Št. 13.
V Trstu, 3. julija 1870.
Teèaj IL
JADRANSKA ZARJI
Političen, podučiven i kratkočasen list

Lastnik, izdajatelj ia odgovorni vrednik:
G. H. MARTELANEC.
Niniaiu mli u o f I o I «ta
i «u. ao k».

i
Razpora konec??
„Novice" pišejo: „Dr. Zamika so po sprejetem zagotovila, da bode v glavnih načelih složno postopal z narodno večino deželnega zbora, na predlog dr. Razlaga in dr. Poklukarja, ki sta se kot poslanca volilnega odbora „Slovenije" v Trebno podala, tudi taki volilci volili, ki bi ga sicer nikakor ne bili volili. In tako je vsega razpora konec!" — Bože daj, da bi to res bilo; sli strah me je, da ne bo. In ta strah zsvdajajo mi ravno „Novice" i njih vedenje pred, med. i po volitvi. — Zakaj se je bil razpor med nami vnel ? — Slehernemu je znano, da, ker se je bila narodna večina bivšega dež. zbora kranjskega pred tremi leti nepremagljivim češkim federalistom, kakor tudi svojemu lastnemu, v glasovitej adresi naznačenemu programu izneverila ter svoje poslance v „neustavni" halbreicbsrath poslala, da so tam najprej krepko zoper nesrečni dualizem govorili, precej potem pa sramotno zanj glasovali ter ga od tistega časa na neustavnej podlagi z neslovanskimi Poljaki vred brezverskim nemškim hegemo-nom cimprati pomagali in to cirapranje vsemu opominovanju vkljub sebi na sramoto, a narodu, cerkvi in Avstriji v pogubo toliko časa nadaljevali, dokler so po izstopu Ti-rolcev i Poljakov hote ali nehote tudi oni reichsratskim srebrnikom slovo dati morali. Kdo bi si bil pred tremi leti kaj tacega sanjal od vrlih poslancev naših ?! Ko so se po drugej volitvi na cesarjevo, razširjenje dež. avtonomije obečajoče pismo, za katero je po ustavnej šegi le ministerstvo odgovorno bilo, na Dunaj v neustavni '.reichs-rath podali bili. mislili smo, da so to le zato storili, da bodo tam kar naravnost povedali, da na kose raztrganim Slovencem brez zedinjene Slovenije tudi največa avtonomija nič pomagati ne more, ker bi, če bi se tudi zares uresničila, k večetnu le kranjskim Slovencem pridovala, vsem drugim pa škodovala. Zdravo srce je res lepa reč : toda najbolj zdravo srce mora sčasoma oslabeti i umreti, ako skrbi le samo zase i ne porajta. Če se oddaljeni udje njegovi trpinčijo i morijo. Od Beustove vlade pa tudi nij bilo pričakovati, da bi Sloveniji čvrsto i zdravo srce privoščila. Nadejali smo se torej, da bodo naši državni poslanci, kakor hitro se jim na Dunaji zedinjena Slovenija odbije, nemudoma neustavnemu Vjmchsratbu za vselej slovo dali. Mesto tega so pa v neustavnem i nepostav-nem halbreichsratbu obtičali i hote ali nehote pripomogli, da se je nesrečni dualizen uresničil, ter nam decembersko ustavo porodil, ktera je vse predlitavsk»; dežele v Cis-leithanien imenovani nemški jagdrevier predelala i Slovencem samo to pravico dovolila, da se smejo braniti z namalano puško, kte-rej se §. 19. pravi. Števila po reichsrathu skovanih pogubljrvih postav množilo se jo
čedalje bolj, a naši državni poslsnci so vendar le slepi i gluhi za vse opominovanje rojakov svojih v lesenjači čepeli, ko da imajo na cent smolé pod seboj. Grof Beust jih je sicer vsled tega javno pohvalil, toda oni nijso izvoljeni bili, da bi g>*ofu Beustu služili, ampak narodu svojemu. To jim nij šlo v glavo. Naši ljubljanski prvaki i narodna večina kranjskega dež. zbora jim so še v tem celo potulio dajali. To je marsikje poprejšnjo navdušenost Slovencev v mlacnost ali celo v nejevoljo spremenilo i pripomoglo, da je znani vitez prokletih grabelj s pomočjo svojega vsakdanjega blatta tržiško Cimbrijo v našo belo Ljubljano vgnjezdil i v poslednjem času tudi Kranj i Kamnik okužil. To je bil sad nesrečnega oportunstva poslancev slovenskih. Zatorej se je ne le šempetersko predmestje, ampak vsak pravi Slovenec srčno veselil, ko se je lani izvoljeni novi poslanec dr. Zamik temu rakovemu oportunstvu ljubljanskih prvakov zoperstavil. Toda mesto da bi vsi ostali slov. poslanci svojo krivdo spoznali i kolikor mogoče poravnali, so raji dr. /ar-nika zaničevali i spodkopovali, kar so mogli. Tako je razpor med nami namesto manji le še veči prihajal. — Pa morda poreče zdaj kak slovensk prvak ali podprvak: „E, vse to, kar se je zoper nas govorilo i pisarilo, da je ljudstvo naše z našim vedenjem v dež. i drž. zboru nezadovoljno i. t. d., vse to so prazne kvante, sicer bi ne bilo zdaj to ljudstvo skoro vseh starih poslancev na novo izvolilo". — Res je sicer, da je ljudstvo naše pri novih volitvah spet skoro povsod sijajno pokazalo, da kdor se nanj zanaša, ne zida na pesek, ampak, na trdno, nepremakljivo skalo. I stanovitnost bila nam je silno silno potrebna. „Vlksf." sicer čenča, da je predsednik sedanjega iniuisterstva brez pro-gra::ia. Toda s tem. da nij nenaravnega češkega dež. zbora, v kterem imaj" ustavoverni češki Hočevarji večino, razpustil, kranjskega pa in sicer — kokor je sam povedal — zato, ker bi tudi v njem rad videl brezverske nem-škutarske ustavoverce v večini, v tem vže je dovolj jasno svoj program dokazal. Ravno tako bi menda g. poljski grofiček narodne razprtije menda rad tako poravnal da bi tudi v graškem i goriškem i tržaškem deželnem zboru v narodnem obziru tak mrtvaški mir vladal kakor je vladal do poslednjega casa v poreškem i kakor bo vladal žalibože še vpriho-dnje v celovškem deželnem zboru. Ko sem vse to premišljaval i vrb tega se spomnil tudi direktnih volitev v V, reichsrath, za ktere upa Potočki Poljake svoje z avtonomnimi koncesijami pridobiti, da bi potem od njih podpirani nemški begemoni brez ovire, ktero jim zdaj deželni zbori delajo , toliko laglj<> Cehe i Slovence k zidu tlačiti mogli, ko sem vse to premišljeval i zraven tega se spomnil tudi na moštvo i vedno večo zavednost slovenskih volilcev, sera precej Potockega po-miloval i rekel :
Oj Potok, oj Potok! Si v politiki otrok ; Andre haben excelliret, Dennoch sich dabei blamiret. 1 res so vrli naši Slovenci z novimi volitvami poljskemu Andrašiju, če je res kaj ta« cega nameral, račun popolnoma zmešali. Toda s tem, da smo si večidel stare poslance zopet izvolili, kratko i malo nijsmo dosedanje kilo-ve i jalove politike slov. oportuncev odobrili ; marveč mi upamo, da kakor smo mi zopet svojo dolžnost storili, tako bodo tudi izvoljeni poslanci naši vsaj prihodnje se tako obnašali, da bodo našega zaupanja vredni postali i vso neslogo na dno pekla pahnili.
(Dalje drugikrat.)
Odprto pismo g. baronu Stillfriedn,
predsedniku glavne bratovščine sv. Mihaela na Dunaji.
Blagorodni g. baron!
..Zvedeni državniki so pripoznali, da se Avstrija le toliko časa držati more, dokler katoličanstvu zvesta ostane; če sc tema izneveri, začnejo se brezbožne narodne dražbe in vse pojde na kose."
Tako ste govorili Vi v nekem shodu Vašega društva še pod vladanjem pokojnega Giskrinega ministerstva. — G. baron! Vi hočete biti dober katoličan. Vedite torej, da je bistvena lastnost katoliške ceiKve, da je vesoljna to je: za vse kraje, za vse ljudi in za vse narode in da jc vsled tega tudi v narodnem obziru ravno tako Slovencu kakor Nemcu pravična. Tista katoliška cerkev pa, ki odobruje, da državna oblast nenemške narodnosti sistematično zatira, dasiravno je ravnopravnost narodna tudi ustavno zagotovljena, tista katoliška cerkev, ktera bi morala vsaj tam, kjer ni latinščina v navadi, med Slovenci slovenska biti, pa slovensko narodnost toliko prezira, da ne le slovenskej duhovščini, ampak tudi slovenskemu ljudstvu le v nemškem jeziku dopisuje; taka katoliška cerkev nijma nič pravega katoliškega duha. ona je v tej zadevi katoliška, kakor lucus a nori lucendo i čo se Vi in Vaši pajdaši za tako „kato-ličanstvo potezate. Vam ni treba še le društva sv. Mihaela kovati, ker ste vie tako sami „Ercmiheljni". toda ne pravo-, ampak psevdo-katoliški. — In takovih psevdokatoličanov se tudi med Slovenci nekoliko nahaja nekaj iz nemarnosti i stare napačne navade, nekaj pa iz grdih sebičnih in umazanih namenov. Zahbog, da se je še celo ljubljansko katoliško društvo s svojim „jahresberichtom* takovim psevdokatolikom pridružilo. Naš čestiri g. grof Wurmbrand, če vže hoče Nemtc biti, naj bode Nemec, tega mu nikdo ne zameri; pa ker vže toliko let na Kranjskem živi, bi si bil gotovo vže lehko znanje slovenskega jezika pridobil ter si s tem veljavo pomno-
žiL, Jccr ve, da človek za toliko ljudi v«l j», koli kor jezikov- zbh.—V-ondar,
če hoče blagorodni g. grof raji Stoknemec ostati, nego ai avoje germanstvo z znanjem slovenščine oskrunjevati, — neka mu bude.
—	Ali zaradi gvojega nemštva naj ai neroško-katoliški g. grof v slovenakej Ljubljani nikar takih pravic ne prilastuje, ktcre mu ne gredo.
—	Na Dunaji živi, kakor Vam-znano, črez 100.000 Cehov; ali kako črno vojsko bi Vi blagi g. baron i Vaši Miliaeloviči zoper „brezbožne narodne fanatike" napravili, če bi dunajski Cehi rekli: Mi nemški ne znamo ali tečemo znati in zahtevamo, da morajo vsa dunajska društva, kterih se tudi mi vde-ležujemo, v obeh jezikih poslovati?! Gospo-dine baron! kar ne bi Vam ljubo bilo, to nije ni nam drago. Našega ljubljanskega katoliškega društva torej in hoc ego non laudo. Tudi sicer nij pri nas še vse, kakor bi imelo biti. Exempla sunt odiosa. Ali najslabši v tej zadevi so pa Vaši nemški „ Volksfreund-leijiw nec non „Gemeindezeitungarji-. Ti „katoliški" možici nam Slovencem pri vsakej priliki „gottlosen Nationalitatencultus- v oči mečejo, dasiravno pod milim Bogom nič druzega ne zahtevamo, nego samo sveto pravico, ktera nam gre po božjej, naturnej in državnej postavi; oni saini so pa tako ullltrrra-nationalni, da se, kakor nam lakta pričajo, šintarskega pravila drže: „Nemci nijmajo le pravice živeti i narodne svobode za-se zahtevati, ampak oni imajo pravico tudi druge nenemške narode gospodovati. k zidu tlačiti, zatirati in teptati." — - To , t«* gospodine! so tisti zares brezbožni, u ltranacijonalni prenapeteži, ki nijso vredni katoliškega ne kristjanskega imena, dasiravno se morda vže napol svetnikom prištevajo. I takovi so se skazali pri volitvah I. 18(>1 in 1KG7 razen vrlih Ti-rolcev ukoro brez izjeme vsi nemški „Volks-freundlerji" nec non ... Ti „katoliški" junaki, kteri imajo, kadar koli se mi za teptano narodno pravo poganjamo, Ivsedo „prvo je vera!" vedno na jeziku i Slovana hitro z epitetoin „gottloser nationaler Fanatiker-počaste, če se v prahu pod nemško, nemšku-tarsko, lahonsko ali magjaronsko peto le kolikaj krene ali gane, li slavni „kršansko-katoliški" junaki si namreč nijso pri volitvah celo nič prizadeli, da bi kacega zares poštenega i pravičnega nemškega moža d la prof. Massen v deželni in državni zbor spravili, ki bi razen drugih zmožnosti tudi kaj vere imel; temveč med volitvami so v svojej nemškej šlafliavbi prav po medvedovo smr-
čali, .ali pa skozi prste gledali in prikimovali ali p»-«e- še- oelo Mrastno agiUrali, toda ne za kacega poštenega nemškega katoličana (ker ta bi utegnil tudi Slovanom pravico privoščiti), ampak za zame ultranemške, psevdoliberalne „Slavenfresseije", kteri jim so biii ravno zavoljo teh kanibalakih lastnosti čez vse ljubi in dragi, dasiravno so morda komaj toliko vere imeli, kot pujsek. Tako je zares le brezbožna ultranacijo-nalno8t volksfreudlerska n.ilijone nemških katoličanov pri volitvah v milijone političnih ničel spremenila i s tem zakrivila, da 60 od 1. 1860 sem v nemških zakonodajnih zborih zares, kakor zdnj tožijo, le ultradeutsche, „glabensl ose Maulhel-den" sedeli. V poslednjem času so sicer „Volksfreundlerji" strašno kisel obraz napravili, ko so spoznali, da njih izvoljeni, ultranemški liberalčki tudi njim vže zaradi lepšega čisto nič prizanašali nijso, od kar si so posebno po zadnjih volitvah razkačeni kot prvo točko v svoj program zapisali: „izpodkopavanje upljiva katoliške duhovščine pri ljudstvu", v nadi, da bodo s tem, če to glavno oviro odstranijo, slovanstvu tako rekoč žilo življenja ¡/.podrezali. Vsled tega so torej tudi „Volksfreundlerji" svojo slepoto spoznavati jeli. toda, kakor se iz prepira njih organa s „Vaterlandom", iz kritike govora prof. Massna, kakor tudi iz nove, sicer prav dobre brošure Stolčeve razvidi, spoznanje to še kratko i malo nij popolnoma. Kavno to nepopolno spoznanje razodevajo tudi /.gore omenjene besede blago-rodnosti Vaše. Vedite torej, biagi g. baron! da hankrotno katoličanstvo Vaše, ktero ima, kakor se kaže. še zmeraj volčji apetit, do tako imenovanih „brezbožnih rogoviležev slovanskih", nikdar nikoli Avstrije iz sedanje stiske rešilo ne bode, temveč jo , nk'> ).i š« kedaj do državnega krmila dospelo, s katoliško cerkvijo vred v največo nevarnost pahnilo. Znano Vam je, da se je v Avstriji katoliškej cerkvi ali kar je Vam prvo — katoliškej hirarhiji I. 1855 po konkordatu vse dalo. kar si je sama želela; todaj s tem si nij kat. cerkev nič kaj posebno opomogla, deloma si š? škodovala, a Avstrija se tudi nij s tem pogube rešila, marveč v še večo pogubo je zabrela. I naj Vam nesrečna Avstrija še sto i stokrat vse tiste Vaše „katoliške" tradicijone povrne, od kterih še vedno sanjate, da so „unicum" za ¡obstanek Avstrije: zagotavljam Vas, da bode ona brez iaktične narodne svobode i ravno-p r a v n o 31 i pri vsem tem vendar le na
kose razpala, morda brže, ko ai kdo. «ušli, Le a tem zamorcu», blagi g. baron, ne
Avstriji, nego j, katoličanstvu največ koristiti, ako si kolikor inogofe prizadeval«, da bi ae narodna svoboda i ravnoprsv-nost kaj skoro povsod uresničila, kar je tunogojezičnej A vstrij i lev federalizmu mogoče.
Pravite, da ste zo^er federalizem, čel, da Vam je na moči in obstanku celote vsi ležeče, nego na pusamesnih udih; toda pomislite, da celota le od krepkih poaameanih udov svojo moč dobiva in da, če se po-sainesni udje kakega telesa s sekiro izna-rodovanja „ozdravljivo", kakor ae godi to z avstrijskimi Slovani, ne bolehajo le posamesni udje, ampak tudi celo truplo se z junaštvom bahati ne more. Poleg bolnih udov i baš zaradi bolnih i ranjenih udov tudi čelo telo žalostno prša, hira i životari, dokler popoliioma ne pogine. Motite se torej, silno se motite, blagorodni g. baron, ako mislite celoti, še bolj pa se motite, ako mislite katoličanstvu s tem kaj prido-vati, če udom, ki se Vašega molilnega „zdravila" branijo, — brezbožni iiacijonulm fanatizem očitate; kajti s tem ne služite udom ne celoti, u a j man je pa katoliškej cerkvi, ker, če me še celo tisti, ki božjo besedo razlaga iu uči, da je zatiranje ubožcev v nebo vpijoča pregreha, po nedolžnem zatira, svoj nauk i svojo cerkev občinstvu s tem prebito slabo priporoča. Zaista, žlahtni g. baron! ako ne bi človek vedel, da je Vaše „katoliško" „sekiranje" za teptano narodno pravo borečih se Slovanov popolnoma nasprotno načelom, bistvu i duhu katoliške vere, moral bi se vsak slovanski rodoljub skoro sramovati — biti ud katoliške cerkve. l)ixi et salvavi anitnam metan. Pa — brez zamere!
jSllllia, slovenski ercinrecs.
Izid volitev.
V Štajarski. V četrtek 23. t. m. so ae
vršile na Štajerskem volit>e za kuiečke občine. Za ccljsko okolico sta izvoljena narodna kandidata ar. Vošnjak s I8fi glasovi iu dr. Uo> minkuš s 155 glasovi. Nasprotnik kandidata sta imela: Vrečko M in Ticbcr 41 gla»ov. C. k. komisarje bil pri volitvi/clo pristiansk za ncin-škutarska kaudidata. V ljutomerskem okraju je izvoljen narodni kandidat J a u. Kukovec. V ptujskem okraju jc i/.voijen II e r man s 67 glasi proti 44, kierc je dobd inenskutarski kandidat. V slovcnje^raškem okiaju je s 50 tflusi izvoljen narodni kandidat A d a ui o v i č. V brežkeo» okraju je izvoljen kozjanski dekan, narodnjak Franc
Pesmici
zložil
Vinko Greporif .*)
I.
Blišči sc zlata zora domovini, Bodočnost se rodi jej nova mila, Ki pot tlačilniku bo zatvoiila: Kodijo sc jej krepki, zvesti sini
V prah padajo sovražni godni čini Slovenija oživlja se nam mila ! No bode je podrla vragov sila — Ne skažena dihal, ki sc nam slini.
Naprej, naprej, Stanjelski vrli bratje! Nobena naj ne straši vas ovira, Naprej, naprej slovanski mili svatje!
Proklet, kdor slepo lastni dom zatira, Proklestvo nadenj naj nebo razlije! Naj solnce zlatih žarkov mu ne sije!
*) Gl. dopis iz Stanje!» v 12. etev. »Jadr. Zarje.'
II.
Štanjel na krajem robu Slovenije! Ljubezen Te za mili dom navdaja, Pogum imej, ne boj se strupa zmaja! — Hod krepak ščit na zemlji domačije.
Slovenja radostna Ti vcncc vije, V naročji njenem išči slasti raja; Ce tudi vrag med Tabo še razsaja, Glej, solnce tud' nad Tabo jasno sije!
Ive dvigaj, dvigaj brzo sc na noge! Milejši čas za vedno nas zedini, Saj druz'ga treba ni, le samo sloge.
Na noge tedaj vsi Slovenje sini! lvoke si v zvezo bratovsko podajmo, Cuvajmo dom, in vragu sc ne vdajmo! ——ose)-
Ljubljanska kronika.
Pif! paf! — moj bog! česa človek se vsega ne doživi na svetu, kmalu bi mislil da bo nad Ljubljano denes sodnji dan. Mnogo sem že videl v Ljubljani, mnogo slišal, mnogo učakal, a takove
rabuke, ko je denes, še ne od tistega easa, kar so Krakovčani razljuteni pri zadnjih volitvah „rotovi šturmali." Lani so ljudje vpili „živio!", nemškutarji so kleli i hrabri oiicireki nedolžne, brezorožne ljudi sekali, ko kmetic svoje zelje v jeseni , ali za boga, toliko ropota nij bilo — ne , ne! Re.s so rekli kazinski, da bi bilo najbolje Slovence vse s topovi postreljati, a kaj tacega še vendar niso storili t — — — Bum! — — ali moja ušesa, mrena se je gotovo v njih pretrgala! Cemu pak to streljanje, ali se pelje Giskra — o jej, pa sem se že spet zmotil! Giskra se minister več nij, njemu bi toraj nikjer ne streljali, celo tam v Krnu bi mu ne napravili več kanonade — izvzemsi, ko bi bilo zopet treba na vboge delalce streljati. — — Pa pustimo to, v Ljubljani na gradu streljajo, to je zadostil Iščimo vzroke tega!
Na šentpeterskem predmestji korači počasi možak. Prišel je zdaj iz Blatne vasi. Denes ima frak i cilinder, bele rokavice mu Iicijo roke. Vtras ima iksa&t, oči debele, ktere pa pošteni človek le redko more videti, kajti vedno 60 pobešene v tla; pod nosom štrli nekaj sivkastih brk črez ustna, tako, da se poredneii norčujejo, ka streho delajb nad ustmi. To i polusivi lasje, delajo njegov obras tak, da ga vsak na prvi hip lehko spozna i reče — tO je Dežraan. Kakor je sploh njegova navada le v tla gledati, vendar je denes svoje izdajalske oči povzdignil i gleda kvišku Kaj se je tacega prigodilo, ali gleda
Koiir a &9 «'asovi, neaSkntareki kandidat dr. del'Cott je dobil 37 «laso». V mariborskem okraji
Sak nismo zmagali. Izvoljena sta po strašnih naporih lemca Brandatetter (105) in Seidl 104. — Narodna kandidata ata dobila impozantno manjšino »lasov: dr. Sernec 82 jn dr. Radej 81 glasov. Na nemškem, zgornjem Štajerskem so voutve v kmečkih občinah nepričakovano izpadle. Padli so libcralci in zmagali so "katoliško-konservativci". Pri volitvi za mesto Celje je narodni kandidat g. dr. Ipavic dobil 162 glasov, g. Toinschiitz pa 216. (Jradniki ao odločili, gavinska dolina in Sevnica je kakor en mož glazovala za narodnega kandidat». Pri volitvi za mesto Ptuj je narodni kandidat g. dr. G r š a k dobil od 400 glasov 113 druge je dobil Fibna, vodja na ptujski realni gimnaziji. V mestu Mariboru je zmagal
Erusoljubni K. Reiter proti mirnejšemu dr. lufiaču. V S'oven< mgra len je prodal veliko-nemški kričač Oskar Schmidt prav sramotno, ker mnogo zmernejši dr. K !. m e r je bil voljen soglasno. Na Stajarskem imajo toraj Slovenci samo še a t zastopnikov v prihodnje, med tem ko jih bodo Nemci imeli 37, lepa razmera to, če pogledamo na število prebivalcev. Eno nas emio pri tem tolaži, namreč to, da so izvoljeni mnogi dosti bolj mirni in nain pravičueji Nen.ci, kakor so bili dozdaj v deželnem zboru in upati je celo, če bodo volitve v velikem posestvu dobro izpale, da dobi koservativna stranka celo večino v deželnem zboru.
Na Kranjskem. Kolikor nam je dozdaj znano, »o voljeni za ljubljansko okolico: dr. Blei-weis in dr. P o k 1 u k a r, za Krajnsko okolico: dr. Kazlatf in Kramer; za Postojno: dr. Con t a in Ko r en ; za Novomc6to: Z ago r ec, za ltadol jico : P i n t a r ; za 1| avo : G a b r i j a n ; za kočevsko okolico:g. Kozler inSvetec; ea črneniblsko okolico: Kramarič; v Treb njem je izvoljen dr. Z ar ni k. Tavčar in grof bari)».
Iz Koroške smo izvedeli, da žaliboe ni voljen noben narodnjak, temuč sami nemški l.be-riilci zvun v Volfsbergu kder je voljen konservativni dukan in en kmet.	(Slov. Go»i>odar)
mvm.
I/, goriške okolice, 30. junija. Dan k dnevu bližajo se volitve deželnih poslancev. Osoda naša je sedaj v naših rokah — kakor ai bodemo postljah, tako bodemo ležali; torej na nas je da si svoje žalostni stanje kaj z boljšamo, da zadobimo kaj več pravic ^akor nam jih suhoparni paragrafi na papirju ponujajo, da si otreseino nekolike» pre-velicega bremena davkov i. t. d., ki nam ga vlada čez dalje naklada, da si gladimo pot do zaželjene Slovenije, do napredka', do — prave svobode.
V ta namen pa moramo voliti za naše deželne zastopnike može, ki imajo za nas srce, koje mi ljubimo in oni nas, ki so pravi odkritosrčni rodo- in domoljubi, može
na vreme, da potem kako pratiko izda ? O nič se ne bojte, ne bo je Dežnimi pisal pratike, ne bo Vatu oznauoval, kedaj bo treskalo i kedaj se vsuje i pobije toča. O teh stvareh on sam jako primitivno misli. Jaz sem njegov največi prijatelj i zato včasi izvem kaj od njega. „Vidiš"4, mi je rekel enkrat, .kako je Bleiweis neumen, da v pratiki navadno takrat točo napoveduje, kedar je nij. On naj bi rekel: „Kedar pojdejo turnarji it Ljubljane, takrat bo toča a kedar bo Dežman pozno po noči hodil v Blatno vas, takrat bo grom", in gotovo bi vselej zadel.* — Vidite, takove principe ima on, in prav zaradi tega ne pogleda nikdar na nebo zaradi vremena, auipak tu mu je gotovo vselej drug povod. Denes jo — o groza! — izobešenih po vseh hišah polno siovenskih zastav. Ali nij lo predrznost, tako blizu njegovega poslopja, tako blicu njega, ki tacih reči videti ne more, pa M kaj tacega godi. ,So p» že zopet ti farji zraven', tako si misli Dežman i vpre svoje oči v tla, i glej vraga! še le sedaj zapazi, da je v fraku i spomni a«, k»j to pomenja, za sprevodom je mislil iti, a ta klerikalna rovarija ga je tako razjezila, da se obrne nazaj ter »klene denasnjoga sprevoda se ne vdeležiti.
Gospod se obrne nazaj in kaj se le sedaj zapazi, nu tega ne morem povedati! Ko H on iuiel se kaj vere, jezil bi se bil. da se ljudje iz svetih reči tako norčujejo, i kaj bi ne, glej tam stoji'na nizkem oknu tudi nizka mati božja vsa v narodnej obleki in okoli vratu jej visi — l>og nam grehe
ki so popolnoma neodvisni, značajui in nevstrajljivi, Slovence čute krvi.
Taka dva moža sta brez dvombe Karol dr. Lavrič in Josip Faganel. Prvi znan
rojak, korenika goriških čitalnic', začetnik goriških taborov. Tega moža pri vsakej priliki slavimo, mu nazdravljamo,' ga volimo po čitalnicah za častnega uda, po taborih za predsednika itd. Bratje! pokažimo torej tudi sedaj ko je najbolj potrebno, da smo mu hvaležni, da mu zaupamo; volimo ga za našega poslanca soglasno.
Drugi je Faganel: sicer nij vsem našim okoličanom dobro znan, vendar smemo društvu „Soča" gotovo verjeti. kajti prepričani stno tudi sami, daje mo> popolnoma zanesljiv, značajen in za poslanstvo zmožen, je pa tudi posestnik in kmetovalec, torej sam dobro ve kje kmeta žuli tešče, ker je iz naše srede, našega stanu. Našim pro-tivnikom povejmo še. da tudi ona dva prav dobro poznata narodno geslo: Vse za domovino, vero in cesarja.
Tretji naš priporočenec je Josip dr. Tonkli. Bratje Tominci! pri Vas on kandidira, pri Vas išče starega zaupanja, in nehvaležnost bi bila velika, ako bi ga znova ne volili; saj je bil on z g. Žigonom prvi, ki je zahteval v goriškem zboru zedinjeno Slovenijo, za kojo smo mu od vseh strani zaupnice pošiljali, on je večkrat na pravem mestu povzdignil svoj glas za predelsko železnico, zanjo tudi še zdaj skrbi (in ne z;, vipavsko, kakor njegovi nasprotniki nesramno trde), oti nas tudi v deželnem odboru, kakor nobeden drugi izvrstno zastopa. Vrli Tominci! izvolite ga še enkrat in kesali se ne bodete. —
Nasprotni kandidat naše okolice je prvi: plemenita» baron Pino «•. lir. okrajni glavar itd. To je tisti gospod, ako se še spominjate, ki je na dan šempaskega tabora razglasil obseden stan, ki je Slovencem na lastni slovenski zemlji pot skoz mesto prepovedal, ni dovolil da bi si vzeli v Gorici oddaljeni 'aborci hrane riiti zase niti za živino, temveč preganjal jih po žandarjib. policajih, spiceljnih: llajd pakaža na svoj tabor!
Tisti dalje, kojemn je naše vrlo politično društvo trn v peti, in ko bi mogel vtopil bi ga v žlici vode. Ta gospod hoče biti za Slovence, in v svojej urad nij i slovenskega okraja nijma niti enega uradnika, ki bil slovenskega jezika v pismu in besedi dobro zmožen. Naši poslanci mislim vendar bodo v prihodnje slovenski zborovali i kako
odpusti! — svetinja vižmarskega tabora. — Dežman se obrne, steče hitro domu, tam se zaklene v svojo sobo i ne gre kljubu vsemu streljanju ves božji dan ven. — To je bila njegova osoda, to njegovi dogodki na dan resnjega telesa. Tudi meni ni bilo vse po volji. To se ve, da me ubozega podlistknrja nijso jezile narodne barve, ali veliko vee preglavice je delalo mojim usesom vedno grmenje na ^radu. I'a saj se mora človek vsega privaditi, posebno — v Avstriji. Privadili smo se Smerlinga. Relkredija, Beusta, Giskrovega mesčanskegn ministersiva. l'o-tockega spravneg.» ininisterstva i prav sedaj se od dne do dne bolj ali manj privajamo njegovega tiasko-ministerstva. — Bode ze, bode ie! tako sem rekel tudi jaz ter tekel naravnost v gostilnico k Goloba, a tudi tu n.i nij bilo miru. I/udje trdijo, da nijsem oil sicer pod ne»-ečno zvezdo rojen, a jaz tega ni-Kakor ne morem vrjeti. Saj vendar nijmam nikjeri sreče, ne v ljubezni — ne pač. zaljubljen nijsem bil nikdar — ali ljudje mi se pri jedi miru ne dajo. Gotovo se prikaže kakovi Hočevar s figami, pa začne naše tabore v blato teptati, ter razlagati ljudem, da nasi prvaki vse prehitro delajo . da se naše ljudstvo preveč i prehitro uči. Glejte si nu te modroumnosti! mi tožimo i pravimo, kričimo in vpijemo, govorimo in pišemo, da gre. prepoeasi Mi «mo abotni, hajd tedaj, kar Vas je Slovencev k Hočevarjem v solo!
,Kaj bi se človek jezil po mestnih puščobah', tako si mislim, ter mahnem naravnost na Drenikov
^	•	V*. ' '	V • 'fi
bode ta pane, ki slovenščine nekaj utotje • ne zadosti. Za Boga ne ratumerno!
Drugi nasprotni kandidat > je Andreja Marušič c. ki*, katehet; popisavali natančneje Vam ga ne bodemo. ker ga dobro poznat« po ranjci „Domovini* (Bog se jej vsmili za dušo). Toliko rečemo le, da je vladen "bolj ko vlada sama, kdor pa našo na videz liberalno vlado podpira, ta Slovence zatirati pomaga: kajti dvema gospodarjema nij mogoče služiti in v skledo, iz koje se je, ne — pluvati. Pino in Marušič ne moreta biti toraj naša poslanca na noben način. Sami si ne smemo in nočemo groba kopati.
Konečno Vam volilci še priporočamo, da volite tudi druge poslance strogo po programu političnega društva »Soča'*, saj ono šteje k svojim udom n a j ve I j a v n i ie sinove naše drage domovine.
Več goriških okoličanov.
DROBTINE.
*) (Volitve tržaške okolice) bodo gotovo dobre. Okoličani se kaj marljivo zbirajo ter posvetujejo v lepem miru i slogi. Prihodnjič ve<5
0	tem.
(Tabor v Inavi) se je zavolj zelo slabega vremena odložil na 14. avgusta. Ljudstva se je pri vsem tem, da je hudo deževalo i burja razsajala, zelo veliko zbralo. Tudi iz Trsta in Ljubljane je bilo »prišlo veliko taboritov. Ipavski trg gotovo še nikoli ni bil tako lepo okrašen, kakor ta dan.
Gospodom volilcem na goriškem Krasu.
Od več strani se mi pripoveduje, da hočete mene v goriški deželni zbor izvoliti. Prosim Vas, nikar me ne volite: ker so bili volilcev imeniki uže sklenjeni . ko ste me izvolili za častnega občana, zato tudi mojega imena ni v imenovanem imeniku. Zavolj tega pa me deželni zbor lahko ovrže, ako le hoče. Ako bi me tedaj volili, bode goriški /bor v nevarnosti, da izgubi enega slovenskega poslanca v tem sila važnem času. Hvaležen Vam bodem vse enako za zaupanje, ktero imate do mene. Volite kterega poštenega moža, pravega rH o ljuba, kakoršnili imate na Krasu prav veliko, če nijmate izurjenega politikarja, i glejte vzlasti na to, da daste glase vsi enemu in istemu, da bode Vaša zmaga toliko sijajniša. Bog živi Vas in prihodnjega Vašega poslanca, ker vem, da boste volili vrednega moža.
Fr. fegnar.
MM■■■■I^HBI m i i i J . I	««
vrh, kamor je vrela denasnji večer skopaj vesoljna Ljubljana. Tu bodemo videli daleč okoli po vsej deželi goreti kresove, ter se spominjali onih srečnih časov, ko so nasi proočetje še složni i tedaj zmago-nosni jih zažigali svojemu bogu Kresu na east. Te sloge denasnji čas nij in človeka mora v srce boleti, ko vidi goreti kresove in si misli, tain so ga morebiti zažgali moji protivniki, moji vragi, Četudi bi morali mi vsi bratje biti. Kakor je mala, a močna bi bila naša domovina, da bi njeni sinovi spoznali kaj je pravo, kaj jim je v časi in korist, kaj v nečaat in škodo. A vsi tega ne morejo, še nočejo! Tako premisljajočega me prebudi iz senj pesem: aslniixt bratje!", ktero je izvrstno pel pevski zbor. Da bi jo čula vsa domovina, da bi sla njenim sinovom globoko do srca, to bi bilo želeti! — Pesmi konec,
1	človek navdušen ne more si kaj. da ne bi zaklieal z druzimi vred „Slava!u a že pride kakovi gospodek, ki je po sreči preštudiral pod zlopovestno znanimi profesorji nižjo gimnazijo ter jezno zakliče: „taki izjavi so pa uže minitaum kulture!" Moj bog! samo tistega maximuma nje bi rad imel. kteri ima omenjeni gospodek, in zadovoljen, srečen bi bil na tem sveto, ki popolnoma zametuje človeka, ki nima kulture aR pa tudi tacega. ki ima minimum! — Sploh si pa mislim, da gospod nij vedel, kaj je izgovoril i zato pravim, da mu iz srca odpuščam, ker nij vcdeL, kaj je govoril. — Bratje! dajmo vsacemu svoje veselje.
Blavjaaia.
Okoličani Teržaškega mesta in okolice!
Kmalo bode obhajalo teržaško „katoliško društvo" obletnico svojega vatanovHenja. Dandanes, že ime „katoličan" nekim zadostuje, da ga amejo brez strahu pred novošegnimi postavami taliti, ter spodkopavati glavno podlago človeškemu blagostanja, sveto vero in lepo keršansko vedenje. Pravi kriatijan dandanes' nikakor ne apolnuje svojih dolžnosti, ako le, kakor uekcdaj, ▼ samoti in na tihem živi po zapovedih sv. evan-gelja, ampak mora očitno pokazati, da mu je mar sa Boga in sv. vero. Krepko je treba se vpirati mnogim protivnikom sv. vere in cerkve Božje, in ae postavljati kakor terden jez proti derečim valovom knvoverskih zmotnjav, ki vse poplaviti žugajo Pa za ta namen doseči potrebujemo združenih moči; poslužiti se moramo takošnega orožja, a kakoršnem nasprotniki nas napadajo.
Polno je različnih društev, ki so sad no-veje dobe in mogočen pomoček, s kterem brez-božniki nameravajo razrušiti tron in altar (deržavo in cerkev). Tudi med prosto ljudstvo se že vrivajo, da ga po tej poti ložej v svoje zmote zapletejo. Torej smo tudi mi katoličani se poslužili te od deržav-ijanskih postav nam dozvoljene pravice, in smo za skupno delovanje svoje društvo osuovali.
Nij moglo ostati nezuauo našim protivnikom, kaj da mi nameravamo, zato so hoteli precej s
Sočetka naše društvo zatreti. Toda previdnost ložja ki vedno čuva nad svojimi, in proti kterej zastonj se vzdiguje vsa človeška sila, nas je varovala in ohranila ter ojačila našo družbo tako, da ima sedaj že lep broj udov.
Silno važen pomoček razširjati toliko dobro kolikor hudo, je časnikarstvo. Brezbožni in vmazani časuiki, v preobilnem številu trosijo strup svojih zmotnjav ne le po mestih, nego i po deželi*. Zato je bila naša perva skerb da z dobrim katoliškim listom pomote sovražnih časnikov pobijamo ljudstvo pred njimi svarimo in podučujemo. Dasiravno smo v deuarstvenih zadevah slabo stali, smo vendar koj v početku vstanovili italijanski katoliški list „La Sporanza" (Nada).
Naša katoliška vera ima svoj začetek v naj-večej ljubezni, ki se je kedaj ua svetu javila, v onem velikem daru na gori Kalvariji, ko je nedolžno Jagnje radovoljno se žertvovalo za blagor celega človečanstva. Glavni nauk, prva zapoved katoličanstva je bratovska ljubezen: ona v-zvišuje iu oblažuje reveža in bogatina, učenjaka in nevednega prostaka. Ta najsvetejša in najčistejša vez bratovske ljubezni je bila našemu društvu vodilo, da smo ustanovili zalogo („fondo") za medsebojno iu vzajemno podporo in pomoč, posebno društvenim bolnikom. Ta blagodejna naprava pa začne svoje delovanje še le 1. dne prihod, meseca julija, in pomoč se bode delila po pravilih že pred v posebnem „Poduku" naznanjenih.
Nedavno je bil predložil v deržavuem zboru na Dunaji poslance Dr. Figuly neko novo „versko
£ostavou, ki je vse prave Austrijske katoličane aj osupnila. Ko bi bila ta postava obveljala, bi se bile ž njo gazile naj svetejše cerkvene pravice in bi sc tlačilo duhovništvo iu ljudstvo katoliško, kar bi za celo austrijsko deržavo prežalostne nasledke imelo. Od borkatoliškega društva teržaškega je proti onej zlobni nakani poslal krepki „ugovor* državnemu zboru na Dunaj, pa tudi vedno skerbi, da po postavnem potu varuje koristi katoličanov ter brani lastne pravice.
Nasprotniki naši si vsakakor prizadevajo, d» bi naše društvo ob vso veljavo pripravili, in zato trosijo laži proti njemu in bi mu radi zaupnost odvzeli posebno pri kmečkem ljudstvu. Pa iz tega kar smo zgor omenili lahko vsak resnicoljub posname, kako neki kričači gerdobno laž in zvijačo rabijo, volkovi v ovčji koži, neko prostost ozna-nujejo ktera od prostosti družili poštenih deržav-Ijanov nič vediti noče, nego jim sužnji jarem svojih strasti in brezbožnosti nalaguje. • Nas pa vodi luč svete vere, ter se ne bojimo, niti se ne damo odverniti od edino piavega pota, ki nas k spoznanju in dosegi vzvišenega cilja našega življenja pelje. To nebeško svetilo svetega evangelja bodo z nami vred vsi pravi katoličani sledili, ter ne dali se preslepiti medlej veši puhlega liberalizma (svobodnjaštva), ki hoče vero nadomestiti svojim umom, pa um in vero kakor ladjo med skalovje tisučerih zmot zapelje in razbije. Ena in večna je resnica, ki se v teku časa nikakor ne spreminjuje po zahtevanji popačene človeške volje.
Katoličani teržaškega mesta in okolice! presodite vi sami, na kterej strani ie pravica in resnica, in kje smete bolje prihodnosti se nadjati.
Berete in ¿ujete kako možato se katoličani drugod ▼ vedno rastočih društvih 'potezajo za avoje pravice, ter krepko ae vstavljaj > tedanjim pomotam; ne zaatanite, nego posnejiati jih bodi vam reaaa dolžaot in žlahtni ponos. Pristopite torej k našemu društva, da tako razširite in pospešite delavnost našo, ter skupno pomagate nam ae boriti proti nesrečnemu uovošegnemu duhu i rešiti prepada lepo keršansko poštenost dražbe človeške. V to ime Bog nam pomagaj!
Odbor katoliškega društva v Trsta
meseca junije 1870.

Za najem ali za prodaj»
Posestvo, obstoječe iz 40 oral zemlji&a, na kterem je aezidana gosposka hiša. — Celo poeeetvo razdeljeno jo v izvrstno obdalaoe travnike, polja in vinograde, oddaljeno 55 minut od Trsta.
Kdor želi o tem posestvu kaj Teč izvedeti, naj se oglasi pri špediteru gospodu
/I. C. Fabiami-\u
Vienna."
v Trstu _Via di
velika zaloga špeearijsklk reči, kemičnih izdelkov i zdravil aa debelo.
Monntti Hlebčki za hladilo i prta zoper kašelj. lHCllUltli Pomorejo giAovo. Komur ne pomorejo, temu se povrne denar. — Ti izvrstni hladilni hlebčki tu posebno za p rune bolezen, ker ««stavljene so iz raznih zelišč. Posebno dobre so za nahod in hudi otročji kaielj i sicer precej » začetku, kakor tudi pozneje, ko je postal kroničin, ¿oper »ušicu, ko se je še le začela, zoper bolezni v grlu sploh i posebno take, ktere ¿las človeku jemljo i kvarijo: posebno dobri so tudi za ljudi, ki imajo pretesna prsa i k ter i se ne morejo več ozdraviti.
jbem rodov int. to se precej lahko vsak madež spravi iz obleke »uknene ali platna"., svilnate itd., iu pri tem kar nič barve ne spremeni taka obleka, naj bo se tako delikatna.
Benzina s "ne J* ",a"Jka'1
„„f. Dumoulin. Ta cement se prime Uclut/ll L	stekla, porcelana, rudni,
ake elesa itd
Velika zaloga Vod ZtúZ^'í
Salesa, Uojncrjevib, Vižkih, Pulnaverskih, Stilershih, tiaitlAicevih, Uleichenberškdi, Del Frunških itd. itd.
Hriifflii» Hikurdoee, k, pomagajo gotovo in od-A)1 lAJjlJ" vvWaj> bolezen. Tamnove brizglje po sestavi profesorja ttikorda (najslavnejšega zdravnika skrivnih bolezen v Kvropi). — Zdravilo je od danes zanaprej boljše za bolezni na spolovilih iu scaeilih. — Ozdravljajo vneto žlemnato kožico, kjer imajo take bolezni sedež, brez vsacegm slabega uasledka. .sicer p:» je tudi natora tega rdravila, ki je sestavljeno i t. samih zehšc, porok, da je brez škodno.
7* «lllhoct -v<"'a <-",",7ja «J:«*t,c'"' trumhe Zid glUUtlSt. sa y!,the od Abrahama. — Te
trombe presegajo vse to, kar se je do zdaj iznašlo o
tej stvari. Tromba, ki se dene v uho brez bolečine,
ima samo eu centimeter obsež.ka, vendar ta majhna
tromba napravi, da človek sliši prav dobro. O sobe «e
sploh potem lal.ko pogovarjajo i "umenje po ušesih
jim izgine popolnoma. Sploh ta iznašba zatre vse
mogoče nesreče, ktere ta strašna bolezen vzrokuje.
Dobiva se samo v Trstu pri Zanetti.
Olje iz jeter rib polenovk,
sestavljeno z jodom i železnimi deli. To olje prav lahko jemljo odrastli i tudi najbolj nevšečni otroci. V kratkem »e človek popravi in oživi tudi nu¡bolj slabe natort. Otrokom odvrača iu ozdravlja rakitike in bramorjt iu posebno dobro je tudi za učesue bolezni. Slu/.i posebno še takrat, kader navadno olje iz jeter nolenovk nič več ne more koristiti.
Till crl inn zoper zlato žilo i za čistilo, slavnega O	profesorja fiiacomma v Podov i, uže
30 le' potrjene. 83.000 o/dravljeuili ljudi je zadostna priča, kako dobro je to zdravilo, ktero se je 30 let rabilo za zlato žilo, zaprtje, lupohoiidrijo, srčno utripanje, pokvarjeni želodec itd
Izleček zoper mrzlico Í/5T,
4. stopnji, i za bolezni, ki izvnapt iz tega. liotov pomoček. — — To zdravilo, edino svoje vrste, pomaga vsacemu, ker naravnost zatare korenine bolezni. Na tisoče ljudi, ki so sc več mesecev zastonj ozdravljali tako, kakor zahteva zdravuiška vednost, priča, da jim je samo to zdravilo podarilo ljubo zdravje.
Roliom zeleni umerikonski Metzov zoper trganje, iJul/uIIl reumatizem i vse bolečine ki izvirajo iz njega, zoper trganje po udih, putiko, zatekliuo, tresenje, bolečine v stegnili, kitah in udih.
od Seidlitza, nov, na debelo i na drobno I f ¿0 k. škatlica.
Mollov prah
T>or_li	s i rop iz Flurenzu, na debelo iu ua
rdglldUU, drobno.
Oi	dr. lionlaja, hladiven prsni, sestavljen iz
OJ-lt/jJ čveterega sadja, ozdravlja hud kašelj vsake vrste, tudi otročji, vnetje grla, prs, želodca i vie take bolezni, ki izvirajo iz prehlajenja i so vnetljive. — Posebno dober jo tudi za glas, i zato se priporoča vsilil pevcem i pridigarjem.
Vijlfk zoper zaprtje i revme od dr. Audurana iz
* ZalU Parna. — (iotov pomoček.
Grlavne zaloge: V Mantovi, Mateicich. — V Gorici, Pontoni. — Na Reci, Catti in Prodam. — V Veroni, Castriui. — V Pulji, VVasseruiaun. — V Rovinji, Angelini. - V Kopru, Elia. — V Karfu, bratje Collas.
V	zavodu z dariloDi odlikovanem za drobljen je in mletje
žvepUa, ki ga imata M. Dubič in €. J. dr. Levy
dobivajo gospodje vinorejci v obili zalogi dobro znano
žvepljo za rabo proti trtni bolezni
in sicer izvrstno očiščeno sicitijansko in romansko, najboljša roba, za zelo nizko ceno. — Z opombo, da smo letos začeli mleti na nov način, in da je letošnje žvepljo posebno dobro, se priporočamo čestitemu občinstu.
Žvepljo prodajajo: xt tdctít I letnik ¡VlatevŽ Dubtf, Corsia Stadion h. št 12.
V	1KS1U j ^ C. J. 4r. Iievy. Via San Francesco h. št. 4.
V	PIRANU: založnik gospod F- U. dr. Gtabriellt.
V	CERVINJANI: založnik gospod Leo I, II 7.Z a Iti.
Listnica vredništva. Čč. gg. Fr. S-c v Podgradu hi Fr. K-s v Celji: Za obilo število naročnikov, srčna hvala 1 — O. J. N—i v Ljubljani: Prihodnjič. — G. K. L—č. v Trstu: Pravil» ke .Slavne" doboste pri nas.
neoj —
vzajeniao-zavarovalne banke „Slavije" doboste pri nas.
„Petelincek" (štev. 3.) obsega: 1. „Greh je!" (humoriatična novsleta, spisal J. Ogri •2. „Ženituc ponudbe"; 3. „Petehnček agitator"; 4. „Modri pregovori* itd, itd.
Tisk auitr, Lloyd* v Trsta.