R. Cossutta, Romanske izposojenke v poljedelski terminologiji Slovenske Istre 41 3. istrskoitalijansko in triagkoitalijansko plast, za katero je znaEilen pojav pre- vzema slovenskih deminutivnih pripon oz. poslovenjenja glagolskih nedoloCniSkih in deleinigkih pripon ter dodajanje slovenskih glagolskih predpon (isti pojav zasledimo tudi pri beneSki plasti); 4. italijansko plast, v katero uvrgEam izraze, ki so brez vidnejgih fonetiEnih in morfologkih sprememb prevzeti iz knjiine italijangtine; 5. furlansko plast, ki sega od srednjevegke (tergestinske in muglizanske izposojenke) do novovegke, pri kateri pride v pogtev zlasti vpliv bizjagkega in furlanskega govora. Naslednje primere romanizmov, ki nedvomno potrjujejo razslojenost istrskoslo- venskega besedigEa, sem izlugEila iz zbranega gradiva za kmeEko orodje. 3. Dvojni plug; aratro a due ali; Q. ALI 3547: 'dopli p'lax; 7. 'dopli p ' l e~ Izposojeno iz furl. adj. ddpli 'dvojen' (DESF I1 637 d.; NP 266), ki ga lahko primerja- mo tudi z istopomenskim mugl. dbplo (DDM 36), arh. tri. in istr.it. (Labin) agr. duplo (prim. it. doppio, tri. dopio), ki je bil v rabi tudi kot pravni termin; prim. conto in duplo (Rosamani 335), ben. subst. f. dupla 'dvojni seznam' (Boerio 249). Battisti in Alessio uvrgCata adj. duplo med uEene izraze ('voce dotta') (DEI I1 1403). Zadnji vir navedenih terminov je lat. diiplus (DEI I1 1383; DELI 2, 362; REW 2802). 9. RoEice; stegole (stive) dell'aratro; Q. ALI 3551: 3. ma'nica; 4. ma'nice; 6. ma'nice; 8. ma'nica; 10. ma'nice V zvezi s tri. maniza Doria (GDDT 356) ugotavlja, da bi nas konEica -ica lahko za- vedla v povezavo s slov. deminutivom. V resnici je to beseda pristno rom. izvora (iz lat. *manicia = mankia), ki je preSla v slov. istr. govore verjetno tudi s posredovan- jem ben. nareEij, kjer je splogno razgirjena v pomenu 'kljuka', podobno kot v triag- Eini. V rom. istrskih govorih je izpriEana tudi varianta manisa, ki je v Kopru i e dobila specifitni pomen 'roCica pri plugu' (Rosamani 585), ki ga sreEujemo tudi v slov. istr. govorih. 13. ObraEalni plug, obraEalnik; sarchiatore; Q. ALI 3554-1: a) 3. far'gor Izposojeno prek istr.it. (Koper, Rovinj) versbr 'plug, obraEalnik' (Rosamani 1215 d.; Semi 300) iz beneE. versdr 'id.', katerega izhodiSCe je lat. barb. versorium oz. lat. versor, -aris 'obrniti se' (Boerio 789). Sorodno je tudi furl. varsbr 'plug' (TAF 20) oz. versdr 'id.' (NP 1269). b) 6. Sfalca'dor Oblika je prevzeta iz tri.it. falzador 'kosec', ki je izoliran termin, prikrojen po us- trezni it. obliki falciatore 'id.' (GDDT 223) z dodatkom protetitnega S-, ki ga sreEu- jemo tudi v sorodnih istr.it. oblikah, prim. istr.it. (Koper, Piran) sfalsar 'kositi' (Ro- samani 1012; Semi 290), (Koper) sfalseto 'srp' (Semi ibid.) itd. Pomensko prestavo slov. istr. oblike pa je mogoEe razloiiti le s kriianjem s furl. solzaddr 'vrsta pluga z manjgim lemeiem (it. vangheggia)' (NP 1067; Rosamani 1050) kot izvedenko iz lat. sulcus, -are (TAF 50; REW 8442). 42 Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 1 (1997) 14. Lopata; vanga; Q. ALI 3555: 1. ba'dig; 2. ba'dig; 3. ba'dig; 4. ba'dig; 5. ba'dig; 6. ba'dig; 7. ba'dig; 8. ba'dil; 9. ba'dii; 10. bo'dij Beseda, ki je prisotna na vsem sev.it. obmoCju in je nato preSla tudi v knjiino italijanSEino (badile 'lopata', DEI I 402), je izvedena iz vulg. lat. batde oz. lat. batillurn 'lopata' (REW 992; DEI ibid.) in je sploSno razgirjena z istim pomenom: prim. beneE. bail (Boerio 56), emil. in breg. badil, tri.it. in milj.it. badil (GDDT 46), istr.it. (Koper, Veliki Loginj) badil (Rosamani 54), furl. badil (DESF I 136; NP 30), Ceprav manj sploSno (TAF 64 d.). Verjetno je prek triagCine pregla na Kras (Pletergnik I 38 navaja bodil, SDLA-Ts 398 pa druge variante) in v slov. istr- ske govore. 15. Lopatati; vangare; Q. ALI 3564: "1. 'badalat; 2. 'badlat; 3. 'badlat; 5. 'badiat; 6. bad'iat Oblika je vsekakor izvedenka (za eti. gl. vpr. 14). Sorodno je tri.it. in milj.it. badilar 'delati z lopato; kopati z lopato' (GDDT 46), furl. (redko) badild(r) 'id.' (DESF I 136; TAF 67), toda nedoloEniSka pripona slov. istr. oblik je tipitno slo- venska. 16. i e lezn i del pr i lopati; vangile; Q. ALI 3557: 1. ba'dig; 2. ba'dig; 3. ba'dig; 4. ba'dig; 5. ba'dig; 6. ba'dig; 7. ba'dig; 8. ba'dil; 9. ba'dii; 10. bo'dij (za eti. gl. vpr. 14) 18. Brana; erpice, treggia; Q. ALI 359: 3. y'ripi; 7. y'ripa; 8. y'ripa; 10. y'ripa Rosamani (Rosamani 452) navaja obliko grapa 'brana' tudi za istr.it. (Koper, Buje) in bizj. (Fogliano, Monfalcone) poleg pogostejge furl. oblike grdpe z istim pomenom (NP 400 d.; TAF 68), vse iz germ. *krappa 'kavelj' (REW 4760 s pridrikom; Bezlaj I 171 pod geslom grap). V resnici gre za termin, ki je sploSno razSirjen na ben. in trent. obmotju s pomenom 'brana': prim. benet. (Boerio 315), vie., trev., valsug. in belun. grapa (Prati EV 78). 19. Branati, vlaEiti; erpicare; Q. ALI 3560: "3. y'ripat; 5. y'rapat; 7. y'rapat; 8. y'ripat; 10. y'ripat Vzporedno s terminom grdpe/-a f . se na skoraj vsem furlanskem obmotju uporablja glagol grapd (NP 400; TAF 72 d.), na benegkem pa grapar (Prati EV 78) 'branati', ki je preSel tudi v istr.it. (Koper) grapar 'id.' (Rosamani 452; Semi 259). Ta izve- denka (s tipicno slov. nedoloEniSko pripono -at/-at) je prisotna tudi v slov. istr. oz. slov. furl. govorih (prim. Cergnku grapate; Vernasso grapat) (TAF 72 d.), medtem ko ni izpricana v slovenSEini. 22. Rovnica; zappa; Q. ALI 3563: a) 2. 9tar'piEa R. Cossutta, Romanske izposojenke v poljedelski terminologiji Slovenske Istre 43 Z adaptacijo pripone izposojeno iz istr.it. (Piran) sterpaza 'poseben tip kmetkega orodja nekje sredi med rovato in krampom' (Rosamani 1092); prim. tudi varianti: istr.it. (Vodnjan) stropasa 'kmeEko orodje: poseben tip rovaEe s girokim in kratkim ieleznim delom, s katero obdelujejo teren le povrginsko' (Rosamani 1110) in istr.it. (Faiana, Rovinj) strupasa 'rovata (poseben tip lopate, ki sluii za odstranjevanje kamenja na njivah)' (Rosamani 1112); vse izvedeno iz istr.it. (Motovun) sterpar '(iz)- trebiti' (Rosamani 1092), to pa iz it. arh. sterpare 'id.', katerega zadnje izhodigte je lat. exstirpiire (DEI V 3632). b) 6. ga'peta ('manjga rovnica') Istr . dem. Sa'peta je ben. izposojenka: prim. ben. *zaptta/saptta 'majhna gapa' (Tu- rato-Durante 175 in 258); tri.it. zapeta 'majhna motika' (GDDT 797); benet. zap2to 'kopaEa' (Boerio 806); furl. (Fogliano) zapeta 'id.' (Rosamani 1244). 24. KopaEa; sarchio, bidente; Q. ALI 3565: 10. sa'pon Prevzeto prek istr.it. (Rovinj, Vodnjan, Buje) sapon 'Sapa' (Rosamani 1244) iz ben. oz. furl.: prim. kjoi., belun. arh. sapon 'velika gapa; kramp' (Tomasi 166); benet. za- p6n 'id.' (Boerio 806); furl. sap& 'id.' (NP 927); tri.it. zapon 'id.' (GDDT 798); ben. dalm. zap& 'id.' (Miotto 221). 25. RovaEa, kramp; piccone; Q. ALI 3566: a) 1. 'pink Istr. slov. pink (z epentetskim -n-) je verjetno sorodno s furl. (Raveo, Cavolano) pic 'nekoliko manjgi kramp' (NP 748 pod geslom pic&; TAF 86); prim. tudi ben. pico 'kramp' (Durante 378) in istopomenska frc. pic, it. picco (DEI IV 2903), vse iz 0s- nove *pikk- 'konica'. b) 2. pi'kuon; 3. pi'kon; 4. pi'kon; 5. pi'kon; 6. pi'kon; 7. pa'kon; 8. pi'kon; 9. pi- 'kuon; 10. pi'kon Beseda, ki je sicer splogno v rabi v vseh ben. govorih [prim. ben. picbn/pico 'kramp' (Durante 378); benet. picon 'id.' (Boerio 506)], v veiijem delu Furlanije, [prim. furl. pi- c6n 'id.' (NP 748; TAF 86)] in v it. knj. jeziku [prim. it. knj. piccbne 'id.' (DEI IV 2903)], je v slov. istr. in krag. govore pregla verjetno prek istopomenskega tri.it. picon (GDDT 463). Vsi navedeni izrazi so seveda avgmentativi iz osnove *pikk- 'konica'. 29. i e lezn i obroEek pri kosi; ghiera della falce; Q. ASLEF 3218 Complemen- to: 1. 'birja; 2. 'birja; 3. 'birji; 4. 'birja; 5. 'birji; 6. 'birja; 7. 'birja; 8. 'birja; 9. 'birji; 10. 'birja Bezlaj (Bezlaj I 22) pod geslom birja 'ielezen obrot; okov pri noiu, kosi, vozu' nava- ja ge dubleto virja, dem. birjica, dial. (Kras) bjtrja, kor. bjarja, istr.tak. birica 'an- nulus ferrus'. Vse izposojeno iz rom.: stit. viria 'obroEek' (DEI V 4064) prek pozno- lat. viria iz lat. f . pl. viriae (po Pliniju keltska substratna oblika); prim. tudi stit. viera, it. ghiera, tri.it. Vera 'prstan' (GDDT 780), furl. v2re, vitrie, viara 'obroEek' (NP 1266 d.). 44 Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 1 (1997) 30. Kljuka (za desno roko); presacchio (impugnatura) della frullana per la mano destra; Q. ALI 3570: 9. ma'nicd od 'desna (za eti. gl. vpr. 9) 31. RoEica (za lev0 roko); presacchio della frullana per la mano sinistra; Q. ALI 3571: 9. ma'nicd od 'leva (za eti. gl. vpr. 9) 35. Rezilo (kosa) pri slamoreznici; falcione, falce a panca; Q. ALI 3574: 5. 'lami; 10. 'lima Prek tri.it. lama 'rezilo' (GDDT 319; Rosamani 522) izposojeno iz it. lama 'jeklo za rezilo; rezilo' (DEI I11 2153); prim. tudi furl. (Belvedere) lama dal falsdt 'rezilo pri kosi' (TAF 105); vse iz lat. lamina 'plogta, plogtica' (DEI ibid.). 36. Slamoreznica; trinciapaglia; Q. ALI 3574-1: 1. 'makiria za 'rezat s'lamo; 3. 'makirid, ka 'set$ s'lamu Istr. slov. makiria je zaradi palatalizacije prikrojena oblika ustrezne it. knj. oblike mbcchina 'stroj, naprava' (DEI I11 2298), ki jo sretamo tudi v tri. mbchina 'stroj (v splognem pomenu)' (GDDT 343) in in istr.it. machina 'id.', v Rovinju in Balah tudi v pomenu 'mlatilnica' (Rosamani 561; Cernecca 61); vse iz lat. machina (DEI ibid.). Palatalizacija istr. slov. oblike je nastala verjetno pod vplivom furl. machigne 'stroj; mlatilnica' (NP 544). 37. Vejnik; pennato; Q. ALI 3575: a) 3. fal'ceti Iz istr.it. (Oprtalj) falzeta 'vinbraz, vinjek (z rezilom v obliki srpa)' oz. (PoreC) fal- seta 'id. (toda z zakrivljenim rezilom)' (Rosamani 354); prim. tudi tri.it. falzeto, (~kedenj) falzet, folzet 'vinbraz' (GDDT 223) in furl. falzktlfalzut 'kosa razlitnih ob- lik in za razliEne rabe' (NP 293), vsi deminutivi iz it. falce 'srp, kosa' (DEI I1 1585), stit. falcia oz. ben. falza 'id.' (DEI I1 1586), iz lat. falce(m) prek metaplazme (GDDT ibid.). b) 5. ronko'neli; 7. ranka'nela Iz istr.it. (Piran) ronconela 'rontelica, krivec' (Rosamani 895); prim. tudi furl., sicer malo razgirjeno, ronkontle 'seka? (TAF 126), ki je povezano s furl. roncd 'obrezova- ti', ben.it. roncare 'pleti (s srpico)' oz. lat. rincare 'id.', iz katerega izhajajo tudi istr- ske oblike (GDDT 533 pod geslom roncola; DEI V 3280). Istr. slov. izraz, ki je soroden s kraS. ranhl 'seka? (SDLA-Ts 416), je morda prikro- jen po furl. roncke 'vejnik, seka? (NP 896; Zamboni, Romanismi 131). Zadnji vir je lat. *runc'ilia, to pa iz lat. rincare 'pleti', prim. it. roncare (DEI V 3280; REW 7444). 38. SekaE; ronca, roncola; Q. ALI 3576: R. Cossutta, Romanske izposojenke v poljedelski terminologiji Slovenske Istre 45 a) 1. ronko'nela; 2. ronka'nela; 4. ronka'nela; 5. 'roEni ronko'neld; 7. ranka'nela (za eti. gl. vpr. 37b) b) 3. fal'ceti; 6. fal'ceta (za eti. gl. vpr. 37a) 39. Krivec; roncolo; Q. ALI 3577: 2. ra'zilo za Skarl@lu Prevzeto iz tri.it. in istr.it. (Koper) scarsela Yep' (GDDT 581 d.; Rosamani 963), ki je beseda Sirgega ben. areala: prim. istopomensko bizj. scarsela (Domini 412), ben. (tudi benet.) scarskla (Boerio 621; Durante 481; Prati EV 156) oz. stit. scarsklla 'us- njena torba za denar', ki je negotovega porekla (DELI 5, 1146). Prati (Prati ibid.) domneva, da je treba izhajati iz it. adj. scarso 'skop', ker je ta torba sluiila za pri- hranke. 48. NeEke; paniera, vassoia, capisteo (a valva di conchiglia); Q. ALI 3587: a) 1. pla'nier; 2. pla'nier; 4. pla'nier; 6. pla'nier; 7. pla'nier; 8. pla'nier; 9. pla'nier Istrske oblike se, podobno kot kraS. planier 'netke' (SDLA-Ts I1 426), zelo verjetno navezujejo na terg. planer 'jerbas' (Rosamani 804), ki je rezultat kriianja lat. pana- rium 'kogara za kruh', iz katerega izhajajo tudi it. panikre 'kogara iz vrbovja', frc. punier 'koSara, jerbas' (DEI IV 2747 d.; REW 6187) in tri.it. oz. istr.it. pianer 'ko- Sara za kruh' (GDDT 458; Rosamani 776), in lat. plcnus 'poln' (GDDT ibid.). b) 5. pa'nier Istr. slov. pa'nier je, podobno kot istr.it. (Kanfanar, V. LoSinj) paner (GDDT 458), prevzeto iz it. knj. panikre 'kogara iz vrbovja' (DEI IV 2747 d.); prim. tudi frc. pa- nier, furl. pandrie 'krugna skrinja' (NP 691), vse iz lat. panarium 'koSara' (REW 6187). 49. Vejati, Eistiti i i to; mondare il grano; Q. ALI 3588: "6. 'baratat; 9. 'baratat Ceprav ima istr. izvedenka tipitno slov. nedolotniSko pripono in notr. preskok akcen- ta (stara oblika baratat), se oEitno navezuje na sorodne sev.it. izraze, ki so vsi prila- gojeni po it. burattare 'presejati', ta izhaja iz it. buratto 'sito', vse pa iz *bura (DEI I 636; REW 1398): prim. istr.it. (Koper) buratar 'presejati' (Rosamani 131), benet. bu- ratdr 'id.' (Boerio 107), ben. buratare 'id.' (Durante 59), trev. buratdr 'id.' (Bernardi 101), furl. burath 'id.' (NP 83), bizj. istopomensko buratar (Domini 66; TAF 163) . 50. Lopata za i i to; pala da grano, batillo; Q. ALI 3589: a) 1. '$#la; 2. 'giegla; 3. 'Segoli Istr. SeSola, ki se je nato razvilo v SeSla/SieSla, je sploSno v rabi v istr.it. (Rosamani 1010) in ben. govorih (vit., padov., kjoi., benet., ver., rover., trev.), kjer s2ssola oz- natuje lopatico za zajemanje vode iz barke oz. moke iz kruSne skrinje (Bernardi 386; Boerio 649; Durante 508); prim. tudi tri.it. s2sola 'lesena ali kovinasta zajemal- ka za iito' (GDDT 615), ben.dalm. s2Jola 'lopatica' (Miotto 188), vse iz it. s2ssola pom. 'lesena lopata za zajemanje vode' oz. srlat. sessa, sesula 'id.', o katerem Pelleg- 46 Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 1 (1997) rini (Pellegrini 'Riv. St. Calabr.' N. S. 3 (1982), str. 345 d.) domneva, da izhaja iz arab. sat1 ali set1 'vaza z roEajem7, ta pa iz lat. situla. Spet drugi trdijo, da je izvor besede negotov, mogoEe onomatopejski (DEI V 3466 d.). Istr. SeSula izhaja iz istr.it. (Labin, M. LoSinj) skssula 'lopatica', nekoE v rabi tudi v TriiEu (Monfalcone) v pomenu 'lopatica za vino' (Rosamani 1010) oz. (Rovinj) sikssu- la (Rosamani 1028); prim. tudi furl. skssule/sitssule 'lesena lopatica z zelo kratkim roEajem za odstranjevanje vode (iz barke) ali vina (na dnu bednja)' (NP 1040). Za eti. gl. vpr. 50a. Istr. teiula se verjetno navezuje na dalm. hrv. teiula (J. BoianiC, Cak. riE 11 (1983), str. 6), ki je ben. izvora (GDDT 615). 58. Dno voza; piano (letto) del carro; Q. ALI 3597: a) 1. tavo'lac; 2. tavo'lac; 4. tavo'laco; 5. tavo'lico; 7. tavo'laco Istr. tavolac se navezuje na istr.it. (Labin) oz. tri.it. tavolaz 'leiiSEe na deskah' (GDDT 726; Rosamani 1143), ki sta prikrojitev it. tavolaccio 'id.' (DEI V 3733), med- tem ko je istr. varianta tavolaco splogno v rabi v it.istr. govorih (Labin, PoreE, V. LoSinj, Krk) v pomenu 'deSEeni oboj voza' (Rosamani 1143) in v tri.it. dialektu kot 'deSEeni oboj, pod' (GDDT 726), iz it. knj. tavola 'deska'. b) 6. Ska'leta Beseda je tri. izposojenka: iz tri.it. scaleta 'lestvica', deminutivne oblike tri.it. scala 'lestev' (GDDT 573), ki je tipiEni italijanizem; glede istr. pomena 'dno voza' prim. tudi furl. (Racchiuso) sk'altte 'lestvica' (TAF 280). Poimenovanja za 'dno voza' pove- zana z izrazom scala so razgirjena tudi v drugih it. pokrajinah (TAF ibid.). c) 9. S'kili Beseda, ki je sicer v slov. istr. govorih doiivela semanticno prestavo, ki je v zvezi z nazivom scala za 'dno voza' znaEilna tudi za nekatera sev.it. nareEja (TAF 280), je neposredno prevzeta iz istr.it. oz. tri.it. scala 'lestev' (GDDT 573; Rosamani 954); prim. tudi istr.it. (Vodnjan) scale del caro 'lojtrnice pri vozu' (Rosamani ibid.), vse iz it. scala 'lestev' kot nadaljevanje lat. sciila 'id.' (REW 7637). 62. Vretena, konEni del osi; fuselli (fusoli) della sala; Q. ALI 3601: a) 3. 'bokoli; 4. 'bokola; 5. 'bokoli; 6. 'bokola; 7. 'bokola Istr. bokola se pomensko pribliiuje tri.it. blicola 'pesto' (GDDT 98; Rosamani 125); arh. 'obroEek v pestu' (Rosamani ibid.), glede na vokalizem pa se ujema z bokola 'pesto', ki ga Pellegrini navaja za ~av l je pri Trstu (TAF 309) in je izpriEano tudi v Gradeiu v pomenu 'uhan' (Rosamani ibid.). Gre za italijanizem bbccola 'obroEek v pestu', ki izhaja neposredno iz lat. buccula 'naliEnik pri Eeladi' (DEI I 548). b) 9. 'birji (za eti. gl. vpr. 29) 62a. Vijak pri osi; vite della sala; Q. ALI 3601: a) 2. tam'pafia; 8. tam'pina R. Cossutta, Romanske izposojenke v poljedelski terminologiji Slovenske Istre 47 Ceprav je istr. slov. oblika femininizirana, ni dvoma o njeni povezavi s sorodnimi rom. oblikami: prim. istr.it. (PoreC, Rovinj, Buje) tampagno 'Sesterokotni vijak' (Ro- samani 1136) oz. (Koper) tanpagno 'vijak' (Semi 296), tri.it. tampagno 'vijak z navo- jem' (GDDT 719), ben. tanpdgno 'matiCni navoj, vijak' (Durante 609), ben.dalm. tampdgno 'Sesterokotni vijak' (Miotto 207), reSko tampagno 'vijak' (Samani 195). Gre v bistvu za besedo, ki zajema ves ben. areal, saj jo zasledimo v polez., padov. in benet. naretju v pomenu 'klin, zatik' (Boerio 733; Prati EV 185). Njeno zadnje iz- hodiSCe je gr. tympanion 'bobni?. b) 5. 'vidi Istr. vida 'vijak' je rom. izposojenka, ki zajema ves ben. areal (tri., viC., padov., be- net., trev., polez., valsug.) (Boerio 793; GDDT 784; Rosamani 1220; Prati EV 200). Njeno zadnje izhodiSCe je zaradi podobnosti s trto lat. vitis 'trtna mladika; vitica' z metaplazmo (DEI V 4071; GDDT ibid.); prim. tudi furl. istopomensko viit (NP 1272) oz. vit (NP 1285). 63. Iglica, klin; acciarino della ruota del carro; Q. ALI 3602: a) 6. vi'don Istr. vidon je rom. avgmentativna izvedenka k vida (za eti. gl. vpr. 62a b), verjetno prevzeta iz tri.it. vidon 'vijatni iebelj (kovinska zapora narejena na vijak, ki zapira dno pugkine cevi)' (GDDT 784; Rosamani 1221) oz. pomensko enakega furl. viddn (NP 1273) in benet. viddn (Boerio 793), ki so vsi avgmentativi it. vite 'vijak' (DEI V 4071). b)* 9. 'pbaliC To slov. istr. dem. obliko je mogoCe uskladiti le s pomensko enako istr.it. (Vodnjan) passtil 'iglica pri kolesu' (Rosamani 744) oz. kraS. peSil/paSal/pasal 'id.' (SDLA-Ts 436); vse so izposojene iz istopomenskega furl. pass21 (NP 711; TAF 304), katerega izhodiSEe je *paxi;llus za lat. paxillus 'kolec' (REW 6318,2), iz katerega izhaja tudi stit. passillo 'id.' (DEI IV 2794). c) 10. ka'peta Istr. slov. izraz je dem. oblika (z rom. sufiksom -eta) slov. kapa 'pokrivalo; glavica ieblja; oje pri kolesu' (Bezlaj I1 16 d.), ki je izposojeno iz lat. cappa 'vrsta pokrivala, plaE s kapuco', srlat. 'vrsta duhovnigke obleke' (REW 1642). Bolj verjetno pa je, da je izposojen iz ben. (tudi benet.) dem. captta (captta del schiopo o del manego del cortklo) 'kapica' (Boerio 133; Durante 77), ki je najbri istega izvora. 68. Oje; timone del carro; Q. ALI 3607a: a) 1. ta'mon; 2. ta'muon; 4. ta'mun; 5. ta'mon; 7. ta'mon b) 3. te'mon; 8. te'mon c) 6. ta'muon; 10. ta'mon Navedene slov. istr. fonetitne variante, ki so nedvomno v sorodstvu s kraS. ta1mun/ ta'muon 'oje' (SDLA-Ts 441), izhajajo iz furl. dublet temdn/tamdn 'oje pri vozu' (NP 1169; TAF 325), katerih zadnje izhodigte je lat. tpmo, -one 'id.' (REW 8625). C) 9. ti'muon Istr. slov. oblika, ki je sorodna z istr.it. (Vodnjan) agr. timon 'oje' (Rosamani 1155), tri.it. timon 'krmilo' (GDDT 735), beneE. timdn 'id.' (Boerio 748), furl. timdn 'id.' 48 Slovenski iezik - Slovene Linguistic Studies 1 (1997) (NP 1169), belun. timbn 'oje' (Tomasi 198), je tipitna ben. izposojenka, katere zadnji vir je lat. temone(m) oz. *timone(m) 'oje pri vozu' (DEI V 3792; REW 8625). 70. Jarem; giogo per due bovini; Q. ALI 3608: 1. 'dopli 'jaram (za eti. gl. vpr. 3) 73. Spone pri jarmu; ritorte del giogo; Q. ALI 3610-1: a) 1. 'tarta za 'jaram; 2. 'tarta; 3. 'tarti; 4. 'tarta; 5. 'tarti; 6. 'tarta; 7. 'tarta gad 'jirmi; 8. 'tarta; 9. 'tarti; 10. 'tarta b) 5. 'Earti Istr. slov. izraz tarta (po paretimologiji Earta, kar je sicer vpragljivo) ni sl. porekla, paC pa romanskega. Uskladiti ga je treba namreE z istr.it. (Vodnjan, Koper, Piran, Oprtalj) tbrta 'spona, vez pri jarmu' (Rosamani 1166) oz. (Bale) tdrta (Cernecca 114) oz. furl. (Claut) tbrte (pl. z ben. fonetiko) 'bukove vezi pri jarmu' (TAF 407), prim. tudi furl. tdrte/tdrtie 'spona, vez (navadno usnjena ali iz vrbovja), s katero poveiemo jarem na oje pri vozu' (NP 1222). Zadnje izhodigte je lat. t6rtus 'zvit, upognjen' (REW 8809,l). 75. Jermeni okoli volovskih rogov; coregge intorno alle corna dei buoi aggiogati; Q. ALI 3612: a) 5. 'redni (sing.) Istr. slov. oblika je verjetno s posredovanjem istr.it. (Motovun) pl. r2dine 'vajeti' (Ro- samani 867) oz. tri.it. r2dina 'uzda' (GDDT 515) sprejeta iz it. rkdina 'id.' (DEI V 3220), ki je retroformacija lat. re"t'inaccu1um 'uzda' (REW 7262) ali deverbal lat. re"t'i- nere 'zadriati' (REW 7263); prim. tudi benet. r2dena 'uzda' (Boerio 560) in furl. redine 'id.' (NP 858). b) 1. S'pax; 2. S'pax; 3. $pix; 4. S'piye (pl.); 6. S'pix; 7. $pix; 9. S'piyi (pl.); 10. $pix Istr. slov. izraz, ki je soroden s slov. Spdga 'vrvica' (Plet. I1 641), kraS. spa^ 'id.' in dalm. hrv. Spdg 'id.' (Skok I11 408), je prevzet iz tri.it. in istr.it. (Izola, Bale, Reka) spago 'vrvica' (GDDT 656; Cernecca 106; Rosamani 1061; Samani 180; Vascotto 293) oz. (Cres) agr. spag (Rosamani 1060), ki je beseda girgega ben. areala: prim. istopo- mensko bizj. spago (Domini 459), mugl. spag (DDM 158), ben.dalm. spdgo (Miotto 196), benet. spago (Boerio 681) oz. it. knj. spago, srlat. (Benetke 1233) spagus, to pa iz poznolat. spacu(m) neznanega izvora (DELI 5, 1241). 77. Zavora; martinicca del carro; Q. ALI 3614: 5. f'ren Istr. slov. fren je neposredno prevzeto iz istr.it. in tri.it. fren 'zavora' (GDDT 248), to pa iz it. freno 'uzda; zavora' (DEI I11 1715), katerega zadnji vir je lat. frenum 'uzda' (REW 3496); prim. tudi furl. frkn 'zavora' (NP 344). 79. Lojtrnice; sbarre agli orli del carro; Q. ALI 3616: a) 1. gka'lerje; 3. gka'ler (sing.); 5. gka'lerji; 9. gka'lerji Istr. slov. oblika, ki se samo pomensko razlikuje od podobne krag. Skalier/Skalier 'dno voza' (SDLA-Ts 433), je izposojena iz istr.it. (Rovinj) scaler 'prekla pri vozu' R. Cossutta, Romanske izposojenke v poljedelski terminologiji Slovenske Istre 49 (Rosamani 955 in 956); prim. tudi furl. s'cial&r/s%iel&r 'dno voza' (NP 964; TAF 280), ki je razgirjeno po vsej Furlaniji v tem pomenu; vse izvedeno iz it. scala (REW 7637). b) 3. gka'lone; 6. Ska'lone To istr. slov. obliko je mogote uskladiti z oblikovno enako, a pomensko nekoliko spremenjeno istr.it. (PoreE, Piran, Koper) scaldn 'dno voza; (Poret) prekle nad lest- vama kot opora za dno voza' (Rosamani 956) in tri.it. scalon 'prekla pri vozu; po- seben tip voza, katerega dno je bilo oprto na tri prekle' (GDDT 575; Rosamani ibid.); prim. tudi furl. s'cialon 'dno posebnega voza za prevaianje sodov' (NP 965). Zadnji vir je ben. avgmentativ scalon 'kol' izveden iz it. scala (REW 7637). c) 10. 9'klle (za eti. gl. vpr. 5%) 80. Zaboj pr i dnu voza; cassa del letto del carro, laterali; Q. ALI 3617: 1. ka'son; 2. ka'suon; 3. ka'son; 4. ka'son; 6. ka'son; 7. ka'son; 8. ka'son; 9. ka- 'suon; 10. ka'son Ceprav je istopomenska oblika kasbn (z znatilnim avgmentativnim sufiksom -on) razSirjena tudi na furl. (Mereto di Tomba, Gorica - TAF 346; prim. tudi furl. cas- sdn - NP 109) in ben. obmoEju (prim. beneE. cassdn - Boerio 146), mislim, da ni nujno za ustrezno istr. slov. obliko suponirati furl. porekla, saj je moino izhajati ne- posredno iz tri.it. cason 'zaboj' (GDDT 135; Rosamani 186), kar je prilagojeno po it. cassbne 'lesena skrinja za obleke, v rabi tudi kot sedei', to pa iz it. cassa (DEI I 796). 81. Drogi pr i ozkem vozu; sbarre del carro stretto; Q. ALI 3618: a) 4. 'bande Istr. slov. pl. bande in kraS. pl. banda 'lojtrnice' (SDLA-Ts 448) imata ben. poreklo (prim. benet., ben., tri.it., belun. banda 'stran, stranica' - Boerio 61; Durante 22; GDDT 53; Rosamani 63; Tomasi 33); moina je tudi primerjava s furl. bdnde f . 'stran, stranica' (NP 35), v Pierisu bande del kar 'drogi pri ozkem vozu' (TAF 337). Vsi ti izrazi izhajajo iz got. bandwja 'znak' verjetno s posredovanjem prov. banda 'stran', prim. it. banda 'stran, stranica' (DEI I 424; DESF I 153). b) 4. Ska'lerji (za eti. gl. vpr. 79a) c) 6. gka'lone (za eti. gl. vpr. 79b) t ) 10. 9'klle (za eti. gl. vpr. 5%) 86. Voz na dve kolesi; baroccio; Q. ALI 3625: Istr. slov. biroc', nato pretvorjeno v biloc', je izposojeno iz tri.it. biroc' 'dvokolesni ali Stirikolesni voz za prevoz blaga; koleselj' (GDDT 74), iz katerega izhaja tudi kraS. biroc' 'dvokolesni vozitek' (SDLA-Ts 452). Doria (GDDT ibid.) suponira, da je to apokopirana oblika nekega v triaSEini neizpritanega birocio, ki ga je vsekakor moi- no izvajati iz dem. birocin 'vozitek' in ki se navezuje na ben. birdcio 'dvokolesni vo- zitek' (Durante 38), benet. birdchio/birdzzo 'Stirikolesni voziEek' (Boerio 81), it. bi- rdccio 'dvokolesno vozilo' (DEI I 528). Izpad kontnih zlogov je tipiten pojav nekate- 50 Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 1 (1997) rih tri.it. besed. Zato ga Doria v tem primeru ne pripisuje vplivu furl. birdz 'Stiriko- lesno vozilo z dvema sedeiema' (DESF I 221 d.; NP 56), belun. birdc' 'vozitek' (To- masi 39). Zadnje izhodigte za vse navedene izraze je vsekakor lat. *btr;tium 'dvoko- lesni voz' (REW 1114). SemantiEni prehod na 'Stirikolesni voz' v it. dialektih ni po- polnoma pojasnjen (DESF ibid.) b) 5. ba'roC Istr. slov. oblika baroc' je po izpahu kontnega zloga sorodna z ben. bardcio 'dvoko- lesni voziEek' (Durante 38) oz. it. bardccio 'id.' (DEI I 443), to pa iz lat. *bir;tium 'dvokolesni voz' (REW 1114). c) 9. bero%in Istr. slov. dem. oblika je verjetno povrgna prikrojitev tri.it. birocin 'dvokolesni (vtasih tudi rotni) vozitek' (GDDT 74), iz katerega izhaja tudi kraS. (Sv. Krii) biroc'in 'id.' (SDLA-Ts 452), oz. it. biroccino 'id.' (za eti. gl. vpr. 86a); prim. tudi furl. birozzin 'id.' (NP 56). t ) 6. ka'les na d've 'kuli Beseda je prevzeta neposredno iz tri.it. cales 'koleselj; vozitek' (GDDT 113; Rosama- ni 147), o katerem Doria domneva, da je apokopirana oblika ustrezne it. knj. calbsse 'poseben tip vozila' (DEI I 680) ali pa direktno povezana s frc. calbche 'id.', to pa iz nem. Kalesche, katerega zadnji vir je poljsko kolaska s posredovanjem EeS. kolesa (DEI ibid.); prim. tudi benet. calesse/calesso 'poseben Stirikolesni voz' (Boerio 119). 87. Drogi voza na dve kolesi; stanghe del baroccio; Q. ALI 3626: a) 1. ti'mon; 8. ti'mon (za eti. gl. vpr. 68E) b) 3. te'mon od bi'lodi; 4. d'va ta'muna na bi'roCi; 10. ta'mon (za eti. gl. vpr. 68 a-c) Istr. slov. izraz, ki je nedvomno soroden z istr.it. (Rovinj) timonela oz. caro a timo- nela 'voz z dvema drogoma' (Rosamani 1155), je ben. izvora: prim. ben. (tudi be- net.) timonbla 'naprava, ki nadomegta oje pri vozu, ko uporabljajo enega samega konja' (Boerio 748; Prati EV 189), katerega zadnji vir je it. timonblla 'dva droga po- vezana s pretnim drogom, na katera priveiemo konja' (DEI V 3792), dem. oblika it. timone (za eti. gl. vpr. 68 E). t) 1. 5'tainye (pl.) Istr. slov. izraz, kateremu ustreza tudi slov. dial. Stdnga 'drog' (Plet. I1 643) in kate- rega zadnji vir je germanski, se je verjetno zaradi areala razgiril z romanskim po- sredovanjem, kar ugotavlja Doria (GDDT 679) tudi za istopomensko kraS. Stanga. Izhajati je mogote iz tri.it. in istr.it. (Koper, Piran, Bale) stanga 'drog' (GDDT ibid.; Cernecca 108; Rosamani 1088), kateremu ustreza istopomensko furl. stdngie (NP 1109 d.), ben. (tudi benet.), belun., trev. stanga (Bernardi 395; Boerio 700; Durante 572; Tomasi 189) oz. it. knj. stdnga (DELI 5, 1267). Zadnje izhodiSEe je got. ali long. stanga 'id.' (REW 8227). 90. Samokolnica; carriola; Q. ALI 3629: a) 1. bo'rela; 2. ba'rela; 4. bo'rela; 5. bo'reli; 6. bo'rela; 7. bo'rela 52 Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 1 (1997) 'tartd, **75.a 'rednd, **75.b ?pax, **77. f'ren, 79.a Ska'lerje, 79.b Ska'lone, 87.c ta- mu'nela, **87.E S'tajnye, 90.a bo'rela, **90.b kar'jold, 94.a sa'riag, **94.b 'Serio; 2. sledi triagkoitalijanska plast (12 terminov poleg zgoraj navedenih), ki se skupaj z istrskoitalijansko vetinoma vkljutuje v girgi beneiki areal (kateremu vsekakor pripa- dajo izrazi 22.b Sa'peta, 63.c ka'peta, 86.b banroc'), z naslednjimi romanizmi: 9. ma- 'nica, 13.b Sfalca'dor, 15. 'badalat, 25.b pi'kuon, 58.b Ska'leta, 62a.b 'vidd, 63.a vi- 'don, 80. ka'son, 81.a 'bande, 86.a bi'roc', 86.c bero'tin, 86.E ka'les; 3. srednjevegka furlanska plast je zastopana z eno tergestinsko izposojenko, in sicer 48.a pla'nier, medtem ko pripadajo novovegki furlanski plasti naslednji izrazi: 3. 'dopli, 25.a 'pink, 36. 'makiria, 37.c 'rdntold, 68.a ta'mon oz. 68.b te'mon oz. 68.c ta- 'muon; 4. iz knjiine italijangtine so prevzeti izrazi: 29. 'birja, 35. 'lamd, 48.b pannier, 62.a 'bokold; 5. sporaditen ali celo izjemen je primer dalmatinskohrvagke izposojenke, in sicer 50.E 'teiula, medtem ko je popolnoma odsotna latinska plast, ki sem jo zasledila v izrazoslovju drugih kmetijskih panog. Literatura ALI = Atlante Linguistico Italiano, neizdano gradivo, ki ga hranita Univerza v Tu- rinu in S.F.F. v Vidmu, razen tistega, ki ga izdaja ASLEF [= ALI]. ASLEF = Atlante Storico-Linguistico-Etnografico del Friuli-Venezia Giulia, ed. G. B. Pellegrini, Padova 1972-. Bernardi = U. BERNARDI, Abecedario dei villani, Treviso 1981. Bezlaj = F. BEZLAJ, EtimoloSki slovar slovenskega jezika, I (A-J), Ljubljana 1976; 11 (K-0), Ljubljana 1982; I11 (P-S), Ljubljana 1995. Boerio = G. BOERIO, Dizionario del dialetto veneziano, I1 ediz., Venezia 1856. Cernecca = D. CERNECCA, Dizionario del dialetto di Valle d'lstria (= Bale), Trie- ste 1986. DDM = D. ZUDINI - P. P. DORSI, Dizionario del dialetto muglisano, Udine 1981. DEI = C. BATTISTI - G. ALESSIO, Dizionario etimologico italiano, Firenze 1950-57. DELI = M. CORTELAZZO - P. ZOLLI, Dizionario etimologico della lingua italia- nu, 1-5 (A-Z), Bologna 1979-88. DESF = G. B. PELLEGRINI - M. CORTELAZZO - A. ZAMBONI, Dizionario etimologico storico friulano, I (A-Ca), I1 (Ce-Ezzit;), Udine 1984-. Domini = S. DOMINI - A. FULIZIO - A. MINIUSSI - G. VITTORI, Vocabolario fraseologico del dialetto 'bisidc', Bologna 1985. Durante = D. DURANTE - GF. TURATO, Dizionario etimologico veneto-italiano, Padova 1975. R. Cossutta, Romanske izposojenke v poljedelski terminologiji Slovenske Istre 53 GDDT = M. DORIA - C. NOLIANI, Grande dizionario del dialetto triestino, Trie- ste 1987. Miotto = L. MIOTTO, Vocabolario del dialetto veneto-dalmata, I1 edizione riveduta e ampliata, Trieste 1991. NP = G. A. PIRONA - E. CARLETTI - G. B. CORGNALI, I1 nuovo Pirona, Vo- cabolario friulano, Udine 1977, ponatis originalne izdaje 1935. Plet. = M. PLETERSNIK, Slovensko-nemiki slovar, 1-11, Ljubljana 1894-95. Prati EV = A. PRATI, Etimologie venete, Venezia - Roma 1968. REW = W. MEYER-LUBKE, Romanisches etymologisches Worterbuch, 111. izd., Heildelberg 1935. Rosamani = E. ROSAMANI, Vocabolario giuliano, Bologna 1958, Trieste 1990 (I. ponatis). Samani = S. SAMANI, Dizionario del dialetto fiumano, 11. izdaja, Venezia 1980. SDLA-Ts = R. COSSUTTA, Slovenski dialektoloiki leksikalni atlas Triaike pokraji- ne, Trst 1987. Semi = F. SEMI, El parlar s'ceto e net0 de Capodistria (testi antichi e moderni, glossario, itinerario grafico, documentazione fotografica), Venezia 1983. SKOK = P. SKOK, Etimologijski rjetnik hrvatskoga ili srpskoga jezika, I-IV, Zag- reb 1971-74. TAF = G. B. PELLEGRINI - C. MARCATO, Terminologia agricola friulana, Udi- ne 198%. Tomasi = G. TOMASI, Dizionario del bellunese arcaico (pravzaprav slovar poljedel- skega izrazja v belunskem dialektu iz kraja Revine), Belluno 1983. Turato-Durante = GF. TURATO - D. DURANTE, Vocabolario etimologico veneto- -italiano, Padova 1985. Vascotto = A. VASCOTTO, Voci della parlata isolana nella prima met2 di questo secolo, Imola 1987. Zamboni, Romanismi = A. ZAMBONI, Romanismi e altri strati linguistici nella Slavia triestina, Quaderni Patavini di linguistics, Monografie. 8 per Giovan Battista Pellegrini, Padova 1991. agr. arab. arh. barb. belun. ben. beneE. bizj. agrarno arabsko arhaiEno barbarsko belunsko benegko (nanaga se na pokrajino Veneto) beneEansko (nanaga se na mesto Benetke) bizjagko breg. Eak. EeS. dalm. dem. dial. emil. eti. bregko (Brescia) Eakavsko Eegko dalmatinsko deminutiv(n0) dialektitno emilijansko etimologija 54 Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 1 (1997) frc. furl. germ. got. gr. hrv. it. istr. istr.it. kjoi. knj. kor . krag. lat. long. ilj.it. mugl. nem. notr. padov. francosko furlansko germansko gotsko grgko hrvagko italijansko istrsko istrskoitalijansko kjoiotsko (Chioggia) knjiino korogko kragko latinsko longobardsko miljskoitalijansko (Milje pri Trstu) muglizansko nemgko notranjsko padovansko polez . pom. poznolat . prov. Q. rom. rover. sev.it. sl . slov. srlat. stit. terg. trent. tri. tri.it. trev. valsug . ver. vie. vulg. lat. polezinsko (Polesine) pomorsko poznolatinsko provansalsko Questionario (vpragalnica) romansko roveretansko (Rovereto) severnoitalijansko slovansko slovensko srednjelatinsko staroitalijansko tergestinsko trentinsko (Trento) triagko triagkoitalijansko trevigko (Treviso) valsugansko (Valsugana) veronsko (Verona) vitentinsko (Vicenza) vulgarno latinsko Prispelo maja 1996, sprejeto decembra 1996 Received May 1996, accepted December 1996 Romanske izposojenke v poljedelski terminologiji Slovenske Istre Za svojo doktorsko disertacijo z naslovom Poljedelska in vinogradnigka termino- logija v govorih Slovenske Istre je avtorica v letih 1988-90 pod mentorstvom prof. Logarja izvedla terensko raziskavo v 10 raziskovalnih totkah, enakomerno pokriva- jotih ozemlje vse Slovenske Istre (1. Malija; 2. Padna; 3. Krkavte; 4. Gaion; 5. mar- je; 6. Kogtabona; 7. Pomjan; 8. Borgt; 9. Marezige; 10. Trebege). Z vidika izrazja raz- litnih kmetijskih panog je obseino gradivo razdelila na 7 poglavij (I. Kmetko orod- je, pridelki, delo na polju in v hlevu; 11. Na vrtu in v sadovnjaku; 111. Vinogradnig- tvo; IV. Nekatere rastline in drevesa in opravila z njimi; V. Reja iivali; VI. ~ebelar- stvo; VII. Oljarstvo) in ga nato etimologko utemeljila. Prispevek je kratek povzetek prvega poglavja, v katerem avtorica obravnava romanizme v izrazju za kmetko orodje in skuga ugotoviti, iz katerega od sosednjih romanskih naretij oz. knjiinega italijanskega jezika so bili prevzeti. Pri raztlembi romanskih izposojenk ugotavlja Znak * oznaEuje posebno kategorijo romanizmov, in sicer izvedenke s slov. predponami, pri- ponami in konEnicami, Stevilka, ki je navedena pred romanizmom, pa zaporedje raziskovalnih toEk; Stevilka pred posameznimi vpraSanji je zaporedna Stevilka vpragalnice, ki sem jo izdelala za to raziskavo na podlagi razliEnih vpraSalnic. R. Cossutta, Romanske izposojenke v poljedelski terminologiji Slovenske Istre 55 veE plasti: istrskoitalijansko in triagkoitalijansko plast, ki sta najbolje zastopani in ju avtorica uokvirja v Sir5 benegki areal; furlansko plast, ki sega od srednjevegke do novovegke; italijansko plast, v katero uvrSEa izraze, ki so neposredno prevzeti iz knjiine italijanSEine. SporadiEen je primer dalmatinskohrvagke izposojenke, medtem ko je popolnoma odsotna latinska plast, ki jo je avtorica zasledila v izrazju drugih kmetijskih panog. Razprava skuga tako zaErtati tokove istrske romanizacije, ki so v razlitnih obdobjih vplivali na nareEno diferenciacijo tega dela slovenskega ozemlja. Romance Borrowing in the Agricultural Terminology of Slovene Istria For her doctoral dissertation entitled Agricultural and Viticultural Terminology in the Dialects of Slovene Istria, the author (in 1988-90 under the mentorship of Prof. Tine Logar) conducted a field investigation of ten localities, equally distributed over the entire region of Slovene Istria (1. Malija; 2. Padna; 3. KrkavEe; 4. Gaion; 5. 3marje; 6. KoStabona; 7. Pomjan; 8. BorSt; 9. Marezige; 10. TrebeSe). The copious material is divided into seven chapters covering various aspects of agriculture (I. Tools, crops, work in the fields and in the barn; 11. Garden and orchard; 111. Viticul- ture; IV. Certain plans and trees and operations connected with them; V. Animal husbandry; VI. Beekeeping; VII. Oil production), which are then treated etymologi- cally. The paper is a short summary of the first chapter of the dissertation, in which the author treats Romance borrowings in the terminology for agricultural tools and attempts to discover from which form of Romance - whether from neigh- boring Romance dialects or standard Italian - a given term was borrowed. The ana- lysis of Romance borrowings reveals several layers: an Istrian Italian and Trieste I- talian layer, which is most frequently attested and which is placed in the framework of a wider Venetian areal; a Friulian layer, which extends from the medieval to the modern period; an Italian layer, which includes terms that are taken directly from standard Italian. Occasionally one finds also Dalmatian Croatian borrowings. How- ever, there is no trace of a Latin layer, which the author has observed in the termi- nology of other branches of agriculture. Thus the study attempts to reveal of the paths of Istrian Romanization and to delineate the linguistic geography of this Slo- vene territory.