Listek. 387 narodov, ki je pri imenovanih pisateljih mršavo in cesto pristransko obdelana. Valla je spisal svojo knjigo po priznanih zgodovinarjih. Slog je prijeten, da se čita ta zgodovina kakor kaka leposlovna knjiga. Prigovarjali bi ji samo to, kar smo že predlanjskim omenili, da je premalo pregledno sestavljena. Poslednja knjiga je prirodoslovne vsebine. 10. Dr. Gjurasin Stjepan. Iz bilinskoga svieta. Pri r o dopisne i kulturne črtice. Knjiga četvrta. V tem zvezku opisuje dr. Gjurasin fiziologijo rastlinstva ter vvaja lahko umevno, poljudno, brez učene navlake čitatelja v spoznavanje rastlinskega življenja; pripoveduje o prvinah, iz katerih so rastline sestavljene, o tvarini, iz katere postajajo, o njih hrani, o obtoku hranilnega soka, o gradnji in namenu rastlinskih delov in o množenju. Pisatelj se je ravnal pri opisovanju po najbolj priznanih izvorih. Knjigo resi ter olajšuje razumevanje 61 slik. Prava slast je citati to lahko umevno razlaganje rastlinskih tajnosti, o katerih nestrokovnjak navadno nima nikakršnega pravega pojma. Izvestno čitanje te knjige v mnogem či-tatelju pobudi zanimanje za ljubeznivo znanstvo — botaniko. Knjige, katere je Matica hrvaška izdala v svoji zalogi, pa so tele: 11. P. Vergila Marona Eneida. Preveo dr. T. Maretič. Uvod i bilježke napisao Koloman Rac. Dr. F. Maretič je znan kot vešč prevodilec. Poseben glas si je stekel s prevodi Odiseje in Ilijade, pa tudi modernih pesnikov. Prevod je gladek, neprisiljen ter se dosti natančno naslanja na matico. Tudi verzifikacija je v obče spretna, čeprav ne povsod brez prigovora. 12. T h. B. Maculav. Odabrani essavi. Preveo, uvodom i bilježkama popratio Vinko Kriš kovic. V vvodu podaje g. Kriš-kovič kratek životopis in oceno del tega svetovno znanega politika in zgodovinarja, čigar najimenitnejši deli sta »Angleška zgodovina« in niz »es-sayev«, a objavljenih v različnih časopisih; po njih se je Maculav poslavil po vsem svetu. Izmed »essavev* je izbral prevoditelj pet, namreč: »essay« o povesti, Milton, Machiavelli, Lord Byron, Mirabeau; opremil jih je z mno-gobrojnimi beležkami (str. 189 — 221) in z bogatim registrom (222 — 226). — Značaj Maculavevega zgodopisja in politike se kaže posebno v essavih, t. j. kratkih razpravah, v kakršnih pisatelj širšemu občinstvu razsvetljuje na koncizen, a vendar temeljit način vse strani vprašanja, katero je vzel v pretres, in odkriva svoje bogato znanje, svoje duhovito, pronicavo razma-tranje predmeta. (Konec prihodnjič.) Hrvatska misao. U Zlatnom Pragu. Godina I. Uredjuje Franjo Hla-vaček. Izhaja na početku vsakega meseca razen praznikov. Naročnina na leto 3 gld., s pošto 3.10 gld., za dijake, delavce in male obrtnike 2 gld. ozir. 2.10 gld. — Naročnina, vsa pisma in časopisi v zameno se pošiljajo samo na adreso: Fran Poljak. Prag - Vinohrady. Korunni tfida. čis. 841. I. posch. List ima radikalno smer in z ostrim peresom kritikuje politične, društvene in književne prilike hrvaške pa tudi drugih narodov. V 2. štev. je obznanil urednik F. Poljak Gumplowiczevo knjigo »o slovenskem vprašanju«. V 3. številki piše K. S. Mežnaršič »O hrvatsko-slovenskim odnašajima 388 Listek. u novije doba*. Tudi drugi članki so zanimivi, ker obdelujejo predmete, ki so prilično enaki tudi pri nas, n. pr. »o književnih prilikah*. Bosanska pošta. List za politiku i narodno gospodarstvo. Izhaja 3krat na teden in stane za Avstrijo 8 gld. celoletno. Sarajevo. Cukovičeva ulica broj 7-9. Primorkinje. Spjevao Rikard Katalinič-Jeretov. Zadar 1897. Vlastitom nakladom. 120. — Posvečeno miloj uspomeni pokojnog oca, pomorskog ka-petana. Zadar 1895. Ta zbirka pesmi je na potraten način opremljena. Obseza deset pol, a od njih je samo kakih sedemdeset strani, na katerih so tiskani stihi. Vsaka posamezna pesem ima naslov na posebnem listu ter je kaki osebi posvečena. Papir in tisk sta primerna tej potrati prostora. Pesmi so zvonke, njih vsebina večinoma glasi domorodja, slike iz hrvaškega primorja, ljubovne pesmice. Dobro vsakdanje blago. V narodnem »srpskem pozorištu« v Belgradu je bilo leta 1896. vsega skupaj 246 predstav, in sicer 5 izrednih, 3 svečane, 51 dnevnih, 187 večernih. Pri dnevnih predstavah seje predstavljalo 19 srbskih, 13 francoskih, 7 nemških, 4 magjarski, 1 ruski, 1 poljski, 1 rumunski komad, pri večernih 21 srbskih, 68 francoskih (Mamzel Nituš 6krat, Tata-Toto 7krat), ^t, nemških (Karlova tetka iokrat. Ta igra je sicer angleška, a na srbščino prevedena iz nemščine), 4 španske, 3 magjarske, 2 ruski, 1 češka, 1 angleška in 1 italijanska igra. Prihoda je bilo za eno predstavo največ 1220 frankov, najmanj 38 frankov. Smetanova opera »Hubička« (»Poljub«) se je pevala v stotič na dan obletnice skladateljeve smrti, dne 12. maja t. 1. v Pragi. V prvič se je predstavljala dne 7. novembra 1. 1876. Dasi jo glasbeni veščaki cenijo še višje od sProdane neveste*, se vendar ni toliko priljubila, kakor se je »Prodana nevesta«, ki se je v Pragi doslej uprizorila že nad tristokrat. *** Listnica uredništva. L.: nič! — P. G.: takisto. —Bogomil P.: Gradivo, kar ste nam ga dozdaj poslali, bi v obče kazalo še nekaj talenta. Toda vsebina je vendar premalo zanimiva, oblika v marsičem nedostatna, Čutiti morate pač sami, da poslane stvari še niso godne za objavo. Dajte nam upati, da dobimo od Vas morda kdaj še kaj boljšega! — Popravki. V članku: »Bodoča izdaja Prešernovih poezij« v zadnji št. »Zv.* (str. 316. — 3 18.) je pomotoma izpuščeno ime pisateljevo R. Perušek. — »Vtiski z narodopisne razstave češkoslovanske«, ki se omenjajo v 3. letošnji številki na str. 183., in jih je priobčil »Zvon« 1. 1895. v »listku* 10.—12. številke, niso iz peresa dr. M. Murka — kakor je bilo tamkaj rečeno — ampak Fr. Svetiča.