„otajerc" izhaja vsaki^ petek, daliran z dnevom prihodnje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 5 kron, za Ogrsko 6 kron 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane za celo leto 7 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne St. se prodajajo po 12 v. Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Stev. 51. Dopisi dobrodošli in i, sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80 — za '/t strani K 40 — za >/* strani K 20 — za V, strani K 10'-za '/ie strani K 5 — za Vas Strani K 250 za Ve* strani K 1.— Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. V Ptuju, v nedeljo dye 23. decembra 1917 XTIII. letnik In mir ljudem na zemlji... 349 *» Božični prazniki nam predočujejo največje skrivnosti in nas navdušujejo z največjimi nadami; kajti Odrešenik se je porodil. Večno upanje človeštva po odrešeniku se iz-polnnje, izpolnuje se z vsakim letom. Vsako leto se porodi novo upanje in z vsakim letom se pomladi človeštvo, vsako leto pa sesava zopet v sebe nove nade in nove težave in — zopet pričakuje novega odrešenika. Kajti človeštvo je revno, revno in vbogo, in vedno mu primanjkuje odrešenika . . . Za nas so božični prazniki vedno krasni, lepi in otroško-sreč-ni dnevi. Tudi mi veliki ljudje, ki smo že vse mogoče težave tega težkega življenja pretrpeli, tudi mi čutimo zopet otroško srečo in veselje. Razsvetljene betlehemske jaslice in čarobne lučice na božičnem drevescu nas spremenijo zopet v otroke, — vriskajoče veselje nas dviga zopet navzgor, kakor pesen škrjanca v jutranji zori . . . Seveda, — letošnji božični prazniki niso tako krasni, kakor oni pred dolgimi leti, ko nas je v mirnem času veselje pozdravljalo, ko nismo poznali neskončnih tujih grobov, ko nismo imeli skrbi in žalosti! Danes je božični praznik žalosten, ker nam primanjkuje čistega veselja nekdanjih časov. Koliko družin je, kjer biva le nekaj otročičev poleg solznate matere, medtem ko so očetje in sino\i, bratje in prijatelji v strelskih jarkih, kjer se borijo za domovino. Sami, prav sami obhajamo zopet rojstvo Odrešenika, sami moramo zopet prebiti tiste praznične ure, ki so v najboljšem smislu besede veselje družine. Kje je danes družina ? Kje si, oče ljubljeni, kje si brat, kje si, za-ročnik in prijatelj? Morda te ravno na božičnem večeru zadene smrtna kroglja, morda se ravno v uri tihega našega veselja zvijaš pod neskončnimi mukami krvavih ran, morda ti tečejo grenke solze raz obličja, ko si mi zamoremo urico spomina na rojstvo Odrešenika! Ej, ti svetovna vojna, kako si spremenila obraz sveta! Učili smo se v šoli in mati nam je pridigovala, da je prva zapoved krščanstva ljubezen do bližnjega. Kje je zdaj ta ljubezen ? Naši strupeni sovražniki so nam vsilili to grozovito vojno, oni so krivi prelivanja krvi in naša krščanska ljubezen je mo- tere, za grudo naše zibiljke se gre ... In zato smo ostali v tej najgrozovitejši vseh vojen pravi kristjani: -kajti mi branimo le sveto pravico naše zOTblje, naše domovine! dovoliti rala poseči po meču, eta brani domačo gru- I pustila. Upajmo, upajmo vsi, da nam Odrede Za domačo zemlja/za zemljo naše ma-| Senik prinese tudi mir, — pravi, stalni, krasni in srečni mir, da ne bodejo naši potomci vsega tega gorja poznali, ki ga mi vsak dan doživljamo! Upajmo, da se nam ta Odrešenik porodi! Prinese nam naj uresničenje božanske besede: Čast bodi Bogu v višavi in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje . . . Mir . . . Mir bodi ljudem na zemlji, ki so dobre volje . . . Sleherno srce si želi ta mir, vsacega hrepenenje so izraža v tej božanski . besedi svetega pisma. In vso S0Vi7, razlike naziranja morajo vtihniti, kadar je izmučena človeška duša potrebna, željna miru. Vkljub sivim svojim lasem roma v življenju ntrnjeni starček na sveti večer k božičnemu drevescu in s solznimi očmi si išče trenutek miru. Ena sama svečica pod podobo betlehemskega hleva dviga v boju utrujenega vojaka in mu daje nove moči za bodočnost. Človeška duša nima nikdar miru in vendar išče vedno ta blaženi, krasni mir! Kakor odrešitev išče ta mir . . . in ravno v tem leži globoka vera, globoka zmisel evangelske besede o miru ljudem na zemlji, ki so dobre volje . . . Kdo naj bi ne bil v nesrečni vrsti krvavečih narodov te dobre volje ? Vsi, vsi smo lačni miru, žejni miru, vsi si želimo miru, kakor so si narodi starega testamenta želeli odrešenika ! Vsi hočemo slediti zvezdi pokoja in odrešenja, ki so ji sledili kralji iz jutranje dežele . . . Ali mi smo brez moči. Mi smo kakor betlehemski pastirji. Mi spimo v sredini svojih ovc pod jasnim nebom in čakamo angelja, ki nam zakliče z nebeškim glasom : Gospod se je porodil! Odrešenik sveta se je porodil v revnem hlevu in nas dviga, navzgor, navzgor . . . Vsi čakamo in naše solze nosijo zemljo, naša kri gnoji črno grudo ... In tako je, kakor da čakamo zaman ... Pa božični zvonovi nas kličejo ! Navzgor proti jasnemu nebu se dviga naš pogled ! In angelj nam zapoje : Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje . . . V tem, znamenju praznujemo letos božične praznike, — ne v razkošju, ne v veselju in zabavi, marveč v upanju na uresničenje besede božanskega glasu iz neba: Mir ljudem na zemlji . . . Čast našim vojakom, ki v tem zmislu svojo domovinsko dolžnost izpolnujejo. Vemo, da hitijo na sveti večer tudi njih srca v domovino, k družini, k nedolžni deci, k ljubljeni ženi, k prijateljem in sorodnikom.In vendar vzdržijo tam, da nam ne bi strupeni sovražnik za veke srečo vzel . . . Odrešenik se je porodil, — tako pojejo božični zvonovi, kolikor nam jih je še vojna — 2 STRASCHILL'ova grenčica iz zelenjave povzroči moč in je vsled tega pri večjem telesnem naporu Zato jo je priporočati zlasti za turiste, lovce, vojake, romarje itd. VOJNA IN MIR. Premirje na vseh ruskih frontah. — Začetek mirovnih pogajanj z Rusijo. — Novi uspehi proti Italiji. — Nemške zmage na morju. Na vseh ^ruskih frontah se je sklenilo premitje in obenem so se začela mirovna pogajanja. To je najpomembnejša vest zadnjih dni. Angleži in Francozi so se z vsemi mogočimi sredstvi trudili, da bi Ruse šo enkrat v svoj jarem vpregli; ali ruski narodi so se naveličali prelivati svojo kri za druge. In tako so se z zmago „boljševikov" pričela-mirovna pogajanja. Upajmo, da bodo dovedla do ugodnega uspeha! Kar se tiče ostalih front, je položaj povsod za osrednje države ugoden. Ogromna flandrijska bitka je končala s še ogromnejšim angleškim porazom. In tudi proti Italijanom smo dosegli zopet celo vrsto novih uspehov. Ni čuda, da se pričenja i na Italijanskem mirovna misel Siliti. Prihajajoče novo leto nam bode prineslo zaželjeni mir!. Avstrijsko uradno poročilo od četrtka. K.-B. Dunaj, 13. decembra. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Orožni mir. Razprave o premirju na vseh ruskih frontah so se danes zjutraj zopet pričele. Italijansko bojišče. Sneg in megla preprečila sta včeraj v benečanskem gorovju vsako bojevno delovanje. Čete v. C o n r a d a so po dosedajnem štetju v štiridnevnih bojih za pokrajino M e 11 e 11 a vjele 639 italijanskih oficirjev in nad 16.C00 mož. Plen obstoji iz 93 topov, 232 strojnih pušk, 4 mitrajlez, 81 metalcev min in mnogo dru-zega vojnega orožja. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od četrtka. K.-B. Berlin, 13. decembra (W.«B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta, Od D i x m u n-dena pa do Lyse in južno od Scarpe časovno povišano artiljerijsko delovanje. Vzhodno od Bullecourta odvzele so naše čete Angležem več bivališč in so vjele 6 oficirjev ter 81 mož. Med Meuvres in V a n d h u i 1 le so se že zvečer živahni ar-tiljerijski boji danes zjutraj poojstrili. Tudi severno od St. Quentina povišani ogenj. — Armada nemškega prestolonaslednika. V zvezi z poizvedovalnimi sunki se je v posameznih oddelkih ognjeno delovanje povišalo. Vzhodno bojišče. Kakor sklenjeno, pričela so se danes v poveljstvenem okolišu princa Leopolda bavarskega pogajanja zaradi premirja, ki naj bi nadomestil začasno obstoječi orožni mir. Makedonska fronta. Ob Cerni se je v manjših podjetjih nekaj Italijanov in Francozov vjelo. Italijanska fronta. Pri sneženju in megli ostalo je bojevno delovanje neznatno. Prvi generalkvartirmojster Ludendorft. Avstrijsko uradno poročilo od petka. K.-B. Dun a j, 14. decembra. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Orožni mir. Pogajanja za premirje trajajo naprej. Italijanska fronta. MedPiavo in Brento se je bojevno delovanje zopet oživelo. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od petka. K.-B. Berlin, 14. decembra. (W.-B.) Uradno se razglaša: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. V F 1 a n d r i j i je bil le v nekaterih oddelkih artiljerijski ogenj živahen. Vzhodno od Bullecourta poskusili so Angleži, pridobiti nazaj izgubljene jarke. Pod krvavimi izgubami bili so nazaj vrženi. Tukaj kakor pri nekemu lastnemu sunku južno od B r o u v i 11 e ostali so vjeti v naši roki. Južno od St. Quentina prizadeli smo sovražniku z ljutim minskim ognjem znatne izgube. Armada nemškega prestolonaslednika. En nemški poizvedovalni sunek prinesel nam je vjete severno-vzhodno od Craonne — Armada voj vode Albrechta. Severno od St. Mi li i e I a, severno in vzhodno od Nancy ter na „H a r t m a n n s-weilerkopfu" povišano ognjeno delovanje Francozov. Vzhodno bojišče. Pogajanja za premirje trajajo naprej. Italijansko bojišče. Na posameznih krajih med Brento in Piavo prišlo je v zvezi z manjšimi podjetji do Iju-tih artiljerijskih boj'.jv. Col Caprile zavzet. Avstrijsko uradno poročilo od sobote. K.-B. Dunaj, 15. decembra. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Orožni mir. Pogajanja za premirje trajajo naprej Italijanska fronta. Čete generala K r a n s s a so vkljub najljutejšemu odporu postojanke na Col Caprilu zavzele. Infan-terijska regimenta štev. 49 in 88 sta se pri temu posebno odlikovala. Na Montu Per-ti co'zavrnili so batajIoni iz planinskih dežel več sovražnih napadov. Za zopetno pridobitev za zavezniških četah dne 12. in 13. decembra zavzetih sovražnih postojank na Montu S p i n n u c i a vodil je Italijan zaman ljute napade. V boj'h zadnjih dni vjeli smo 40 italijanske oficirje, med njimi 2 štabna oficirja, nad 3000 mož, zaplenili pa nekaj topov ter strojnih pušk. Šef generalštaba. Nemške zmage na zapadu. Nemško uradno poročilo od sobote. K.-B. Berlin, 15. decembra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. Več kot štiri tedne som jo Anglež svoje napade v F 1 a n- j riji vstavil. Njegova ogromna, proti četam' flandrijskega obrežja in na uničenje baze naših podmorskih čolnov naperjena ofenziva se zamore smatrati torej za sedaj kot zaklju- : cena. Skoraj vsa augleška armada,' ojačena s Francozi, se je več kot četrt leta z našimi v Flandriji stoječimi četami za odločitev borila. Nemško vodstvo in nemške čete so tudi tukaj zmagale, medtem ko smo na drugih krajih z ogromnimi udarci sovražnika j razbili. Neuspehi angleške armade v Flandriji bili so poojstreni s težkim porazom, ki so ga Angleži pri C a m b r a i u doživeli. — Severno od Gheluvelta bilo je pri uspešnem podjetju proti angleškim črtam ob graščinskem parku od Poezehocka 2 oficirja in 45 mož vjetih. En ponočni angleški protinapad za zopetno pridobitev izgubljenega ozemlja se je izjalovil. Od Scarpe do 0 i se je bilo angleško artiljerijsko delovanje živahno. Močni ognjeni napadi ležali so zvečer, ponoči in v ranem jutru na naših postojankah. Namera angleškega napada vzhodno od Bullecourtaje bila izpoznana in njegova izvršitev z našim uničevalnim ognjem preprečen a.—Armada vojvode Albrechta. V dolini T h a n n zavrnila je naša jarkina posadka sunek nekega močnejšega francoskega poizvedovalnega oddelka. Vzhodno bojišče. Pogajanja za premirje se nadaljujejo. Italijanska fronta. Iz bojev zadnjih dni med Brento in Piavo ostalo je na v j e t i h 40 oficirjev in več kot 3000 mož, nekaj topov in strojnih pušk v naši roki. Večkratni protinapadi, ki jih je vodil sovražnik proti od nas zavzetim postojankam, bili so zavrnjeni. Makedonska fronta. Manjši boji v prednjem polju zapadno od jezera Ochri-d a. Na ostali fronti je bilo bojevno delovanje neznatno. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Novi uspehi pri Colu Caprile. Avstrijsko uradno poročilo o nedelje. K.-B.. Dunaj, 16. decembra. Uradno danes razglaša: Vzhodno bojišče. Včeraj se je v B r e s t-L it o w s k u za vse ruske fronte veljavno premirje (Waffenstillstand) sklenilo, ki bode naj man je do 14. januarja trajalo. Italijansko bojišče. V pokrajini Cola Caprile izzidali so avstro-oprski regimenti svoj uspeh, pri čemnr je zopet nekaj Sto vjetih v naši roki ostalo. — Ob P i a v i artiljerijski boj. Šef generalštaba. Premirje na vseh ruskih frontah. Nemško uradno poročilo od nedelje. K.-B. Berlin, 16. decembra. W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. V graščinskem parku Poezelhock smo svoje črte po zavrnitvi nekega sovražnega delnega napada naprej potisnili in nekaj vjetih napravili. — Živahni artiljerijski boji od Scarpe do Oise. Pri Monchy in južno-zapadho od C a m b r a i a je zavzel ogenj znatno silo. Angleži sunki pri Monchy in B u 11 e c o u r-tu so se izjalovili. Iz poizvedovalnih bojev na mnogih mestih francoske fronte so se pripeljali vjeti. Vzhodno bojišče. V Brest-Li-tow s k u se je dne 15. decembra od Nje-. gove kraljevske visokosti generalfeldmaršala pi inca Leopolda bavarskega in od zast nikov zavezniških sil pogodba 0 premirju z Ril- )0 sijo za 28 dni, veljavna od 17. decembra ob 12. uri opoldne, podpisala. Makedonska fronta. Živahno delovanje Angležev med V a r d a r j e m in jezerom D o i r a n. Italijanska fronta. V razširjenju svojih uspehov so avstro-ogrske čete italijanske postojanko južno od Oola Caprile vj to KO lili e naskoku zavzele in njimi 19 oficirjev. vjele več 8t0 mož, med Prvi generalkvartirmojster ,ž Ludendorff. 0 rt a. i eljs ■ez a' felu eoi- 3 — 4a ev Jo BŽ, ki. 1Ž- »lli oji r i- nje ter 400 Italijanov vjetih. Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Dun a j, 17. decembra. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Premirje. Italijansko bojišče. Med Br onto in Piavo se je vzhodno od Cola Ca-[prile zopet 400 Italijanov vjelo. Bolj vzhod-Ino so se sovražni napadi izjalovili. Ob Pia-[ vi artiljerijski boji. — Hauptman Brumow-"sky dosegel je svojo 27. zračno zmago. Šef generalšCaba. Nemško uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Berlin, 17. decembra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada presto- j Ilonaslednika R u p p r e c h t a. Na južnem j bregu Scarpe in v posameznih oddelkih j Ijod Cambraia živahno ognjeno delovanje, j jMočni artiljerijski in minski ogenj ležal je na r južni fronti od St. Q u e n t i n a. — Armada ' IJvojvode A 1 b r e o h t a. Severno od St. Mi-Kiel a invSundgau je bila francoska I artiljerija delavnejša nego prejšnje dni. Makedonska fronta. Med V ar-j Id a r j e m in jezerom D o i r a n sunila je ena ' angleška kompanija po močnemu ognjene- : |nu učinku naprej. V boju z bolgarskimi i stražami bila je zavrnjena. Italijanska fronta. Med Br ento ; in Piavo trajali so v posameznih oddelkih ljuti artiljerijski boji naprej. V uspešnih pod- | letjih pripeljale so avstro-ogrske čete južno d Cola C a p r i 1 e več Sto vjetih. Italijanski , proti našim črtam južno od M o n t e ontana so se izjalovili. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od torka. K.-B. Dunaj, 18. decembra. Uradno se ; |anes razglaša: Vzhodno bojišče. Premirje. Italijansko bojišče. Med Piavo m B r e n t o uspešno bojevno delovanje. Šef generalštaba. j Nemško uradno poročilo od torka. K.-B. Berlin, 18. decembra (W.-B.) Iz jelikega glavnega stana se poroča: Z a p a d n o b o j i š č e. Pri viharju in ineženju ostalo je artilerijsko delovanje Smerno. V. Flandriji in zapadno od jJambraia se je zvečer ogenj neznatno ovišal. Poizvedovalni oddelki pripeljali so a angleški fronti severno-zapadno od Pi- ona, na vzhodnem obrežju Maase in ižno od T h a n n a nekaj vjelih Francozov Angležev. Makedonska fronta. Ob Cerni med Vardarjem ter jezerom D o i r a n "Jb je ogenj deloma oživel. Italijanska fronta. Med B r e n-L" io in Piavo mnogokrat živahno artiljerij-so delovanje. Vzhodno od Monta Solarola )0]ev:jjj 80 ^gjj sovrazne postojanke zavzeti. Prvi generalkvartirmojster Ludendorfl. ) Iz kem > za-pada i. — do ) d u r- pn--Li- _ ■Sla Yemirja na ruskih frontah p odpisano. - Začetek mirov- z Ru- ra ob o de-in je- jenju ilijan- le v med nih pogajanj. Lepe nade za božične praznike! Premirje sklenjeno in podpisano za vse ruske fronte obenem se pričnejo mirovna pogajanja. brej res prvi žarek tako počasi prihajajoče- miru ! Gotovo vemo, da s premirjem, ki lja do 14. januarja, ki se pa bode potem ez odpovedi avtomatično podaljšalo, — še ] vse storjeno. Premagati je treba še velike iojster zave. Zapadne sovražne sile, na katerih f. lu stojita velika nasprotnika mira Lloyd 8orge in Clomencau skušata z vsemi mogo- mi sredstvi prihajajoči mir prepreči ali vsaj zavleči. Pa v ruski revoluciji zmagoviti „bolje-ševiki1' pišejo v svojem glavnem glasilu ..Prawda" : „Zivljenski interes Rusije zahteva, da se brez zavezniških držav, ali z njimi — mir v januarju sklene." V znamenju tega gesla delujejo ruski ..boljševiki", kakor vse kaže, tudi precej uspešno. Angleški in francoski agenti skušajo sicer z vsemi mogočimi sredstvi ruski narod še bolj razdvojiti in revolucijsko vlado „boljševikov" vreči; ali doslej niso imeli uspeha. Želja ruskega ljudstva po miru je večja, nego hujskanja zločinskih povzročiteljev te svetovne vojne. Žalostno za nas je, da so pričeli tudi v notranjem Avstro-Ogrske gotovi „vseslovanski" hujskači pravo goiijo proti premirju in za-pričetim razpravam za mir. Tako zahteva n. pr. češki „vseslovanski" politik Striberny, da naj se vojake od vzhodne fronte takoj odpokliče in tudi nič več ne vporabi proti Italijanom. Avstrija naj si torej sama zvože roke in se izroči milosti ter nemilosti svojih sovražnikov. In ta češki politik je največji prijatelj naših ..jugoslovanskih" voditeljev. Ali ni čudno, da ti ljudje vedno tisto zahtevajo, kar zamore koristili edino našim smrt- ■ nim sovražnikom ? . . . i Pa vkljub tem ..vseslovanskim" notranjim j sovražnikom se bode mir sklenil! Potem pa bode tudi ljudstvo z gotovimi izdajalci obra-čunilo. Naši sovražniki se itak zanašajo edino še na pomoč Amerike. Pa to upanje je prokleto klaverno. Amerika ednostavno ne bode imela nikdar prilike, pomagati. Kajti I na vesoljnem morju vladajo danes nemški podmorski čolni. Usoda vojne postala je sedaj vprašanje ladinega prostora. Proti uničevalnemu delu podmorskih čolnov ne pomaga prav nobeno sredstvo naših sovražnikov. Prej-ali slej morajo naši sovražniki, premagani od lakote in'od našega orožja, sami prositi za mir. V sledečem uradna poročila ! -Premirje sklenjeno. — Pogajanja za mir. Dunaj, 16. decembra. Iz vojnega poročevalskega stana poročajo : Od pooblaščenih zastopnikov ruskega vrhovnega armadnega I vodstva na eni strani in vrhovnega armadnega vodstva Nemčije, Avstro-Ogrske, Bolgarske in Turčije na drugi strani, je bila dne 15. decembra v Brestu-Litovskem skle-| njena pogodba za premirje. Premirje se prične dne 17. decembra opoldne in velja do 14 januarja 1918 opoldne. Če se premirje ne • odpove tekom 7 dni, traja avtomatično še j naprej. Premirje se razteza na vse vojne ; sile na kopnem, v zraku in na morju, ter j na vsej ruski fronti. Glasom člena 9 pogodbe se prično ne-; posredno po podpisanju premirja pogajanja i za mir. K.-B. Dunaj, 17. decembra. Vlade i Avstro-Ogrske, Nemčije, Bolgarske, Turčije ; in Rusije bodo dale sedaj sklenjenemu pre-! mirju slediti čimprej mirovna pogajanja. Izbiranje in odpošiljanje pooblaščencev za ta : pogajanja se vrši. Tako dolgo, da se sesta-i nejo pooblaščenci, bodo imeli že od početka i pogajanj za premirje v Brestu-Litovskem nav-j zoči zastopniki imenovanih vlad neobvezne i razgovore o mirovnih pogajanjih. Ti razgovori j so ee danes pričeli. K.-B. Petersburg, 14. decembra. ,' (Agentura.) General Ščerbačev je sklenil v ! Foksanih med romunsko armado na romunski | fronti na eni strani in med nemško, avstro-I ogrsko, bolgarsko in turško armado na drugi ! strani, začasno premirje. Amerika napovedala Avstro-Ogrski vojno. (K.-B.) Dunaj, 17. decembra. Glasom j neke danes došle uradne vesti je vlada Združenih držav Amerike avstro-ogrski monarhiji dne 7. decembra vojno napovedala. (Prava reč! V vojni z Ameriko smo bili pravzaprav že dalje časa. Kajti ta prokleta zemlja zlatožrcev je že od vsega začetka te nesrečne vojne z našimi sovražniki držala. ■ Op. ur.) Številke svetovne vojne. Vojni troški v enem letu. W.-B. Berlin, 13. decembra. Leto, kije sledilo nemški mirovni ponudbi od 12. decembra 1916, postalo je sovražnikom jako drago. Razven izgub na ljudeh, deželi, materijalu in orodju, dosegli so čisti izdatki vojne velikansko visočino. Iz sovažnih virov je posnemati, da so v tem letu izdali: Anglija 53, Francija 35,3, Rusija 40,4, Italija 12,2 in Amerika 83,7 milijard mark. To daje ogromno svoto 200 milijardov za eno samo leto. Temu nasproti znašajo troški Avstro-Ogrske 18,7, Turčije 0,66, Bolgarije 0,61, Nemčije 35, skupno torej za osrednje sile le 56 milijardov mark. Ogromne številke sovražnikov kažejo nevarno povišanje napram prejšnim letam. Tako stoji 53 angleških milijardov zadnjih 12 mesecev nasproti le 68 milijard prejšnih 23 mesecev, medtem ko je 56 milijardov osrednjih sil se le lahko napram 95,2 milijardi prejšnjih vojnih let zvišalo. Razmerje se bode v bodočih mesecih še bolj neugodno za naše sovražnike predruga-čilo. Uspeh bode tembolj občutljiv, ker plačujejo osrednje sile svoje troške iz lastnih sredstev, medtem ko so naši sovražniki grozovito zadolženi. Voj, na na morju. Nemški vojni parniki pred Anglijo. K.-B. Berlin, 13. decembra. Nemške bojno sile pod poveljstvom korvetnega kapitana Reinicke so dne 12. t. zjutraj tesno pod angleškim obrežjem pred izlivom reke Themse sovražni trgovinski promet napadle. V uspešnem boju z angleškimi prednjimi stražami se je potopilo dva velika parnika in dve oboroženi patruljski ladji. Naše bojne sile so se vrnile brez lastne poškodbe ali izgube nazaj. Šef admiralnega štaba mornarice. Nad 50.000 ton potopljenih. W.-B. Berlin, 13. decembra. V Sred njem morju se je zopet 12 parnikov in 6 la dij na jadre z nad 50.000 brutto-register-to nami od naših podmorskih čolnov potopilo Večina parnikov se je vkljub najmočnejšemu varstvu od lovcev podmorskih čolnov in raz-ruševalcev iz spremstev sestrelilo. Živahni pro-tiučinek spremljevalnih ladij ostal je v vseh slučajih brezuspešen. Transportni promet v Italijo in na bojišča v vzhodnem Srednjem morju je vsled tega močno trpel. Zlasti se je zamoglo neki veliki potopljeni parnik kot za Italijo določeni transportni parnik za čete izpoznati; pri enemu drugemu se je dognalo cilj Saloniki. Šef admiralnega štaba mornarice. Angleška zračna ladja potopljena. W.-B. Berlin, 12. decembra. Eno naših pomorskih letal, vodja oberlajtnant Christiansen, je pri nekemu poizvedovalnemu poletu v Hoofdenu dne 11. decembra dopoldne angleško zračno ladjo „C. 27" uničilo. Zračna ladja padla je goreča v morje. Šef admiralnega štaba mornarice. 35.000 ton potopljenih. W.-B. Berlin, 12. decembra. Eden nemških podmorskih čolnov, poveljnik kapi-tanlajtnant JeB, je nanovo v zatvornem okolišu okrog Anglije 35.000 brutto-register-ton potopil. Med uničenimi ladjami nahajali so se en jako veliki parnik, dva srednje velika oborožena parnika, katerih enega je 4 ladij stražilo', neki osebni parnik od okroglo 7500 ton ter neki srednje-veliki tank-parnik. Šef admiralnega štaba mornarice. 15.000 ton potopljenih. W.-B. Berlin, 15. decembra^ V Kanalu se je vsled delovanja nemških podmorskih 4 čolnov zopet 15.000 brutto-register-ton poto-pilo. Šef admiralnega štaba mornarice. : 38.000 ton potopljenih. "W.-B. Berlin, 15. decembra. Eden nemških podmorskih čolnov je zadnjič v Atlantskem oceanu in v Irskem morju 4 parnike ter eno ladjo na jadre s skupno nad 18.000 bruto-regi8ter-tonami potopil. "VY.-B. Berlin, 17. decembra. Novi uspehi podmorskih čolnov v zatvorneni okolišu okrog Anglije : 20.000 prostornih ton. Šef admiralnega štaba mornarice. . Nemški uspehi. W.-B. Berlin, 14. decembra. Obenem z napadom na trgovinski promet ob angleškem vzhodnem morju so dne 12. decembra lahke pomorske bojne sile pod vodstvom ka-pitanlajtnanta Kolbe promet spremstev Bergen-Shetland nanovo napadle. Eno spremstvo, obstoječe iz 6 parnikov s skupno 8000 brutto-register-tonami, med njimi en oboroženi angleški parnik ter angleški razruševalec „Partridge", in štiri oboroženih stražnih ladij je bilo v boju uničenih. Angleški razruševalec „Pellow" zamogel je poškodovan pobegniti. Nemške bojne sile so se nepoškodovane z večjim številom vjetih, med njimi s 4 oficirji, vrnile. Šef admiralnega štaba mornarice. • 0 Napad podmorskega čolna na Madeiro. K.-B. L i s s a b o n, 13. decembra. (Havas.) Neki nemški podmorski čoln obstreljeval je Funchal. Izstrelil je okroglo 40 granat. Nekaj stanovalnih hiš seje podrlo. Bilo je nekaj mrtvih in ranjenih. Patruljske ladje zasledovale so podmorski čoln, ki pa je zbežal. Uspehi enega podmorskega čolna. W.-B. Berlin, 17. decembra . En nemški podmorski čoln, poveljnik kapitanlajtnant Rose, uničil je dne 5. decembra v Kanalu amerikanskega razruševalca „ Jakob Jones" in je pri temu 2 mornarja vjel. Čoln je napadel potem z dobrim uspehom trgovinski promet pri najmočnejšemu sovražnemu protiučinku in je potopil pri temu 8 parnikov z nad 22.000 brutto-register-tonami. Šef admiralnega štaba mornarice. 836.000 sovražnih mornarjev proti 2000 nemškim mornarjem na podmorskih čolnih. K.-B. Bern, 17. decembra. „Daily Mail" poroča: En cilj nemškega vojnega vodstva obstoji v tem, da obsodi veliki del bojnih sil nasprotnikov k obrambeni vojni in da tako njih obrambeno silo oslabi, medtem ko Nemčija vso svojo silo ofenzivno vporablja. Skupna sila naših mornaric znaša okroglo 150.000 mož, od katerih je povprečno vedno 2000 mož v okroglo 50 podmorskih čolnih na morju. Njim nasproti stoje 450.000 mož angleške, 313.000 mož amerikanske in naj-manje 10.000 mož francoske ter italijanske mornarice. K tem 863.000 mornarjem se mora pa še več stotisoč mož računati, ki delajo na angleških in amerikanskih ladjedelnicah, da nadomestijo potopljene ladje. To je položaj v trenutku, ko leži tajnost zmage v pravilni vporabi človeške sile. Politični utrinki. Kronski svet na Dunaju. Dne 14. t. m. se je vršil na Dunaju pod cesarjevim predsedstvom kronsk-i svet, katerega so se udeležili: ministerska predsed-vika Seidler in Wekerle, vojni minister Stoger-Steiner, šef generalnega štaba Arz ter več avstrijskih in ogrskih resortnih ministrov. Uradno poročilo pravi, da se je razpravljalo o tekočih zadevah. Natančnejšega poročila doslej ni ruegoče objaviti. Minister za socijalno oskrbo. Gosposka zbornica je v svoji seji 15. decembra po kratki debati odobrila zakon o ustanovitvi posebnega ministerstva za socijalno skrbstvo ter nekatere manjše predloge. Nato je razpravljalo o provizoričnem podaljšanju avstro-ogrske uagodbe, o kateri je referiral dr. Bftrnreither, ki se je zavzemal za dualizem. Podaljšanje nagodbe je bilo seveda gladko sprejeto. Prihodnja seja se skliče pismenim potom. Ministerstvo za socijalno oskrbo je ravno v sedanjih časih gotovo največjega pomena. Kajti nikdar ni bila beda z vsemi svojimi žalostnimi posledicami tako velika, kakor ravno sedaj. Upamo pa, da bode novo ministerstvo tudi v resnici delovalo, ne samo ob zeleni mizi marveč tudi med ljudstvom samim. Poljaki in Rusini pri cesarju. Iz D u n a j a se poroča uradno z dne 15. decembra: Cesar je danes v navzočnosti ministerskega predsednika sprejel poljske poslance Daszyinskega, Glombinskega, GOtza, Kendziora in Jelevvienskega. Poslanec Glom-binski je imel nagovor, na katerega je cesar odgovoril. Pozneje se je vladar razgovarjal s poslanci o raznih aktualnih deželnih zadevah. Popoldne je cesar sprejel rusinske poslance drja Pačinskega, Evgena Levickega in Petru-ševiča. Tudi tokrat je sledil nagovoru Rusinov cesarjev odgovor in ta razgovor o aktualnih deželnih vprašanjih. Morda se bodejo Poljaki polagoma spomnili svoje dolžne hvaležnosti in bodejo malo resneje za skupne cilje delovali. „Proč od Rima". „Ev. Kirchenzeitung" v Bielitzu piše: „Od v rusko vojno vjetništvo došlih avstrijskih Čehov, ki so se pustili na Ruskem k vstopu v češke, proti Avstriji in Nemčiji se boreče čete zapeljati, je mnogo oficirjev in vojakov k ortodoksni ruski cerkvi prestopilo. Tako n. p. tretji regiment češke brigade, ki tvori le en batajlon, pa pomeni elitno četo, ki obstoji do 60% iz visokošolcev. Značilno je, da je sprejel ta batajlon ime Žiška pi. Trocnow. Istotako je ravnal 3. batajlon 2. češkega regimenta. Ta poročila temeljijo na uradnih avstrijskih poizvedbah." Iz tega poročila je izprevidetj, da se nahajajo na Ruskem celi regimenti čeških veleizdajalcev. „Straža" in „Slov. Gospodar" sta to dejstvo zadnji čas ravno nesramno tajila. Kaj pa pravi „Straža" k prestopu teh njenih čeških veleizdajalskih prijateljev v rusko cerkev ? Svoj čas so se mariborski duhovniki tako grozovito repenčili, ako je kak Nemec, ki mu je postala politična gonja gotovih popov gnusna, prestopil iz katoliške v evangelično cerkev. Kaj pa zdaj ? Ali se zdaj ti gospodje prav nič ne zgražajo nad svojimi češkimi bratci, ki so izdali avstrijsko domovino in katoliško vero?! Vboga katoliška vera, ako bode odvisna od političnih farjev ! Škandal na dunajski univerzi. Pred kratkim so se odigrali na dunajski univerzi žalostni škandali. Večinoma iz Cehov, judov, Jugoslovanov in socijalistov obstoječa množica študentov je napravila izgrede, ki so dosegli svoj višek s klici: „Doliz Avstrijo in Nemčijo! Živijo Rusija!" Neka nemška študentinja je v plamtečih besedah proti temu zločinu nahujskane druhali protestirala in bila vsled tega skoraj pobita. . . Tako daleč je torej veleizdajalska gonja gotovi del mladine že zastrupila. Ali prizadeta in odgovorna oblast še vedno spi ? Razno. Tesele božične praznike želita vsem cenjenim prijateljem in čitateljem uredništvo in upravništvo »Štajerca*. Ptuj, decembra 1917. Božični pozdravi vojakov. Iz bojišča na južnem zapadu se nam piše: Dragi „Štajerc"! Pošiljamo srečne pozdrave iz Italije in obenem želimo našim ženam in otročičem, prijateljem in znancem ter vsem bralcem „Šta-jerca" vesele Božične praznike. Ljubi Bog daj, da bi te praznike v 1. 1918 vsi skupaj obhajali. Italijanu pa pravimo: „Memento mori!" Ev viva Austria ! — Franc Furlan, Martin Savrič, Avgust Osojnik, Julij Koloroš, vsi v italijanski dežoli. Delo ptujskega okrajnega zastopa. Neumornemu trudu ptujskega okrajnega zastopa pod načerstvom g. O r n i g a ter kmetijskega referenta okraja g. Maksa Straschill se je posrečilo, pridobiti za zimski nasad v okraju 64.000 kil zimske pšenice, 30.000 kil zimske rži in 10.000 kil zimskega ječmena. To setveno blago se je razdelilo med okroglo 400 posestnikov. Obenem se je omogočilo, da so posestniki zamogli svoje manjvredno žitje zamenjati za dobro setveno blago. V prvi vrsti se je moralo seveda oziiati na Haloze, ker je letošnja žetev spomladno setev uničila in vboge prebivalce brez vsacega žitja pustila. Z dodelitvijo zimskega setvenega blaga je okrajni odbor prebivalcem vsaj najhujšo skrb odvzel. Tudi zdaj deluje okrajni odbor že nato, da dobi potrebno setveno blago za spomlad. Vsa Čast mu gre za njegovo nesebično, pošteno gospodarsko delo. Oderuštvo. Iz zanesljive strani se nam poroča : Te dni enkrat bil je neki zdravnik iz Ptuja poklican k na smrt bolanemu posestniku, ki je stanoval okroglo 17 km od mesta. Zdravnik si je moral vzeti fijakerja, da bi bolniku pomagal. In fijakar je zahteval za vožnjo, ki je trajala sem in tja 4 ure, poleg preskrbe za konje in voznika — 200 kron!!! Torej za 4 ure vožnje 200 kron! Vsakdo naj zasluži, ali to je že tako prokleto grdo oderuštvo, da se mora najzadnejšemu lumpu studiti. Kmet. potrebuje v težki bolezni zdravnika; zdravnik, ki je danes z delom preobložen, se žrtvuje in dobi za svoj trud komaj četrti del tistega, kakor fijaker! Pa to ni edini slučaj, taki slučaji se ponavljajo vsak dan. Ni čuda, da se kmetje vedno pri nas pritožujejo in da se čudijo — kakor se tudi nri čudimo — nad potrpežljivostjo oblasti, ki taka oderuštva ne opazi. Vsaka stvar ima svoje meje! Bolani človek potrebuje zdravnika, — fijaker pa ne sme to nujno potrebo za podlo oderuštvo izrabljati. Ako se te razmere ne bodejo takoj predrugačile, objavili bodemo imena! Morda jih bode potem tudi državni pravdnik slišal. . . Nezgoda in panika na mariborskem koroškem kolodvoru. „Marburgor Zeitung" poroča, da se je dogodila v četrtek na mariborskem koroškem kolodvoru strašna krvava igra. Nekaj lokomotiva je zadela, v vlak z madžarskimi vojaki, vsled česar je bil eden izmed vojakov ranjen. Madžarskih vojakov se je lotila strahovita besna jeza, poskakali so iz vagonov ter se z bajoneti vrgli na železničarje, sluz-j bujoče na kolodvoru. Kaj se je nadalje zgo-l dilo, ne vemo, ker je nadaljnje poročilo1 „Marburger Zeitung" konfiscirano, V nedeljo poroča „M. Z.", da bodo železničarji poklicali svojo organizacijo na pomoč. — Vojaki so bržkone mislili, da so železničarji krivi nezgode. Po našem mnenju bi bilo treba ij vojake podučiti, da storijo železničarji v tej vojni več kot svojo dolžnost. Milijonska goljufija v Gradcu. Pretekli torekj je naznanil dr. Koppmann graški varnostni' oblasti, da se je Jurij Engelhard, sodvug mariborske tvrdke Sackel in drug odpeljal v dvomljivem duševnem stanju v Zagreb 3 723.000 kronami in da tam brezmiselno zapravlja. Brzojavno obveščena je zagrebška policija prijela imenovanega, ki se je delal norca. Ko so ga pripeljali v Gradec, je imel le še 800 kron in kakor v potrdilo svoje blaznosti, je vrgel v celici svojo zlato uro ob tla, da se je popolnoma zdrobila. A poli cija ga je pridržala, ker se ji je zdel ,.norec' sumljiv. Med tem pa se je 6. t. m. odpel j Sackel k svoji glavni upnici, k Schollerje tvrdki za železo v Ternitz na Nižje-Avstrij skem, ter tam izjavil, da mu je vsled so _ 6 — govega obnašanja ostalo le še 120.000, K in da torej ne more plačati svojih dolgov. V petek i je prišel dr. Moric Wolf kot zastopnik firmo i Scholler in vložil tožbo proti Engelhartu, Sacklu in njegovi soprogi Sofiji Sackel zaradi i zločina goljufije, be tisto popoldne je pri- > znala gospa Saokel policijskemu komisarju, da je Engelhart skupno z njenim možem iz- i vršil goljufijo in na neznanem kraju skril I denar. Sackel je potem vpričo svoje žene izpovedal, da je denar skrit v neki leseni ! uti njegove matere v Lebringu in da sta hotela z Engelhartom napovedati goljufivi konkurz. Zvečer so našli potem 636.000 kron na označenem kraju, vsled česar je firma Scholler odstopila od tožbe, ker manjka za pokritje dolga le še 60.000 kron. Sackla, njegovo ženo in pa Engelharta, ki je med tem prespal svojo ,.blaznost" so oddali deželnemu sodišču. Engelhart je bil rojen 1. 1893, v Beli peči na Gorenjskem in je že prej živel na Dunaju in v Gradcu čez vse mere razkošno. Z damami vseh krogov je praznoval prave orgije, prižigal cigare z bankovci in nekoč zapravil z dvema dekletoma iz Gradca na Dunaju v enem tednu 35.000 kron. Gradec brez vžigalic. V Gradcu so te dni dobili zopet plin, mesto pa je zato popolnoma brez vžigalic. Pravijo, da je v štajerskih tovarnah vžigalic dovolj, da pa se jih vsled transportne krize ne more spraviti naprej. Darilo. Iz Ptuja se nam poroča: Za božično obdarjenje v tukajšnih rezervnih bolnišnicah daroval je g. graščak Guido von Pongratz razven mnogih živil tudi še svoto 500 kron. Vsa čast! Iz Slov. Bistrice se poroča: Zaradi pospeševanja vojnega posojila dobili so gg. župan dr. Murmayr, nadučitelj Kolletnig in nadučitelj Se hies ti priznanj evalna pisma finančnega ministra. Vojno-vjeti Rus morilec. V bližini E i b i s-w a 1 d a izvršilo se je v zadnjem času mnogo vlomov. Tatvine sumljiv je bil neki vojno-vjeti Rus, ki jo bival v neki prazni koči. Ko so ga hoteli tam prijeti, zbežal je skozi okno. V koči pustil je obleko in živila. Potem so ga vendar vjeli in v njegovo taborišče odgnali. Ali Rus je zopet pobegnil in se vrnil v isto pokrajino, kjer so ga čez par dni našli. Vojak Hermann Druckmann imel bi ga v Wiel pri Eibiswaldu odpeljati. Ko pa ni tja dospel, šlo se ga je iskat. Našlo se je Druckmanna umorjenega, le s srajco in spodnjimi hlačami oblečenega in krvavečega iz mnogih ran na glavi. Rus je bil Druckmanna umori], njegovo uniformo oblekel in njegovo puško seboj vzel. Potem je šel Rus v St. Anno. Tam so ga hoteli prijeti; ali zopet je zamogel zbežati in pustil na lici mesta pu-\ ško. Kakor se je dognalo, padlo je Rusu pri njegovih viomih 7000 do 8000 kron v roke. Upati je, da bodo predrznega morilca kmalu roki pravice izročili. Gornještajerske tovarne so radi pomanj-3 kanja premoga deloma že vstavile svoj obrat, j doloma ga bodo morale prihodnje dni usta-: viti. i Železniška nesreča. Pri delu je bila mlada S soproga železničarja G o i o p p v Althofenu od neke lokomotive prijeta in tako hudo ra- jm njena, da je kmalu nato umrla. L; Velika tatvina. Iz Soebacha pri B e 1 j a k u „ se poroča : V noči na 12. t m. bili so last- a] niku žage gosp. Fischer ju iz njegovega ^1 mlina vsi transmisijski jermeni v vrednosti ^B 3000 kron pokradeni. ;a Smrt V vodi. Crnovojnika Andreja P i r-aB challa so od 11. novembra sem pogrešali. efl Zdaj se poroča iz G u t e n s t e i n a, da so >jej mrliča nesrečneža iz vode potegniti. Pirchalla rm je šel dotični dan iz Spod. Drauburga v Prelil valje. V temi je prišel v vodo in vtonil. , Smodišnica v zrak zletela. Iz Refniga jat na Koroškem se poroča z dne 12. t. m. : avl Danes dopoldne zletel je dol tovarne smod-rij4 nika gostilničarja Lovrenca Walcher iz doslej rq še neznanega vzroka v zrak. Pri temu sta bila dva moža ubita, neki tretji pa tako težko ranjen, da je medtem gbtovo tudi že umrl. Ve6 oseb je bilo bolj ali manj težko ranjenih. Smrtna nezgoda. Iz Beljaka se poroča : Dne 7. t. m. so nalagali blizu državnega kolodvora vojaki slamo. Gefreiter Andrej S oh war z stal je na visoko naloženem vozu. Nakrat so konji potegnili. Vsled tega je vojak padel iz voza in sicer tako nesrečno ravno na glavo, da je ostal na lici mesta mrtev. Poskušeni umor in samomor. 57-letni tesar Johan Kleewein iz Lipe nahajal se je dne 1. t. m. na poti v Beljak, da bi se od tam domu peljal. Spotoma prišel je skupaj s fa-bričnim delavcem Petrom B o 11 e. Ta se mu je pridružil. Ko sta šla par minut skupaj, vdaril je Bolte Kleeweina nakrat s sekiro po glavi. Ta je padel na tla, ali skočil še enkrat po konci; zdaj je Bolte drugič udaril. Kleewein je pričel glasno na pomoč klicati. in je zbežal v bližnjo kočo Schwingerja. Ta je prišel in začel Bolteta iskati, brez da bi ga našel. Schwinger jo spremil potem ranjenega v Sv. Magdaleno, kjer so ga spravili v bolnišnico. Bolteta so našli drugo jutro na podstrešju hišo obešenega. Bil je pijanec. Z lastno kočo zgorel. Iz M o 1 z b i c h 1 a se poroča : Dne 10. t. m. zgorela je v Grofieggu neka koča. Lastnik Juri Kramer je bil med požarom v koči zaprt. Po požaru so ga kot mrliča iz razvalin spravili. Tovarne na Ogrskem bodo za čas od 22. decembra 1917 do 3. januarja 1918 ustavile obrat, ker jim manjka premoga. Blatno jezero je popolnoma zamrzlo, kar je redkost v decembru. Led je močan, da se lahko vozi po njem. V zrakroplovu preko Sredozemskega morja. „Matin" javlja, da seje dvignil neki zrakoplov v Parizu in po 11. urah je srečno prispel v Alžir. Delavni počitek hočejo proglasiti na Dunaju in celem Nižjem-Avstrijskem za sredo, dne 19. decembra. Ta dan naj bodo vse tovarno in obrti ter pisarne zaprte, da se tako prihrani plin za božične praznike. Korespondenca vojnih vjetnikov in interni-rancev. Skupno število v mesecih juliju, avgustu in septembru s strani cenzurnega oddelka dunajske poizvedovalnice za vojne vjetnike odpravljene korespondence znaša 31,517.48 7 komadov, med temi 2,418.827 pisem. Po jezikih: češko 3,506.286, hrvatsko 1,781.087, slovensko 252.185, poljsko l,541.816,rusko 8,000.466, srbsko 670.936, slovaško 584.248, ukrajinsko 1,158.000, ogrsko 567.150, nemško 6,753.415, italijansko 5,574.772, hebrejsko 70.276, francosko in angleško 157.000. Kranjska, Koroška in Štajerska iz vojnega ozemlja izločene. K.-B. Dunaj 15. decembra. „Wiener Ztg." objavlja razglas notrajnoga ■ ministrstva z dne 13. decembra o sprcinombi mej jugozapadnega vojnega ozemlja. Arinad-no vrhovno poveljstvo je odredilo, da se iz vojnega ozemlja s 15. decembrom 1917 izločijo. sodna okraja Landeok in Ried ter politični okraji Reute, Imst, Ino-most, Sehwaz, Kufstein, Kitzbihel, Brixen, Brunnok in Lienz na Tirolskem, nadalje v jugozapadnem voinem ozemlju ležeči deli Solnograške in Štajerska ter Koroška in Kranjska. Vojno ozemlje tvorijo torej v bodoče : 1. Širše vojno ozemlje obsega Pre-darlsko deželo ; 2. ožje vojno ozemlje obsega co, izv«unši zgoraj navedene okraje, Istro, Goriško-Gradiščansko in mesto Trst ter okolico. Ogromen promet s poštnimi zavoji v Zagrebu. Promet s poštnimi zavoji jo ogromno na-rastel. Vsak dan se odda na pošti v Zagrebu do 4000 zavojev, te dni pa so jo pripetilo, da je neki dan pošta v Zagpebu sprejela 10.000 poštnih zavojev in jih odpravila. Kaj šele bode sedaj pred prazniki. Vojni hujskač d' Annunzio tepen. O znanem vojnem hujskaču in italijanskem pesniku d' Annunziu se poroča : Gabriele d' Annunzio je hotel imeti v Milanu govor, toda zbrano občinstvo ga ni hotelo poslušati, marveč je zagnalo velik krik proti njemu in d' Annunzio je moral nagloma izginiti. Na cesti so ga potem napadli in nabili do krvi. Želimo mu še mnogo takih batin! Kajti ta širokoustni poet spada med najstrastnejše agitatorje zoper Avstrijo ; on je tudi v veliki meri soodgovoren za italijansko izdajstvo, ki se sedaj seveda ravno nad izdajalcem tako grozovito maščuje! Uniformirani vojni poročevalci. Vojni poročevalci bodo v bodoče morali nositi posebno uniformo, podobno uniformi infanterijskih častnikov. Na ovratniku bodo imeli mesto zvezd črke „K. P. Q." in na rokavu napis „Presse." Pozdravljati bodo morali oficirje, sablje pa ne bodo smeli nositi. Stavka natakarjev na Dunaju. V nekaterih dunajskih večjih restavracijah so pričeli štraj-kati natakarji. Sklicali so shod, na katerem so sprejeli resolucijo, ki pravi, da postajajo veliki restavvaterji v vojni milijonarji, natakarji pa popolni berači. Dunajski natakarji zahtevajo zvišanje plač. Obleko in perilo iz papirja nameravajo sedaj izdelovati v večjem obsegu. V ta namen naj se vzame tudi časopisom še polovica tistega papirja, ki ga jim daje vlada danes na razpolago. Perilo in obleka iz papirja bi bila pri tem draga in za nič. Strokovnjaki računajo, da bi prišla srajca tkana iz papirnih niti na 20—24 kron, ne dala bi se pa prati niti dvakrat. Nakaznice za čevlje. Z Dunaja poročajo, da bodo v kratkem vpeljane posebne nakaznice za čevlje. Odprava pisemske cenzure. C. n. poštno ravnateljstvo razglaša: Radi izločitve celega tukajšnjega uradnega okrožja iz poštnega prepovedanega območja, prenehajo za naprej v tukajšnjem okrožju vse za tako ozemlje obstoječe posebne poštne omejitve. Potemtakem se sinejo pisma v inozemstvo, v c. kr. zasedeno ozemlje in v Nemčijo od sedaj naprej predajati zaprta. Ravnotako so zopet dovoljena v prej omenjene smeri pismena naznanila v vrednostnih pismih in zavitkih ter na odrezkih poštnih spremnic in poštnih nakaznic. Črne koze v Križevcu. Iz Križevcana Hrvatskem poročajo, da je tam zadnje dni več oseb obolelo na črnih kozah. Smrtnih slučajev ni bilo. Samomor generala Skalona. Berlin, 16. decembra. Wolffov urad je izvedel sledeče podrobnosti o vesti, ki jo je razširil Reuter, da je namreč ruski general Skalon par ur pred prihodom glede pogajanj o premirju v nemški glavni stan odposlanih poslancev, izvršil samomor: General Skalon se je med potovanjem ruskega odposlanstva udeležil njihovih posvetovanj. Par ur prod prihodom in kratko pred otvoritvijo skupnih konferenc je odšel v svojo sobo, da poišče neko karto. Tu ga je našel neki nemški, ruskemu oddelku prideljeni oficir, ustreljenega. Poslovilno pismo na njegovo ženo ne pojasni nobenih vzrokov. Člani ruskega poslanstva govore o živčni krizi. Slučaj so naznanili ruski vladi. Ko so prepeljali truplo v spremstvu duhovščine na kolodvor, so mu nemške čete izkazale vojaško čast. Pomilostitev mladoletnih. Pravosodno mi-nisterstvo je izdalo 7. decembra odlok glede na pomilostitev mladoletnih. Sodišča je opozorilo, naj predhgajo načtlno pomilostitev pri predpisanih posebnih predpogojih poleg starosti v vseh olajšalnih okolnostih : nepremišljenost, zapeljevanje, pomanjkanje dušne ali nravne zrelosti in če bi kazen bolj škodovala. kot koristila. Nevarnost je tem večja, če je kazen nizka in če bi zadoščevala domača vzgoja ali ukrepi varuške oblasti, da se mladoletni več ne izpostavijo nevarnosti kazenskih prestopkov. Pospešitev sodnega postopanja. Pravosodno ministrstvo je naročilo sodiščem in državnim pravdništvom, naj zlajšajo in pospešijo kazensko postopanje, naj brezuspešnih zasledovanj ne nadaljujejo, naj osredotočijo težišče postopanja v glavno razpravo, kar odgovarja tudi kazenskemu pravnemu redu. 6 - Obtoženec naj se svobodno in neovirano zagovarja. Pri zaslišanju prič naj se zaslišanje ne prekinja, da so izpovedi točne in zanesljive, Odreja se, naj se odgoditve razprav kolikor mogoče orneje. Pospešitev postopanja in skrajšanje preiskovalnega zapora so dolžne podpirati vso oblasti. Minister za prehrano hoče glasom dunajskih listov odstopiti. O vzrokih odstopa gene-ralmajorja Hofera se nič ne ve. Po našem mnenju se tudi o uspehih njegovega dela ničesar ue ve . . . „Kralj" Nikita, bivši vladar Črnogore, ki se zdaj v Parizu nahaja, je težko obolel. Pravijo, da je njegovo stanje jako resno. Politični atentat. Na novega francoskega ministrskega predsednika Clomenceau, ki je znan kot največji vojni hujskač, ustrelil je neki neznanec iz revolverja, ter ga je lahko na desni rami ranil. Ministrovo stanje se je že močno popravilo. Atentat je dokaz, da so se tudi na Francoskem že davno naveličali vojne hujskarije. Izvoz na lastno pest. V ogrski državni zbornici je dne 12. decembra ogrski minister-ski predsednik Wekerle izjavil, da bo glede na uvoz blaga od zunaj ogrska vlada postopala sporazumno z avstrijsko, ker bi prevelik uvoz še bolj obremenil našo valuto. Glede na izvoz iz Ogrskega pa sije ohranila ogrska vlada svobodne roke; izvaža torej, kar in kamor hoče, ne da bi ji avstrijska vlada mogla delati ovire. Nakopičene zaloge, tako je rekel Wekerle, se bodo izvažale. Ogrska nima nakopičenih industrijskih izdelkov, katere mora uvažati, marveč živila. Ta živila more sedaj Ogrska vsled dogovora z kvstrijsko vlado izvažati, kamor hoče, torej i tudi v inozemstva. Pri nas manjka žita, i krompirja in sploh vseh živil. Ogrska pa more j izvažati svoje nakopičene zaloge. Ali ni tak i dualizem vreden, da se ohrani tudi v bodoče ? i Vino na italijanski fronti. Listi poročajo,^! da jo avstro-nemška armada v Italiji zajela ; ogromne zaloge vina, in sicer toliso, da ga ' je v izobilju za naše in nemške čete. Cene vina bi morale vsled tega padati. Umrl je V Sofiji bivši minister Frangia, Član Gešovljevega in Daneljivega kabineta. Minister Frangia je imel tudi na Avstrijskem prijatelje, opetovano je posetil naše kraje in je prebival nekaj časa tudi na bledu. Potopljeni norveški parnik. Iz Kristijanije poročajo, da je bil 4. t. m. torpediran norveški parnik „Vav", dve morski milji pred Lizard. Parnik je plul z jeklom naložen od Glasgowa v Le Havre. Dva moža sta se rešila, ostalih 19 pa je utonilo ali pa bilo ubitih pri eksploziji. Promet zavitkov o božičnem času 1917. Radi pomanjkanja uradniškega in služabniškega obsoja kakor tudi prevoznih sredstev bo povečan promet s poštnimi zaviiki, ki ga ]e pričakovati o letošnjem božičnem času, prav posebno otežkočen, Zato, da se zvi-šanim zahtevam kolikor mogoče ustreže, je treba tudi marljivega sodelovanja občinstva. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu se torej obrača do javnosti s prošnjo, da ga pri njegovem stremljenju, završiti večji del božičnega prometa s poštnimi zavitki po možnosti že sredi meseca decembra, dejansko podpre ter upošteva sledeče določbe in nasvete, ker bi sicer bila neizogibna zastajanja v prometu, ki bi enako občutno oškodovala stranke in poštni zavod. — Predvsem naj si vsak prizadeva, da odda božične zavitke na pošto šest do osem dni poprej, kakor je to običajno d lal v normalnih razmerah. To velja tudi za zavitke z živili vsake vrste, torej tudi za divjačino v splošnem in po-sebe za vse na Ogrsko, Bosno-Hercogovino Dalmacijo in Črnogoro namenjene pakete. Pri obstoječih težkočah je nemogoče dajati zavitkom z živili kakoršnokoli prednost. Zlasti zavitkenaslovljene v velika mesta je treba predali poprej kakor sicer, ker se v teh krajih dosta-vitev navadno še bolj zavleče. Ker nadalje zavitkom med vožnjo ne bo mogoče posvečati one pozornosti, kakor se je o drugih okoliščinah še lahko zahteva, je neizogibno potrebno, da je omot absolutno trpežen in doAolj odporen. Ravnateljstvo priporoča torej pošiljateljem, da rabijo za omot v svojo lastno korist po možnosti edinole lesene zabojčke. Ako pa se vendarle uporabljajo za omot koši, valovita lepenka ali platno, morajo biti tudi omoti prav posebno trpežni. Zavijanje v navaden papir ali skalile iz lepenke (karton) naj se sploh opusti. Zavitke je na vsak način treba prav krepko prevezati. Pošiljateljem onih predmetov, ki se drugače razpožiljajo z naslovljenimi zastavicami brez omota, kakor divjačina in podobno, se nujno svetuje, da predajo o božičnem času tudi take pošiljke v omotih, ker se sicer lahko zgube naslovi. Sveže meso ali predmeti, kateri puščajo maščobo ali vlago, posebno tudi ribe, se morajo dejati v lesene zaboje ali pa vsaj v koše Na pošiljkah z živimi živalmi in na dotičnih poštnih sprejemnicah mora biti navedena predodredba pošilja-elja kakor a). Če se takoj ne sprejme, nazaj! b) Če se takoj ne sprejme, prodati! c) Če se takoj ne sprejme, brzojavno obvestiti na moje stroške. Pošiljke morajo imeti čisto jasen in popolen naslov (bivališče, mestni tokraj, cesta, ulica, hišna številka, zadnja pošta.) Priporoča se, da se vloži v pošiljke prepis naslova. Zavitek in poštna spremnica morata biti popolnoma enako naslovljena. Naslovi se morajo napisati neposredno na cmot; če to ni mogoče, se napiše naslov na papir, ki se z vso površino trdno prilepi na omot. Ako se pošilja v koših, vrečah in slično, je trepa naslov pribiti na omot, ali pa rabiti naslovne zastavice. Naslovne zastavice morajo biti iz lesa, čvrste lepenke, usnja, per-gamena itd. in pritrjene na pošiljke tako, da ne morejo odpasti ali pa se odtrgati. Pri pošiljkah, ki so podvržene užilnini in namenjene v večja mesta, je treba točno navesti vsebino na poštni spremnici kakor na pošiljkah samih, in sicer po kakovosti in količini (v kilogramih, kosihj litrih itd.). Pri pošiljkah s povzetjem se mora -povzetje« in povzetni »znesek« označiti tudi na naslovni strani njih s amih. Vrednost navedena v naslovu zavitka in na spremnici brez .slrugotin in popravkov se mora ujemati v črkah in številkah. Končno se opozarjajo odpošiljatelji zavitkov v inozemstvu na obstoječe prepovedi o izvozu blaga. Pripominja se, da mora škodo, ki nastane iz tega, da se niso uvaževale prepovedi, razglašene v državnih zakonikih, trpeti vselej le odpošiljatelj sam. Zatorej je nujno potrebno, da se pred predajo zavitkov za inoremstvo vsak douči o dotičnih predpisih. Zadnji telegrami. Avstrijsko uradno poročilo od srede. 4 K.-B. Dunaj, 19. decembra. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Premirje. Italijansko bojišče. Vzhodno B r e n t e so čete c. in k. 4. armadne divizije in c. in k. infanterijski regiment št. 7 z uspešno sopomočjo artiljerije vkljub neugodnemu | vremenu sovražne postojanke pri Ost d i ; Lepre ter Monte Asolone v naskoku zavzele in pri zavrnitvi.jsovražnih protinapa- I dov uspeh na Montu Asolone še razširile, j Vjeli smo 48 oficirjev in nad 2000 mož. Vzhodno od Monta Solarolo zavrnile i 30 nemške čete nove sovražne napade. . Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od srede. K.-B. Berlin, 19. decembra. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. V posameznih oddelkih flandrijske fronte, na južnem obrežju S c a r p e, pri M o e v r e s u in ■ Grandcourtu je bilo popoldne artilje-rijsko delovanje živahno. — Armada n e m-š k e g a prestolonaslednika. V hrabrem sunku pripeljal je neki naskočili oddelek severno-vzhodno od Craonne nekaj vjetih Francozov. Makedonska f r o n t a. Na obeh straneh V ar d ar j a živahno ognjeno delovanje. Italijansko bojišče, čez dan ljuti artiljerijski boj med B r e n t o in P i a vo. Po krepki ognjeni pripravi zavzele so v naskoku avstro-ogrske čete Monte Asoloae ter severno-zapadno in severno-vzhodno nahajajoče se italijanske postojanke. Vjelo se je 48 oficirjev in več kot 2000 mož. Italijanski napadi vzhodno od Monta Solarolo so se izjalovili. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Zračni napad na Anglijo. W.-B. Berlin, 19. decembra. Iz velikega glavnega stana se poroča: Naši (nemški) letalci so London, Ramsgate in Margate z bombami napadli in dobre uspehe dosegli. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. 17000 ton potopljenih. W.-B. Berlin, 19. decembra Novi uspehi podmorskih čolnov v zatvornem okolišu okrog Anglije: 17.000 brutto-register-ton. Šef admiralnega štaba mornarice. Dr. Korošec proti okrajnemu zastopu v Ptuju. Poslanec in kaplan dr. Korošec je vložil v državni zbornici interpelacijo glede postopanja okrajnega zastopa ptujskega napram občinskim predstojnikom. Vsebina te zanimive interpelacije nam še ni znana. V prihodnji številki bodemo v zabavo naših čitateljev o njej natančneje poročali. Opomniti pa moramo že danes, da je vložil interpelacijo dr. Korošec, medtem kb je slovenski poslanec ptujskega okraja vendar g. Miha Brenčič. Ali so Brenčiča že degradirali ali pod politično kuratelo postavili ? Vsa stvar je jako zanimiva in vredna opombe. Kaj je z mirom ? Premirje je sklenjeno in do 14. januarja velja. Obenem so se pričela mirovna pogajanja, katere bode vodil v imenu avstro- ogrske monarhije naš zunanji minister grof Czernin, ki je v ta namen tudi že v Petersburg odpotoval. Seveda s tem še ni rečeno, da je mir v resnici sklenjen. Premagati bode treba še veliko težav; kajti angleški in francoski nasprotniki miru rujejo še vedno in vsak trenutek se zamore položaj na Ruskem zopet predrugačiti. Ne smemo imeti torej prevelikih upanj, da bi ne bili pozneje preveč razočarani. Iz G e n f a se poroča, da sta tudi srbski in črnogorski kralj izrazila željo, vstopiti v mirovna pogajanja. Ali ta dva kralja sta danes prava vjetnika Francozov in Angležev, ki jima v nobenem oziru ne pustita svobode. Zato so pričeli Rusi Angležem groziti, češ, da Rusija ne bode plačala svojih dolgov, ako Anglija ne vstopi na stran miroljubov. In denar je pač najbolj občutljiva stran sebičnega Angleža! Vsekakor je upati, da se poštena mirovna misel vedno bolj razširi in da nam pridejo boljši časi! Listnica uredništvaiu uprav-ništva. Vojakom na bojišču. Vsled pomanjkovanja prostora nam je popolnoma nemogoče, objaviti celo vrsto v zadnjem trenutku došlih vojaških pozdravov in božičnih čestitk. Cenjeni prijatelji naj nam to oprostijo! V kolikor mogoče, bodemo v prihodnji številki objavili dopise. Cenjene naročnike in prijatelje prosimo najuludneje, da naj takoj naročnino za novo leto vpošljejo, kajti pri sedanjih razmerah je vsakemu časopisu nemogoče, č.akati na naročnino. Mi zamoremo svojo dolžnost napram naročnikom in čitateljem le tedaj izpolniti, ako izpolnjujejo i oni svojo dolžnost napram listu. .,Štajercu je ljudski list in nima nobenih skladov, iz katerih bi mogel tiskarja in druge stroške plačevati. Zato mora se držati na svoje naročnike in odjemalce! Is tega vzroka prosimo še enkrat za nujno vplačilo naročnin. „Stajerc" bode tudi v bodoče nevstrašeni zagovornik ljudskih pravic t Inzeratna tarifa. Z ozirom na splošno draginjo v tiskovni stroki smo morali svojo inzeratno tarifo zvišati.'Odslej stanejo inzerati v „Štajercu" : Cela stran.......K 120 — Pol strani . ■ . . . K 60-— '/» strani........K 30.— '/s strani........K 15-— Vi« strani.......K 750 j Vs« strani......K 4'— V«« strani ........K 2 — Vsled svoje razširjenosti je „Štajerc" najboljše glasilo za inzeriranje in imajo oglasi v tem listu vedno polni uspeh. _ 7 — Cenjeninaročniki in odjemalci! Vkljub neznosni draginji papirja, tiska, delavskih plač in! materijaia, ki je vse cene od j 300 do 1000 procentov povišala, ni „Štajerc" med vojno svoje naročnine povišal. Zdaj pa smo prisiljeni, povišati naročnino, da zasigurimo i zanaprej obstoj lista! „Š t a j e r c" stane z novim letom: v Avstriji: za celo leto 8 K, za pol leta 4 K. za četrt leta 2 K; na Ogrskem in v inozemstvu : za celo leto 9 K, za pol leta 4-50 K. — Posamezna številka stane 16 vin. Upamo, da nam bodejo ce-; njeni naročniki vkljub temu zvesti ostali. Vsi ostali listi so že davno morali naročnino zvišati. Mi pa smo čakali do zadnjega trenutka, ker ravno nismo na dobičok namerjeno podjetje, marveč le pošteni ljudski list! Cenjeni prijatelji! Delujmo vsi skupaj, da bode naš list tudi zanaprej zamogel svojo zvišeno nalogo izvršiti. Ijeno! Senu Email fotografije kot pisemske znamke in porlržti vseh velikosti se napr vijo po vsaki original-fo-tografiji. — Cenik zasionj in franko. Išče se zastopnike. — Otto Neumann, Karolinen-thal 130. 618 rili. ,,Asanol"§ ma presenetljiv uspeh pri po-končavanju žoharjev (zakon, varovan) ščurkov, mravelj itd. I zavojček stane 1 krono. „Št. Valentinov redilni prašek za prašiče" je edino uspešen pri prebavi krme, zaiadilega izredno redi meso in tolščo. I zavoj stane 1 krono. Naroča se pri Josip Berdajs, Ljubljana, Zeljar-ska ulica 18. Po pošti se pošilja najmanj o zavojčkov. se išče v mestu za samskega gospoda. Plača po dogovoru. Nastop takoj. Punudbe na upravništvo liSta pod šifro „V/17." 615 Vse za diimovino, vse ga česa r j t in rodno zemljo! Lot.*«rt|rtlt «li«vil&o. Gradec, 19. dez. 1917: 69, 33, 25, 82, 27, Trst, 14. decembra 1917: 13, 88, 25, 16, 77. Znana f. ur Max BShnel, Dunaj. IV., Margarelensir. 27/51 nam naznanja, da ima vkljub povišanju cen še nekatere vrste ur po stari ceni na razpolagdf ki bodejo pač v kratkem času razprodane. Ma zihtevo dobi vsak čitatelj našega lista veliki il. cenik franko proti vpošiljatvi K V—. Soncem novembra t. 1. bila je od neke po- j sestnice denarnica na poti od Osterbergerja : v Ptuju na Breg z vsebino 3.375 kron ter j raznimi spisi izgubljena. Pošteni najditelj se i proti dobremu plačilu prosi, da naznani svoj j naslov v upravi ,,Štajercau. 617 ! RAZGLAS. Opozarjam p. n. občinstvo naj prijazne je, da zamorem le še kratki čas sledeče cene plačevati in da je treba torej odpošiljatev čimpreje izvršiti. Plačujem do preklica za kg: Za za maske steklenic, rabljene, prevrtane ali ne-zlomljene . . . .K 27 — zamaške sodov ... „ 25-— nove zamaške . . „ 50 — kosce zamaškov . . „ 4"— šampanjske zamaške en kos . „ 110 Nadalje plačujem za vreče do K 8*— za en kos. Za zidane odpadke« stare . K 28— za kg „ „ « nove . „ 35'— ,. „ „ cuptano zida (ne umetno aH slam- nosto žido „ 40'— „ „ „ štrenatso žido . ,.150-— ,, „ Prevzamem zamaške (gobe) v vsaki množini brez prejšnega naznanila po pevzetju proti prejšnemu avizu. Z velespoštovanjem HEENiilCH KKUISEL., GRADEC, Keplerstrasse 84, Telefon 4102 interurban. 612 I. nakupno mesto imenovanih predmetov ter vseh vrst cunj po najvišjih cenah. Na pismena, telefonicna ali telegraficna vprašanja se brez troškov odgovarja in pošljem za velike železniške pošiljatve tudi transportne liste. nilllllllllBIHIIIIIIBIBIllll isaj svoje življenje! Zamore se svoje življenje poda'j-šati, bolezni preprečiti, bolnike ozdraviti, slabotne okrepčati, tavajoče trdne in nesrečneže vesele napraviti! Kaj stoji za vsako boleznijo? Slabost živčne sile, žalost izguba ljubih prijateljev ali svojcev razočaranja, strah pred boleznijo, napačni način življenja in mnogo drugih vzrokov. Veselo srce je najboljši zdravnik I Dobi se pot, ki ti po maga do veselja, tvoj Čul oživlja, ki te z novo nado napolni, in to pot ti kaže neki spis, katerega dobi vsakdo, kdor po njega piše, takoj n popolnoma zastonj I V tej mali ročni knjižici so raztolmači, kako se nadomesti v kratkem času n brez motenja poklica moč živcev in muskeljev, kako se zamore rdpraviti in izboljšati Utrujenost, slabo razpoloženje, slabost spomina, r.evoljo za delo in nešteto drugih bolezenskih pojavov. Zahtevajte ta spis, prinesel Vam bode nadepolne ure. Naslov: Ernst Orsech, Berlin S. W., Markgrafenstrasse 63, Abt. 473. it&uS mn iif'v, ■— &* parni žagi pri zmernih eenah in najkulant-nejši postrežbi. Albert Miinzer. Inzerati „Stajercu" j imajo vsled velike razširjenosti najboljši uspeh. Sprejemajo se: ii Pli pri upravi lista; »Cejju pri nosp. Fritz Iron; »šlajerc" posreduje nakupe in prodaje posestev, hiš, blaga, posreduje službe vsake vrsle iid. Inzerati v ^Štajercu se sprejemajo v slovenskem, nemškem ali obeh jezikih. D-:�D 62 Miihlerbeutel pajtelje za mlinarje se dobi pri jb» trgovina 70 za eno dopisnico Vas slane moj glavni kataloff, ki \ st Vam na zahtevo zastonj doposlje. Prva fabri-ka ut Harms Konrad, c. in k. dvorni lifcrant \ Brili 1502 (Češko). Niklaste ali jeklene anker-ure i K 16, 18, 20. Armadne radij anker-ure K 18, 22, 26. j Bela kovina (Gioria-srcbro) dvojni manlelj, anker- ( remont, ure K 30, 32. Masivne srebrne anker-remont. ure K 40, 50, 60. Budilnice in stenske ure v veliki izbiri. 3 leta garancije. Raipošiljatev po povzetju. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. 3S6 25a kosmato blago in divjačino kakor lisice, dihurje, jazbece, mačke, srne, gamze, jelene, vidre, zajce itd. plačam najvišjo ceno. Prijazne ponudbe in dopise se prosi na Maks Stossl, trgovina z usnjem in kožuhastim blagom, Celovec. 567 LJudstatepelj »estaefa kopališča t Ptuju. Č*» za k»paaj«i «fc ManJUa a* '.'•■ ac i iire pitpoMiM >lagaJM >» 11. 4» t *R "»»1»), .* M4ei}a» _ praaHtfa gd ti It ti '« 1,^4», k'"i»«'j" musMi ,MlW! _ Tw4'n> rrjkiim. tur ik<" i gvfc.. t -70 Kraste lišaj, srrAnje in druge kožne bolezni odpravi hitro in sigurno domače mazilo Paratol. Ne umaže, nima duha, se more torej tudi čez dan rabiti. Mala posoda K 3*50, velika posoda K 6'—. — Nadalje prašek Paratol za varstvo občutljive kože, ena Škallja 2 K 50 h. Dobi se oboje pri naprej-pošiljatvi svote ali povzetju na naslov: Apolheke M. Klein's Paratol-Werke in Budapest Vil-20., Kbzsa utcza 21. 472 Zanesljivi viničar s 5 delavskimi močmi se išče za trajno. Standgeld 400 K, mleko 2 krav. Za delo v dnevni plači pozimi 70, poleti 80 vin. Mnogo zemlje in vrt za zelenjavo. — Ponudbe na Orgriseg, Maribor, Langergasse 7, 588 se išče za večjo I vinogradniško po- j sestvo v Halozah s 4 delavskimi rnoč- : mi. Dnevna plača j prosto, ev. lastna j (Wohnung- und Dienstveraittlnng) za m službe, učence, stanovanja in posestva v Ptuju izvršuje vse vrste posredovanja najhitreje. "SK Vprašanja in pojasnila v mestni stražnici (rotovž) Razglas. Zaradi premalega odkazanja špirita in zaradi pomanjkanja snovi za žganje se bode žganje le še v malih množinah oddajalo in ostane glavna trgovina na Bregu pri Ptuju tudi v pondeljkih ter sobotah zaprta. Maks Straschill žgalnica, fabrika žganja in likerja na Bregu pri PtUJU. 349 hitro in diskretno prodati, naj se obrne na Handelsverkehrszeitung „HAVE6", Wien, 1. Gise-lastrasse 5, telefon interurban 8275, 159 in naj zahteva v svrho ogleda ter informacije brezplačni obisk našega strokovnega uradnika. V obliki polna prša se doseže z po zanesljivosti učinka mnogokrat preizkušenim preparatom HYPERIN 2 K, mleko, drva, polja živina. — VpreSanja na „Štajerca-' V Ptuju. 5H6 Dobri aparati za briti in lase striči ___. l-a britev iz srebrnega jekla K 350. P^ A i--, o-—, zaniklana K *_ 6-—, (BBawfl znamka ,ForlVkt" s6 klimami K 16'—, « 20' — , rezervne klinje 1 tucat K 6'—. I-a stroji za lase striči K 11'—, 12—. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. RazpošUiatev po povzetju ali naprej-plačilu po c. in kr. dvornem life-rantu Hanns Konrad, eksportna. In razpošlljalna hiša BrOx St. 1741 Češko). 51 s patentirano vibracijo. Najnovejša zdravniško priporočena iznajdba znanosti. Vidni uspeh še v 14 dneh, nadaljna raba nepotrebna.Ta izredni preparat se vsem damam vsake starosti najtopleje priporoča. Za neškodljivost in učinek so se izkušene pisaieljice opetovano zavzele. Polno jamstvo, postavno varovan. Preseneči na najvišji način. Se more rabiti tudi od dveh oseb. — Ako ne do-pade, denar nazaj. Cena s pripravo in navodilom K 8"90. Po pošti za 90 vin. več. Tajna razpošlljatcv brez navedbe vsebine po higij. razpošiljalui J. Kukla, Prag, Perlg. 31. 433 Hiša v bližini Ptuja z lepim stanovalnim in gospodarskim poslopjem, novo zgrajenim, v najboljšem stanju, s 3 orali njiv, se zaradi preselitve takoj proda. Naslov pove uprava tega lista. 597 Avtomatični lovilec za podgane K 5'50, za miši K 4-—, vlovi brez nadzorstva do 40 kom. v eni noči, ne zapusti duha in se postavi sam. Past za ščurke „R a p i dc, tisoče ščurkov in Rusov v eni noči, po K 3*70. Povsod najboljši uspehi. Mnogo zahvalnih pisem. Razpošiljatev po povzetju, poštnina 80 vin. Exporthaus Tintner, Wien, III., Neulinggasse Nr. 26/P. 38 Želi se kupiti: 605 ali močnega ponija manjšega konja HjR| tudi s primernim kočijskim in lojterskim vozom. — Hrastowetzer Kohlenbergbau-Pblt- schach. 46 vhod Hebragasse 1. Telefon Št. 23442. Zidane ostanke, stare in nove do 40 K. »Cupfana« zida, zidane niti, zidane štrene po vrsti in kakovosti eno kilo do 100 K. Plačam najvišje cene za raztrgane zidane bluze, zidana krila, zidano perilo ter raztrgane obleke, odpadke blaga in pavole, juta-vreče, platno, stare mehke klobuke. — Povrnem troske za cestno železnico. — Provinčne pošiljatve se reelno in takoj izvršujejo. 601 Želim vstopiti v službo kot safer 596 ali sploh za nadzorstvo pri delavcih kot vojaščine oproščen invalid. Naslov pove uprava tega lista. Garnitura za darilo obstoječa iz: 1 dobro idoča anker-remontoar ura, srebro [mit; 1 pancerska verižica s priveskom, 1 prstan, 1 igla za kravato 2 gumbi za ovratnik, 2 prsni, 2 manjelni gumbi, v elegantnem iinitiranem ušnjatein ettiiju po sliki vseh 12 kosov skupaj le 50 K. Ista garnitura za dame, obstoječa iz : 1 ura za dame ?.li na na ročnik, 1 zidana žnora s šuberjem, 1 prstan, 1 brošna igla 2 uhala, dve ušesni šravbi, 1 koljerska verižica s priveskom elegantnem imitiranem usnjatem etuiju vseh 12 kosov skupaj le 50 K. Pri naročilu prosim natanko pisati, ali je garnitura za gospod ali dame določena in obenem 2 K v papirju ali markah k" naplacek^riložiti. Ostanek po povzetju. MaxBohnel, Dunaj lV.Margarethenstr.'27 51 Zgubil se je veliki pes ""Vt z imenom Rigo, rujav, dolgodlakast in na vseh štirih nogah bel. Pošteni najditelj naj ga blagovoli oddati proti dobrem plačilu pri g. Aschenbrenner, mostni mlin na Ptujski Gori.. Delavska družina z najmanje 4 delazmožnimi ljudmi se sprejme takoj ali pozneje. Stanovanje in kurjava prosta. 1 Vi orala zemljo. Prosto drzanjc lastne krave. Dnevna plača za moža 1 K 40 h, za ženo 1 K. Natančneje pri Eugen Pilz'sche Gutsverwaltung in Pbssnitz bei Marburg. 59S iz dobre hiše se takoj sprejme pri Franc Marž, ko-larski mojster, Breg pri PtUJU. 603 Učei Oženjeni hlapci z kolikor mogoče za delo zmožnimi otroemi se sprejmejo od 608 graščinskega oskrbništva Ebensfeld pri Ptuju* se pri hrani in stanovanju takoj sprejme pri F. Wester-mayer, izkušeni podkovski in vozni kovač v Celju, Spitalgasse 21. 604 PfamVflnl ie sredstvo za pomlajenje las, rialllVUUl M rdeie| svel|e in sive 1,^ in brade za trajno temno pobarva, t steklenica s poštnino vred K 2'70. iRydyolfc^pSSr I bleda lica. Učinek je čudovit. — I 1 steklenica s poštnino vred . . . Po povzetju 55 h več. Naslov za naročila: Jan Grolich, drožerija pri angelu, gniO, 63 K 2-' j^Viničar z večimi delavskimi mnčmi se sprejme pri g. Hutter v Ptuju. Žitni deputat za vsako delo. 613 ca za vse se išče za družino stotnika v Gradcu za takoj. Ponudbe na Grete Haase Gradec, Karlau-erstralie 47. 6ii (