GEOGRAFSKI OBZORNIK omejeni. Betonski zidovi ob cestah so se pokazali kot edini primerni za upiranje taki ujmi in trajno sa- nacijo. Zaradi varovanja naravne dediščine pa je bolj zaželena gradnja kamnitih zložb, ki so na po- gled sicer bolj sprejemljive za okolje, niso pa do- volj trdne. Treba bo najti kompromis med dovolj trd- nimi opornimi betonskimi zidovi in primerno zuna- njo podobo. Za poplave torej niso krive samo podnebne in hi- drološke razmere, svoje je naredil tudi človek z ne- premišljenimi posegi v naravo. Rušilne poplave so sa- mo naravna reakcija reke, ki išče svoj prostor v oko- lju. Marsikomu se ti posegi v naravo niso zdeli nič nenavadnega, postali so nekaj samoumevnega. Ve- ljalo je prepričanje, da človek že tisočletja usmerja vodne tokove. Malo je tistih, ki so spoznali, da ti po- segi trajno pustošijo naravo. Poplave spremlja še dol- gotrajna ekološka škoda, ki je pogosto še hujša, obe pa sta boleči. /. Grad, K., Planina, F., Pučnik, J., Ramovš, A. 1973: Selška dolina v preteklosti in sedanjosti. Železniki. 2. Tolmač za Geološko karto list KRANJ, L 33-65. Beo- grad, 1976. 3. Hidrometeorološki zavod RS 1995: Količina pada- vin 1961-1990. Klimatografija Slovenije. Ljubljana. 4. Orožen Adamič, M., Vidic, F. 1991: Ujma 1990 v Škofjeloškem hribovju. Ujma 5. Ljubljana. 5. Sredstva javnega obveščanja: Delo, Republika, Go- renjski Glas, september in oktober 1995. SKRIVNOSTNI KRAJI SVETA IN ATLAS LEGENDARNIH KRAJEV SVETA PRI POUKU GEOGRAFIJE Tatjana Ferjan V slovenskem prevodu sta izšl i dve zanimivi knji- gi s podobno vsebino, ki se med seboj dopolnjuje- ta: Jennifer Westwood, Skrivnostni kraji sveta, 1995, in James Harpur in Jennifer Westwood, Atlas legen- darnih krajev sveta, 1 996. Knjigi prikazujeta števil- ne stvaritve ljudstev, ki so postale kulturna dediščina. Knjiga Skrivnostni kraji sveta ima štiri poglavja: Sve- ti kraji, Simbolne krajine, Starodavna mesta in Izgi- nule dežele, knjiga Atlas legendarnih krajev pa jih ima pet: Večna kraljestva, Brezčasne dežele, Sveti čudeži, Vizije v kamnu in Zmagoslavje duha. Pisci so pri predstavitvi skrivnih legendarnih krajev upo- števali izsledke različnih ved, ne vsiljujejo pa nobe- nega dokončnega prepričanja. V sestavku želim ugotoviti, kakšno didaktično vlo- go imata omenjeni knjigi v geografski učni praksi. Podajam ugotovitve na osnovi dela v razredu, kjer sem knjigi z estetsko-kulturno vsebino uporabila v različnih oblikah in metodah dela. V prvem didaktičnem koraku učence seznanim z obema knjigama. Predstavitev je lahko izčrpna in zajame vse: od tehničnih podatkov (na primer naslo- va izvirnika) do vsebine. Slike dopolnjujejo vsebino, pri splošnem pregledu pa pomenijo tudi privlačno si- lo; učence pritegnejo in jim nakazujejo glavno vse- bino. Namen predstavitve je, da se učenci seznani- jo s knjigama in z njuno vsebino. Knjigi predstavlja- ta človekove stvaritve, ki so nastale, doživele razcvet in propad (na primer Stonehenge, Giza, Machu Picc- hu), opozarjata tudi na simbolne naravne vrednosti (na primer Uluru). Ker so teksti napisani privlačno, jih imajo učenci radi. Spoznajo zanimivosti po sve- tu in si zaželijo novega širjenja znanja. Stopnja zah- tevnosti vsebin je različna. Ko jih izbiramo, moramo upoštevati razvojno, izobrazbeno, učno stopnjo učen- cev. Osnovne oblike dela, povezane s tekstom v obravnavanih knjigah, potekajo v toku učne ure. Namen je različen, od spoznavanja do razširjanja in poglabljanja vsebine. Seveda s tem zbudimo pri učencih zanimanje in snov postane privlačna. Da jih motiviramo, najprej preberemo odlomek. Knjige, ki jih dodatno uporabimo, sami izberemo. Tekst vklju- čimo v razlago oziroma razlagamo z njegovo po- 28 GEOGRAFSKI OBZORNIK močjo. V sklepni fazi uporabimo tekst za dopolni- tev. Isti tekst moremo uporabiti na različnih stopnjah in seveda z različnim namenom (na primer Uluru v Av- straliji). Na zahtevnejši stopnji lahko učenci v šoli ali pa doma spoznavajo posamezne vsebine v okviru samo- stojnega dela ob knjigah. Navajam dva primera. V prvem primeru obravnavamo prebivalstvo v ok- viru regionalne geografije Latinske Amerike. Spoz- nati želimo indijansko kulturo. V uvodni, načrtoval- ni fazi učne ure se pripravljamo na delo in učenje. Učenci se seznanijo s postopki in načinom obravna- ve nove snovi (delo s pomočjo knjig o stvaritvah Ma- jev, Aztekov, Inkov in Naskov). V fazi aktivnosti učen- ci berejo (na primer o naselju Machu Picchu in pe- rujskih risbah). Potem analizirajo prebrano gradivo in se pripravijo za predstavitev. V fazi povzetka po- dajo svoje izsledke in jih povežejo s prejšnjimi zna- nji v celoto. Drug je primer »case study«. Obravnavamo pi- ramide in si pomagamo z obema knjigama. Učen- ce pripravimo na delo. Seznanimo jih s postopki in načinom obravnave nove snovi. Razdelijo se v dve skupini in vsaka si glede na zanimanje izbere poglav- ja. Prva skupina proučuje egipčanske, druga pa in- dijanske piramide in ta oblikuje še podskupine: Pa- lenque, Tikal in Teotihuacan. Sledijo povzetki ob dia- projekciji, kar se učencem še posebej vtisne v spo- min. Uporaba tekstov iz knjig Skrivnostni kraji sveta in Atlas legendarnih krajev sveta na različnih stop- njah zahtevnosti je pokazala, da imata širok moti- vacijski in izobrazbeni učinek. S privlačnimi teksti in slikovnim gradivom, ki pripomore k razumevanju in lažjem pomnenju, se uvrščata med pomembne izvo- re znanja. Možnosti uporabe omenjenih knjig pri pouku: • pri splošni geografiji kot izredno zanimiv primer (naprimer Uluru, Nil, Mont Saint Michel), • kot del regionalne geografije pri obravnavi celi- ne ali države (na primer Fudži, Ganges, Himala- ja, Uluru, Veliki Zimbabve), • kot primer ohranjanja kulturne dediščine (Giza, Tikal, Machu Picchu, Tadž Mahal), • za spoznavanje svetovnih lepot in vrednot (Sve- dagon, Hagia Sofia, Delfi, Petra). Knjigi omogočata nove poglede na kulturo na- ših prednikov; učencem na nevsiljiv način pribli- žata številne zanimivosti in tako širita njihovo zna- nje. 31. SREČANJE MLADIH RAZISKOVALCEV SLOVENIJE Matej Gabrovec Letošnje srečanje mladih raziskovalcev - srednje- šolcev je bilo letos 11. oktobra. Mladi geografi so se zbrali v Zemljepisnem muzeju. 25 dijakov je na- pisalo 1 3 nalog, ki so jih predstavili pred šestčlan- sko komisijo, v kateri so bili dr. Matej Gabrovec, mag. Uroš Herlec, dr. Milan Orožen Adamič, dr. Drago Perko, dr. Maja Topole in Mirni Urbane. Ker ni bilo posebne geološke skupine, sta bili v okviru geogra- fije predstavljeni tudi dve geološki nalogi. Po tematiki so prevladovale regionalnogeograf- ske in družbenogeografske naloge, žal pa ni bilo no- bene naloge s fizičnogeografsko vsebino. Mentorje pozivamo, da spodbujajo učence tudi k izdelavi tak- šnih nalog. Največ avtorjev se je po klasični regio- nalnogeografski metodi lotilo proučevanja različnih naselij z bližnjo okolico, posamezni avtorji pa so se lotili mestne geografije, industrializacije, turizma, ime- noslovja in metodike pouka geografije. Mladi razi- skovalci so prišli iz vseh slovenskih pokrajin, njiho- ve naloge pa so bile naslednje: • 1. Razkrivanje zgodbe preteklosti skozi geološke sklade (Nina Bednaršek, Gimnazija Novo mesto, mentor Sašo Sturm), • 2. Spremembe imen naselij, ulic, cest in trgov v Slo- veniji po letu 1991 (Mateja Senveter, Srednja eko- nomska šola Maribor, mentorica Rozika Klasinc), • 3. Trebnje (Simon Lah in Bojana Maver, Srednja trgovska šola Ljubljana, mentorica dr. Tatjana Fer- jan), • 4. Brezovica (Aleš Furlan, Srednja trgovska šola Ljubljana, mentorica dr. Tatjana Ferjan), • 5. Računalnik pri pouku geografije (Maja Peter- nelj in Barbara Mrak, Gimnazija Skofja Loka, men- tor Marjan Luževič), • 6. Od kod ime »Pri Rexu« (Nina Kinkela in Valen- tina Kozlovič, Gimnazija Piran, mentorica Eva Sle- kovec), • 7. Razvoj ekoturizma v solinah (Martina Bagarič in Mateja Koren, Srednja gostinska in turistična šola, mentorica Alenka Lukežič), • 8. Geografski oris krajevne skupnosti Cerkvenjak (Barbara Bradač, Prva gimnazija Maribor, men- tor Stojan Gojčič), « 9. Prenova stare mestne četrti Sutna s posebnim ozirom na trgovski in gostinski dejavnosti (Žiga 29