1102 269 587 914 330 847 505 861 2006 1196 1141 5856 6806 1264 712 144 563 663 6158 23526 4500 12455 7315 373 423 16560 338 720 2446 4340 3799 460 2088 1467 2211 298 2284 899 521 752 1592 805 649 578 477 2295 922 1190 1441 511 482 2400 659 511 1440 32 58 351 28 34 64 24 35 37 13 32 26 22 53 37 42 240 311 60 27 27 27 33 261 1416 63 62 72 27 17 770 12 60 206 234 209 34 44 77 128 33 74 37 22 36 58 30 49 27 25 60 52 47 66 27 18 64 32 19 49 76 Odgovarja direktor Franta Kome! Urednik Branko Mlinar Vsebinska urednica Milica Bizjak Lektorica Jasna Karanjac Tehnični urednik Anton Roje Izdal in tiskal Zavod SR Slovenije za statistiko Ljubljana, Vožarski pot 12 1980 Uporaba in objava podatkov, v celoti ali deloma, dovoljena le z navedbo ■ < j I •■i 1 ' j 1 ib*; :. /D /iz, ^ £5/ /j $ g o > ■Kr S