Amerika podaja roho Rosiji. Predsednik Zedinjenih držav Severne Amerike Franklin Roosevelt je poslal 10. oktobra predsedniku sveta Ijudskih komisarjev Kalininu v Moskvo brzojav, ki vsebvije željo, naj bi se odnošaji med Zedinjenimi državami in sovjetsko Rusij-o spremenili. Rusija s 160 milijoni prebivalcev in Zedinjene države s 125 milijoni prebivalcev so v pi-ejšnjem času bile med seboj v prijateljskem razmerju, ki se je zadnja leta skalilo. So težavc, ki so to stanje povzročile, toda te težave se dado .dstraniti, in sic.r potom medsebojnili razgovorov. Zato vabi •predsednik Roosevelt, naj pošlje g. Kalinin svojega odposlanca, ki se bo osebno s predsednikom razgovoril o razmerah obeh držav in dogovoril o morebitnih ukrepih, ki jih je treba storiti. Kalinin, predsednik sveta Ijudskih ikomisarjev, je na vljuden Rooseveltov brzojav odgovoril še vljudneje, poudarjajoe, da velikih potežkoč prapzaprav ni, čepa so, se dado ukiniti z medsebojnimi razgov.ri. V to svrho določa svojega odposlanca, ljudskega komisarja za zunanje posle (zunanjega ministra) Litvinova, da potuje v Ameriko ter poseti g. predsednika Roosevelta v Washingtonu. Za ta korak zbližanja so bili na obeh straneh — ameriški in ruski — merotlajni notranjepolitični in zunanjepolitični razlogi. V prvem hipu se je 'korak, ki ga je storil Roosevelt, dozdeval nekam čuden in zagoneten. Doslej so Zedinjene države pokazale prav malo smisla in volje, da bi se sprijaznile z boljševiško Rusijo. Napovedoval se je bojkot ruskemu blagu, češ, da je to izdelek političnih kaznjencev, da tlači cene na svetovnem trgu itd. Ako se je to odklonilno stališče sedaj spremenilo, so to odločili tehtni razlogi. Gospodarska politika, lii jo sedaj vodi vlada Zedinjenih držav, ne funkcionira gladko, tem.več zadeva povsod na velike težkoče. Farmerji (poljedelci) so v posebno ostri opoziciji, iker se Rooseveltu ni posrečilo ¦doseči povišanja cene pšenici, dočim so se cene industrijskih izdelkov povišale. Tudi v vrstah industrije se od raznih strani javlja odpor. Tem težavam naj bi odpomoglo zbližanje z Rusijo. Že sama napoved možnosti tega zbližanja je iVzbudila v ameriški javnosti upapolno razpoložcnje. Velike nade gojijo neUatere panoge indust.ije, da bodo v večji meri izvaža.Ie v Rusijo. Farmcrje pa teši iipanje, da bo vsled pomanjkanja žita in hrane v Rusiji dana možnošt obilncga izvoza poljcdclskib pridelkov, z.asti 2išcnicc. Za ruske sovjete je v sedanjem položaju p.hiidba Rooseveltova prav \igodna. Rusija pbtrebuje kreditov. Drugi viri kredita so že skoro izčrpani, ostanejo torej še Zedanjenc države s svojim v ogromni meri nagromadenim fcapitalom. Rušija potrebuje denarja za nabavo novih strojev in letos osobito tudi za uvoz agrarnih (poljedelskih) pridelkov. za prehrano mest in industrdjskih središč. Je torej za sovjete velika pridobi-* tev, če dobijo od Zedinjenih držav kredit pod ugodnimi pogoji. Zelo prihajajo v Rusiji pri njenem zbližanju Ameriki v poštev tudi zunajepolitični razlogi: napeto razmerje med Rusijo in Japonsko. In baš tu je tista zvezna točka med' Ameriko in Rusijo, iki je najmočnejša; japonska nevarnost. Amerika je ravnotako kakor Rusija nasprotnica Japonske. Japonska ekspanzivnost (razširjevalnost in osvajalnost) je nevarna ne samo za Rusijo, marveč tudi za Ameriko. Gre za prevlast na in ob Velikem tihem oceanu. Kdo bo tam vladal: ali rumena rasa pod vodstvom Japonske ali pa belo pleme? Zdaj stoji v ospredju rusko-japonski spor radi manžurske železnice. Ob mejah Mandžukuo (mandžurske države) se zbirajo v rastočem številu japonske čete na eni, riiske čete na drugi strani. Po zimi se menda puške še ne bodo sprožile. Ako pa bi so sprožile v spomladi, je velika pridbbitev za Rusijo, ako ima na svoji strani proti Japonski Zedinjene države. V tc svrho so sovjeti pripravljeni opustiti to,_ kar jim je doslej vedno bilo najbolj pri srcu: komunistično propagando v Zedinjenih državah. Na ta način se bp morda posrečilo to, za ikar obstoja želja' in pripravljenost na obeh straneh:' Amerika bi podala roko Rusiji. _.:***Ruski koiiiisar za zunanje zadeve Litvi- nov se bo podal v Wasaintjion na poga- janja za ureditev odnosajeV med sovjeti in Združenimi državami.