Edini slovenski dnevnik -2 v Z edi njenih državah. Velja za vse teto... $3.00 Ima 10.000 karocnikov list slovenskih delavcev v Ameriki* DJ The only Slovenian in the United States ^ ■ ■ ■ Issued every day except Sundays and Holidays[[« 1=0 gHLXrOM PISAJLKM: «87 OOftTLANDT. Entered u lecond-Olaia Matter, l«ptemb«r 11, IMS, it thi Post Offie« at Maw York, If. Y. the Act of Gongreea of March S, 1879« TXLUON PUB AM«: M87 jCORTLAMfc NO. 174. — ŠTEV. 174. NEW YORK, MONDAY, JULY 26, 1915. — PONEDELJEK, 26. 1915. VOLUME XTTTT. •-> LETNIK ZHQ. MILIJON VOJAKOy MED VISLO IN BU60M. NEMO! BODO POSKUŠALI RUSE OBKOLITI. ŽELEZNIŠKA PROGA VARŠAVA—VILNA JE V VELIKI NEVARNOSTI. — ČE JO NEMCI ZAVZAMEJO, IZGUBI VARŠAVA VSE STIKE S PETROGRADOM. — IZPADI IZ IVANGORODA. NEMŠKA TEŽKA ARTILERIJA DOSEDAJ ŠE NI STOPILA V AKCIJO. — ODLOČILNA BITKA SE BO V NAJKRAJŠEM ČASU ZAČELA. — POLOŽAJ NA JUGOVZHODNEM BOJIŠČU JE NEIZPREMENJEN. — POROČILA SO ZELO POMANJKLJIVA. Položaj na vzhodnem bojišču. Berlin, Nemčija, 25. juliju. — Vrhovno vodstvo nemške armade je izdalo sledeče poročilo: Armada generala Belowa je že parkrat napadla zadnje straže ruske armade in prodira uspešno naprej. Oh reki Jeziji. južno od Kovna, smo svojili več sovražiliških strelnih jarkov. Obrežje reke Na-rev je od Ostrolenke do Pulturska ^ naših rokah. Reko smo že na več mestih prekoračili. Južno od Pul demdesetimi nemškimi in osemiu-štiridesetimi avstrijskimi divizi jami. Z Rusi se bojujejo tudi štiri nemške in enajst avstrijskih kavalerijskih brigad. Vojna sila. Petrograd, Rusija, 25. julija. — Med Vislo in Bugom se nahaja tri četrt miljona vojakov. Dve treti-ni teli vojakov je Nemcev. Štiri armadni zbori operirajo proti železniški bojni črti Ivangorod-No- tnrska se približujejo naše čete re-1 vo Georgijevsk. Težka artilerija ki Hup. Jugozapadno od Hlonije "i še dosedaj stopila v akcijo. Nemci prodirajo v gub -rniji Kovno proti vzhodu. Kakor se ču-je. bodo kmalo naleteli na hud odpor. General Ruski, vojaški pover-ner Petrograda, je izdal prokla-maeijo, v kateri pravi med drugim tudi sledeče: Najhujše bi bilo za Rusijo, če bi tovarne prenehale z obratovanjem. Vsaka ura dela je za nas velike važnosti. Delavec, ki ne bo hotel delati v tovarni za municijo, se bo moral zagovarjati pred sodiščem zaradi veleizdaje. Kino zavzeli nekaj ruskih postojank, ki so za nas velike strategič-ne važnosti. Položaj na jugovzhodnem beji-šču je neizpremenjeu. Poraz pred Ivangorodom. Dunaj, Avstrija, 2o. juliju. — V današnjem poročilu velikega nemškega generalnega štaba ni ni-česar omenjenega o bojih južno o«l Lublina in ('holma, kjer si prizadevata armadi nadvojvode Josipa Ferdinanda in generala Ma-i-kenseiia osvojiti železniško progi*. ki veže Ivangorod, Lublin in ('holm. Rusi so vprizorili iz Ivan-goroda nekaj izpadov, pa smo jih vedno pognali v beg. Tozadevno uradno poročilo se glasi: Na ruskem bojišču je vladal včeraj skoraj popolen mir. Ki.si so vprizorili par vročih izpadov iz Ivangoroda, se zabili na nekaterih mestih kakor klin v naše bojne črti', toda mi smo jih po hudem boju uspešno pognali v beg. .In/no od Krilova je poskušala neka ruska kolona prekoračiti reku Hug, toda naletela je na tako premoč, da se je morala vrniti. — V splošnem je položaj neizpremenjeu. Vojni plen. Berlin, Nemčija, 25. julija. — nejasna in pomanjkljiva. Niko Turška in Bolgarska. London, Anglija, 25. julija. — Neki tukajšni časopis je dobil iz Sofije brzojavko, da so pogajanja med Turčijo in Bolgarsko končana, ter da bo Bolg?rska pomagala Turkom v vojni proti zaveznikom. Pogodba je bila podpisana v četrtek. Turčija je baje izjavila, da ho prepustila Bolgarski železniško progo, ki vodi do Dedeagača. Pogajanja glede te železnice so se že dolgo časa vršila. Železnica začne voziti pri bolgarskem mestu Mustafa Paša po turškem ozemlju, vozi južno od Drinopolja in se slednjič zopet vrne na bolgarsko ozemlje. Francoski poslanik v Atenah. Pariz, Francija. 25. julija — Francoski poslanik v Aienah, Gabriel P. Devi I le je bil na lastno prošnjo vpokojen. Njegov naslednik jf postal Jean Guillemin. ki je bil svoj čas član francoske komisije na svetovni razstavi v St. Lou i su. Samomor in poskusen umor Japonca. New Haven, Conn.. 25. julija. A. T. Nakayama, dobro znan japonski kuhar, je oddal danes dva strela na Mrs. Carry Rowan tor izvršil nato samomor. Par se je našlo v neki sobi Davonport hotela, nedaleč od policijskega glavnega stana. Mrs. Kowa nje ležala nezavestna na postelji, dočim je klečal poleg nje Japonec, mrtev. Izvedelo se je, da je Nakavaraa že dalj časa zasledoval to žensko. Nesreča. Middletown, N. Y., 25. julija. — Avtomobil, v katerem sta se vozila Chas. Karpenter in Walter Stoddard iz Brooklyna se je na nekem ovinku preobrnil. Carpenter je bil na mestu mrtev, njegov tovariš pa težko poškodovan. ROJAKI POZOR! Banda newyorskih sleparjev je zopet na delu. Ti ljudje vam v svojih cirkularjih obljubujejo vse mogoče stvari, samo, dž, bi jim sedli na limanice. Razširjajo tudi neki slovenski list in delajo potom njega reklamo za svoje podle in Kakšna situacija je pravzaprav sleparske namene. Kdor dobi kak edaj na Rusko Poljskem se še ne cirkular, naj ga vrže v peč ali naj Z zapadnih bojišč. Francozi v Launois. Zasedli so skupino hiš na južnem koncu te vasi. Obstreljevanje pristanišča Dunkirk. - ga pošlje nam. — Bratje Hrvati so - imeli s temi ljudmi že bridke izku- lnur ni znano, na katero strr.n se šnje, ker so jih osleparili za težko h-, obrnila bojna sreča. Nekateri prislužen denar. Rojaki pazite, da pravijo, da se bojujejo Rusi s sfe-'tudi vas ne oskubijo. li V ARGONIH. V Argonih so razstrelili Nemci eno bločno hišo. Minske operacije pri Hooge. Berlin, Nemčija, 25. julija. — Glasom danes objavljenega urad nega poročila nemškega armad-nega vodstva so streljevali včeraj Nemci utrdbe v Dunkirk. Nadalje se glasi v poročilu, da so razstrelili Nemci na iztočni meji Argonov eno bločno hišo, ki je bila zasedena od Francozov. V bližini Launois, južno od Ban de Sapt v Vogezih, se je posrečilo francoskim četam zasesti del nem škili zakopov. Francozi zasedli skupino hiš. Pariz, Francija, 25. julija. — V današnjem oficijelnem poročilu francoskega vojnega ministrstva se poroča o akcijah artilerije v Artois, v okolici Souchez, med Aisne- in Oise ter v gozda Le Pre-tre. V slednjem se je razvila poleg artilerijskega boja tudi infan-terijska bitka. Nov uspeh so imeli zaznamovati Francozi v Vogezih, v okolici Ban de Sapt. V soboto so osvojili močno obrambno točko Nemcev pri La Fontenelle ter zasedli pozneje skupino hiš v vasi Launois. V bojih, ki so se razvili pri teh akcijah, so ujeli Francozi 700 nera-njenih Nemcev. Operacije z minami pri Perthes. Med rekama Aisne in Oise, nadalje v Artois je nadaljevala artilerija z običajnimi akcijami. Na severnem bregu reke Aisne, v o-kolici Troyon, nadalje v Champagne, pri Perthes in Beausejour so nadaljevali Francozi s svojimi minskimi operacijami, ki so jim prinesle nekaj uspehov. V Vogezih so organizirali Francozi kljub ostremu odporu vse pozicije, katere so bili zavzeli prejšnji dan. Demonstracije ob priliki obletnice. London, Anglija, 25. julija. - Na obletnico napovedi vojne se bodo vršila po celi Angliji in po vseli kolonijah zborovanja, na katerih se bo sprejemalo enako glaseče se resolucije, v katerih se bo dajalo izraza volji Angležev vstrajati do konca. Belgijski kralj Albert. Havre, Francija, 25. julij.a — Belgijski kralj Albert je pred kratkim predsedoval ministrskemu posvetovanju, prvemu izza obleganja Antwerpena. Izjava nemškega cesarja. Kodanj, Dansko, 25. julija. — Predno je šel na Poznansko da se posvetuje s svojimi generali, je imel nemški casar vojno posvetovanje v Berlinu. Pozneje je baje izjavi1, da se Nemčija ne more pogajati s svojimi nasprotniki dokler se ne zavzame Varšave in Calais-a. S Hin-denburgom je baje izdelal nov vojni načrt ter rekel, da b) vojna končana do Božiča. M uniči j ski vlak skočil iz tira. Neki vlak, naložen z municijo za zaveznike, ki je vozil s hitrostjo 45 milj na uro, je skočil včeraj zjutraj v bližini Metuchen, N. J., iz tira. Izgub človeških življenj ni obžalovati. Glede vzrokov nesreče se ni hotelo ničesar objaviti ter ni bil nikomur dovoljen pristop k pozorišču nezgode. Kaznjenec umrl za rakom. Henry Moehler v New Yorku je bil obsojen na dvajsetletno ječo. V ječi je bil že osemnajst let, včeraj je pa umrl. Bolehal je na raku in je bolezni kljub temu podlegel, da so ga zdravniki zdravili z radijem. Strašna katastrofa. 1000 oseb mrtvili. Oblasti bodo uvedle obširno preiskavo, kdo je zakrivil katastrofo na parniku "Eastland". REŠILNA AKCIJA. Potapljači so še vedno na delu. — Parnik je bil najbrže prenapolnjen. — Podrobnosti o katastrofi. V soboto popoldne je dospela v New York notica, da se je potopil v Micliiganskem jezeru, neposredno v Chicagu, izletniški parnik "Eastland" ter da je izgubilo pri tem 1500 oseb življenje. Med prebivalstvom je nastalo veliko razburjenje in vsak je čakal natančnejših poročil. Polagoma se je dognalo, da se je na parnik vkrcalo razen moštva 2570 oseb, večinoma izletnikov. Komaj so začeli stroji obratovati, se je parnik nagnil in zajel vodo. ki je začela pri vseh odprtinah dreti v notranje prostore. Na parniku je nastala grozna panika. Vsak se je hotel rešiti, kar pa seveda ni bilo mogoče. Iz zadnjih poročil je razvidno, da se je potopilo čez tisoč oseb. nekatere vesti pa pravijo, da /naša število mrtvih le okoli osem ali devet sto. Oblasti so takoj uvedle natančno preiskavo. Policijski sef je mnenja, da je zakrivila katastrofo brezmejna lahkomišljenost od strani kapitana. V kapitanovi sobi so našli listine, v katerih je omenjeno, da se sme sprejeti na parnik le 1550 pasažirjev. dočim je kapitan sprejel 2570. Strokovnjaki pravijo, da je bil parnik prenapolnjen in da se je zato nagnil. Pojavila se je tudi verzija, da parnik ni pravilno vozil, ter da se je zato nagnil, ker je bilo na eni strani preveč potnikov. Potapljači so vedno na delu. Iz vode spravljajo neprenehoma trupla ponesrečencev. Kolikor se jih je pravzaprav ponesrečilo, so. dosedaj še ni moglo natančno dognati, ker veliko oseb pogrešajo in ne vedo, če so se rešili ali ne. Predsednik Wilson je poslal chi-caškemu županu sledečo brzojavko : — Prepričan sem. da govorim v imenu vsega prebivalstva Združenih držav, če vam rečem, da vam izražam iskrene simpatije in odkrito sožalje. Poseben odbor pod pokrovitej-stvom župana mecta Chicago je začel takoj zbirati prostovoljne darove. Člani odbora so prepričani, da se bo v najkrajšem času zbralo $200,000. Arhitekt John D. York je rekel v svojem poročilu leta 1913. sledeče : "Eastland" je zelo nevaren parnik in je popolnoma napačno zgrajen, kar mi bo potrdil vsak arhitekt, ki ga je videl. Med ponesrečenimi je najbrže tudi veliko Slovencev. Višek neumnosti. Amsterdam, Nizozemsko, 25. julija. — Bavarski kralj je imenoval nemškega cesarja za feldmar-šala bavarske armade. — Cesar je to imenovanje z veseljem sprejel. Ta vest je vzbudila v Nemčiji veliko presenečenje, ker so dosedaj vsi mislili, da ima samo cesar pravico imenovati feldmaršah\ Mlad hribolazec. Ženeva, Švica, 25. julija. — Včeraj je dospel na vrh Mont Blanca, najvišje gore v Evropi, 17 letni Anthony Hill iz New Yorka. — Spremljal ga je neki švicarski profesor in dva vodnika. Plezanje je bilo izvanredno težavno. V bližini vrha je snega čez koleno. Razen teh štirih oseb ni bilo to leto na Mont Blancu še nobenega obiskovalca. Uboga ženska. Včeraj je opazila policija ra 10. Ave. v New Yorku, neko elegantno oblečeno žensko, ki se je opotekala in blodila semtertja. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer so rekli zdravniki da boleha na gastritis. Ženska je izjavila, da je baronica Adelajda de Bergh. Z italijanske fronte. Izjalovljeni naskoki. V bojih, ki se vrše sedaj, imajo baje Italijani velikanske izgube. — Obseg bojev. ZA GORICO. V oficijelnih italijanskih poročilih ni ničesar čitati o velikih zmagah Italijanov. Dunaj, Avstrija. 25. julija. — Avstrijski glavni stan poroča: — Aktivnost pri Gorici koncentriranih italijanskih čet se je omejevala danes na oster artilerijski ogenj, ki je trajal celi dan. Z velikimi izgubami za Italijane se je odbilo obupne nočne naskoke na naše pozicije na robu Do-brdo visoke ravnine. V Rimu so že manj optimistični. Rim, Italija, 25. julija. — Značilno za situacijo je današnje ofi-cijelno poročilo italijanskega gl. stana. Govori se o "uspešno odbitih naskokih", a nobene besede ni čuti o veliki zmagi. Poročilo se glasi: — Popoldne dne 23. julija sta obstreljevala dva vojaška hidro-aeroplana vojaško postajo v Riga. ob Gardskem jezeru. Vrnila sta se brez poškodb ter bila pri poletu uspešna. — V Karnskih Alpah so vprizorili številni avstrijski oddelki nočen naskok na naše pozicije na fronti Selasso — Dogma. Naskok se je odbilo. — Sovražnik je skušal ustaviti naše prodiranje v okolici Krna stem, da je vprizoril tri ostre naskoke. Vse tri se je odbilo. Vpoklicanje nadaljnih rezerv. Rim, Italija, 25. julija. — Ar-madno vodstvo je izdalo danes odlok, s katerim vpoklicilje infan-terijske rezerve letnikov 1885 do 1888. Odlok se deloma tiče tudi drugih vrst vojaštva. Opis bojev na italijanski fronti. Rim, Italija, 25. julija. — Neki na fronti nahajajoči se poročevalec lista "Tribuna" opisuje boje za posest Gorice na sledeči način: — Od Krna pa do Monte San Michele se nadaljuje ob Soči z boji, ki postajajo vsaki dan bolj o-stri. Tako Avstrijci kot Italijani se bore za posest San Michele in z boji se ne prestane ne po dnevi, ne ponoči. — Boji so izvanredno krvavi in grmenje in ogenj sta kot izposojena iz pekla. Čakajo na odločilno besedo. Pariz, Francija ,25. julija. — Kralj Viktor Emanuel, vojvoda Aosta in general Cadorna čakajo v bližini Gorice na trenutek, ko bodo mogli na čelu zmagovitih i-talijanskih čet jahati v osvojeno Gorico. Napad na obrežje. Dunaj, Avstrija, 25. julija. -Avstrijska vlada je objavila sledeče poročilo glede obstreljevanja italijanske obali, ki se je izvršilo pred kratkim: — Naše križarke in druge bojne ladije so obstreljevale italijansko železnico na obali na razdaljo 100 milj. Močno se je poškodovalo postaje v Chieuri, Campomarino, Termoli in Ortena. Razdejanih je bilo veliko strojev in vozov. V Ortena se je porušilo dve tvorni-ci, v San Vito pa eno. Težko se je poškodovalo viadukt v bližini Ter-mondo mosta in razdejalo se je semafore in kabelsko postajo na otoku Tremiti. Rekord avstrijskega vojaškega zdravnika. Pariz, Francija. 25. julija — Dr. Rutska, vojaški zdravnik iz avstrijskega dela Slezije je dosegel v sedanji vojni glede operacij rekord. V neki bolnišnici blizu Krakova je izvršil od meseca novembra do junija 8000 operacij. Vrhovno vodstvo avstrijske armade mu je podelilo visoko odlikovanje. Predsednik Wilson in situacija v Mehiki, Predsednik Združenih držav še sedaj ne ve, kaj bi ukrenil glede Mehike. — Intervencija? VILLA IN CARRANZA. Predsednik bo najbrže počakal izida bitke, M se vrši med obema mehiškima voditelj ima. Washington, D. C.. 25. julija.— Predsednik "Wilson ima sedaj veliko dela, posebno preglavice mu pa delata evropska vojna in situacija v Mehiki. Še pred kratkim so bili vsi prepričani, da ima Carranza toliko vojakov, da si bo s par zmagami pridobil prvo mesto v Mehiki, sedaj so pa začeli še celo najbolj vneti Carranzovi pristaši ob-upavati. Carranzov general Gonzales je sicer zavzel glavno mesto, pa ga je moral po preteku r.ekaj dni zopet zapustiti. Pri mestu Pachuca, ki je odaljeno 50 milj od glavnega mesta, se je vnela vroča bitka med Carranzovimi vojaki na eni ter Vilovimi in Zapatovimi vojaki na drugi strani. Predsednik bo najbrže počakal izida te bitke in bo potem odločil, kar se mu bo zdelo potrebno. Če ne bo drugače, bodo morale Združene države posredovati. Mexico City je popolnoma odrezan od ostalih mest. Družbe. Rdečega križa skoraj ne more stopiti v akcijo, ker ne ve. kjer je pomoč najbolj potrebna. Večkrat se je že prigodilo, da so Mehikanci enostavno prepodili člane ameriškega Rdečega križa, oziroma so jim pobrali vse zaloge živil ter jih porabili za vojaštvo. Kaj se dogaja v glavnem mestu, ni nikomur znano. Predsednik je baje dal v svojem zadnjem manifestu mehiškim voditeljem odloga do 1. avgusta, da naj poravnajo diference med seboj. Mehiški voditelji, razen Car-ranze, se na manifest sploh niso o-zirali. Mesec avgust se bo kmalo približal in potemtakem se bo glede Mehike odločilo v najkrajšem času. Torpediranje parnika. Parnik "Firth", ki se je nahajal na poti v Škotsko, je bil torpedi -ran ter se je potopil. London, Anglija 25. julija. — V nekem poročilu iz Aberdeen se glasi, da je bil v Severnem morju torpediran angleški parnik 'Firth', k ise je nahajal na poti iz Francije na Škotsko. Napad je izvršil neki nemški podmorski čoln. Glasom istega poročila je bil tudi potopljen ribiški parnik "Briton." Admiraliteta potrjuje to vest ter javlja, da je bil j.ri tem ubit kapitan. Ribiški parnik "Perseus" je zadel v soboto v Severnem morju na mino ter se potopil. Deset mož bro-ječa posadka je našla pri tem smrt. Francoski parnik "Danae". na poti iz Liverpoola v Arhangelsk, je bil potopljen pred Cape Wrath. Albatross" zopet na delu. Kodanj, Dansko, 25. julija. — Nemški polagalec min "Albatross", katerega so spravili na pesek v bližini obali Gotland ob priliki bitke z ruskim brodovjem, je bil glasom došlih poročil zopet splovljen. Predsednik republike Chile. Santiago, Chile, 25. julija. — Volilni kolegij za predsedništvo se je danes sestal in izvolil s petimi glasovi večine Juana Louisa San Fuentesa za predsednika. — Parlament se bo sestal 31. avgusta in bo volitev potrdil. Ruski socialisti. Petrograd, Rusija. 25. julija. — Ruska vlada je sklenila ponuditi socialistom v dumi nekaj mest pri vojaškem in mornariškem odboru. Socialistov niso dosedaj sprejemali v take službe. Ameriška poslanica. Besedilo zadnje ameriške poslanice ni še za javnost. Komentarji berlinskih listov. Berlin, Nemčija, 25. julija. —• Poslanica predsednika WiLsona, ki vsebuje konečne zahteve Združenih držav na Nemčijo, ni bila še dana v javnost, a listi že prinašajo daljše izvlečke. V največ slučajih ni dodanih nikakili komentarjev, dočim se v drugih previdno izraža privatno nazira-nje. 4iLokal-Auzeiger" daje v oči-vidno inspiriranem članku izraza svojemu upanju, da bo skušala N emčija v bodoče koristi, katero ji prinaša vojskovanje s podmorskimi čolni, združiti s kolikor mogočo majhnim ogrožanjem interesov nevtralnih. "Tageszeitung" omenja najpr-vo, da Združene države odločno odklanjajo nemške ponudbe. Nato pa pravi nadalje: "Sprejem stališča predsednika TVilsona bi pomenil smrtno obsodbo nemškemu vojsko^ anju s »podmorskimi čolni, ker je za podmorski čoln popolnoma nemogoče ugotoviti, če se nahajajo Amerikanci na krovu kakega trgovskega parnika, katerega se je napadlo. Vsled tega bi se moralo vsem ladijam dovoliti prosto vožnjo. Ameriško stališče ni niti prijazno, niti potrebno za ameriške interese, niti nevtralno v duhu. V ospredje se sili principije, dočim se odklanja praktično predloge." List pravi konečno, da ni bil še nikdar tako evidenten upliv, katerega ima London na Washington. Dnevi Leo Franka so šteti. Atlanta, Ga., 25. julija. — Dnevi Leo M. Franka so št«'ti glasom izpovedi governerja Harrisa. ki je šel kot predsednik jetniške komisije v Milledgeville. da preišče celo zadevo napada. Smrt župnika Lavriča v Cleve-landu. Cleveland, Ohio, 26. julija. — V starosti 46 let je umrl tukaj slovenski župnik Rev. Josip Lav-rič Obolel je na pljučnici, kateri je podlegel. Pogreb se vrši prihodnjo sredo. Pozor, pošiljatelji denarja! Denarne pošiljat ve v Avstrijo bodemo sprejemali kljub vojni a Italijo, poŠta gre nemotljeno preko HOLANDIJE in SKANDINAVIJE. Dobili smo brzojavno poročilo, da se denarne pošiljatve kakor tudi pisma ne morejo več izročati naslovniku v južnih Tirolah, na Goriškem, Primorskem, za TEST, ISTRO in DALMACIJO. — Za KRANJSKO, spodnji ŠTAJER in druge notranje kraje pa posluje pošta kakor prej. Od tukaj se vojakom ne mor« denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlje sorodnikom ali znancem, ki ga od-tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov. Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order", ter priložite natančni Vaš naslov in ona osebe, kateri se ima izplačati. Cene: K 5 K $ .80 120..... 19.20 10.... l.«0 1 130.... 20. hO 15____ 2.40 140,... 22.40 20..., 3.20 150.... 24. oC 25____ 4.00 160____ 9r,.fi0 30____ 4.80 170____ 27.21 35____ 5.60 180 ... ZW.M3 40.... 6.40 100.... 30.40 45, 7.20 2'10.... 32.00 50____ 8.00 250.__ 40.(.0 55.... 8.80 3'~H> ... 48.0'» 60____ 9.60 3*0 ... 6<>.f O 65.... 10.40 4"0.... 64.00 70.... 11.20 450.,.. 75____ 12.00 500..». go.OO 80.... 12. SO 600.... 9r..00 85.... 13.60 700____ 112.00 90____ 14.40 800____ 128.00 100«,*» 16.00 900.... 144.00 110____ 17.60 1000____ 160.00 Ker se cene sedaj jako spremi« njajo, naj rojaki vedno gledajo na naš oglas. TVRDKA FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St., New York, N. T, / GLA&- "KARODAa 26. JULIJA, 1 915. S* "LAS NARODA" (Siiomic Daily.) t t>»rned btid published by tfcj Publishing Co. (• corporation.) - .-iAK^eift, PreniJeot, » f GUIS BENEDIK, Treasurer. » if Business of the corporation and »ddresoe9 of above officers : §9t • rtlandt Street, Borough of Man-hat tan, New York City. N. Y. Eft celo leto velja Ust za Ameriko in Qui&do. ......................$3.00 poi leta....................... 1.50 * i*to za mesto New York........4.00' f-4 pol leta za mesto New York ... 2.00 Vvrono za vse leto...........4-5C' * 44 pol leta............. 2.55 "Ltrtlgta........... 1-70 •GLAS NAHODA" izhaja vsak dan izvzeinSi nedelj in praznik (j v._ "GLAS NARODA" i "Voice of the People") ' j*>ti«d every day except Sondaya and Holidays. « Sutocription yearly $3.00. Advertisement on agreement. >.v'«i br«t podata in osobnosti se ne pnobčajejo. — H-^a u^J blagovoli pošiljati po ^ J&on^y Order. ?*ri «t:mnembi kraja naročnikov pro-•irao, da ee nam tudi prejai^j« ^laipaliSče naznani, da hitre]« najdemo naslovnika. ■ • i Dopisom in pošiljatvam naredite ta naatov: •GLAS NARODA** v, t% Cortlandt St., New York City Telefon 4(J67.Cortlandt. Eno leto klanja. Danes, 26. julija, praznujemo Slovenci obletnico, kakoršne ni-Kmo še nikoli praznovali. Danes je minilo leto dni, odkar je začel . ivi-ti naš narod težke čase, danes je minilo leto, odkar se je zavrla moritev na debelo, strašna m >ritev, kakoršne še ni videl svet. Danes je minilo leto dni, ko ko podili orožniki po naši lepi domovini iz cerkve ljudi, danes pred enim letom so je naš narod stresel v smrtni slutnji, ko je nastopil svojo križevo pot. Kako je bilo tedaj v domovini, nr vemo natančno, predstavljamo si pa lahko. Sin se je ločil od sta-riš v, mož od žene, oče od otrok. iN i kdo ni kazal strahu, ni kdo ni poskušal z besedami izraziti, kakšni občutki ga navdajajo. Naši ljudje so trdni kot kraška skala in nt' izgubljajo po nepotrebnem bosed. Gospoda jim je rekla, da morajo v boj zoper sovražnika, da morajo preliti kri in dati življenj*1. k'-r je srbski študent umoril avstrijskega prest olonasl e dni k a. sli so in malokateri se je vrnil. Oni, ki so se pa vrnili, so bolni, pohabljeni, stoječi z eno nogo v gmbt; N'ajprcj so šli slovenski fantje in možje od dvajsetega do dvain U'idfs.-ti-ga 1< ta. Ko je teh zmanjkalo, m> morali iti do šestintridesetega leta, pa tudi te so pobili. Poklicali so jili do dvainštiridese-tega leta in sedemnajstletne fan-to. Zmanjkalo je tudi teh. Iti so in > ,iii možje do dvainpetdesotega l"ta. In kaj bo potem, ko tudi teh ne bo? V začetku je bilo rečeno, da bode trajala vojna samo par tednov, pa jo trajala več mesecev, pol le-t;i. traja že eno leto, pa še sedaj ni končana in ne bo še tako liitro. Ko so poslali v boj zoper brate takorekoe zadnjega Slovenca, je viri preko mej v našo zemljo narod, ki nam je res prizadeval krivice, narod, kateremu je bila A v litri j a bolj naklonjena, kakor vsem Slovanom, ki so se borili zanjo in ne proti njej. Trdili, jeklenih pesti, ki bi branile našo zemljo, ni več. V smrtni borbi so jih zarili v rusko ali srbsko pokrajino in umrli so nečastno smrti za svojo domovino. Grozna vojna vihra se ni še u-mirila. Brez usmiljenja divja naprej in žrtve so z vsakim dnem vi "'je. Naš narod je dal kri in življenje, sedaj strada in navsezadnje mu hočejo vzeti še zemljo. Če so enkrat to zgodi, bo dal vse, kar jo imel in tedaj bo z vrhom a polna mera trpljenja. Bojimo se, da ne bo druga obletnica še strašnejša, bojimo se, da ob deseti, dvajseti obletnici ne bo ne slovenskega naroda, ne slovenske zemlje nikjer. Kaj naj storimo mit Z moledo vanjein iu solzami ne moremo ničesar doseči. Če niso solze vdov i ji >s i rot slovenskih obudile padlih k življenja, jih tudi naše ne bodo. Preslabi smo, da bi stopili prcU syyt ifi zahtevali j^zaj, kar, je našega, preslabi, da bi zapove-dali sovražniku: Ne kradi naše zemlje! — Kar pa lahko storimo, moramo storiti, če smo ljudje in če pravimo, da smo Slovenci. Stremimo za tem, da bomo v vsakem slučaju proti vsakemu, ki bo delal našim v domovini krivico. Pokažimo, da smo res Slovenci in da res ljubimo svoj narod. Bodimo dobri onim, ki so naši prijatelji, bodimo odločni sovražnik onega, ki je naš sovražnik. Ustrajajmo in če ne napravimo v enem letu ničesar, bomo napravili v petih, desetih, dvajsetih. Sedaj nam od vseh strani pripovedujejo, da nas je premalo in da nas ne morejo upoštevati. Čakajmo slučaja, ko nas bodo mogoče upoštevali. In če se bo enkrat to zgodilo, nas bodo morali pobližje spoznati, ko nas pa spoznajo, nas bodo spoštovali. Samo peščica nas je in tej peščici bi se moral čuditi ves svet, če bi nas dodobra spoznal. Prizadevajmo si, da nas bode! Danes je minilo leto, odkar so iloma gnali naše ljudi v krivično vojno, danes pred enim letom so nas začeli na debelo moriti. Spomin na brate naj nam da moči in poguma, jecajoče prošnje strada-jočih" sirot v domovini naj vzbudi v nas sočuije in usmiljenje, misel za svobodo slovenskega naroda naj nas vodi po poti, katero smo si začrtali. Ce bomo dosegli uspeh, bodo maščevani vsi, ki so padli, in namesto solza bo zasijalo iz oči u-smiljenje, žalost bo izginila iz srca in hvaležnost se bo naselila v njem. To plačilo je edino in najlepše, ki ga more dati trpeči brat svobodnemu bratu. Dopisi. New York, N. Y. — V soboto se je poročil urednik našega lista gospod Gilbert Potrato z gospodično Anico Pakiž, doma iz liibni-ce. -— Poročne obrede je opravil Rev. Kazimir ZakrajŠek v slovenski cerkvi na drugi cesti. Novoporočencema želimo obilo sreče v novem stanu. Živela! Brooklyn, N. Y. — Slovenska dekleta so ustanovila tukaj keg-Ijaški klub. Kegljalo se bo vsak drugi petek zvečer od osme do enajste ure na kegljišču gospodov Kuelerja in Mraka. Kegljanje je najboljšo razvedrilo za človeka. Tem potom vabimo tudi ostala ne\vyorška dekleta, da naj se nam pridružijo. Vprvič se snidemo v petek dne 30. julija na zgoraj-omenjenem kegljišču. Nadamo se mnogobrojne udeležbe. To naj bo prvi samo ženski zabavni večer. Slovensko dekle. Pittsburgh, Pa. — V nedeljo, 18. t. m., je bil v Pittsburghu v Lyceum Theatre jugoslovanski shod, na katerem so govorili gotovo najboljši jugoslovanski govorniki. 2500 poslušalcev — Slovencev, Hrvatov in Srbov — je sledilo z največjim zanimanjem temeljitim in v srce sega j očim govorom treh govornikov, katere je združil le slučaj v Pittsburghu skupaj: Srba dr. Velimirovic, ki je prišel iz Lrondona kot član on-dotnega "Jugoslovanskega narodnega odbora", dr. Dušan Gr-gin iz Belgrada in Slovenec Rudolf Trošt iz New Yorka. Poizkus socialistov, škodovati shodu kolikor le mogoče, se je popolnoma izjalovil. Tudi pretenje z bombami od nemške strani, o kojem so poročali dolgi članki v vseh pitts-burških časopisih in ki je povzročilo policiji mnogo skrbi, ni moglo ustrašiti navdušenih zboroval-eev. Shod je bil velikanski. Podrobnejše poročilo v prihodnji številki. Boon, Mich. — Zdi se mi, da iz to naselbine ni bilo še nobenega dopisa v vašem listu. Pred štirimi leti so se začeli tukaj naseljevati rojaki in obdelovati polje. Sedaj jih je že 27. Uspeh ni tak, kakor-.šnega so pričakovali. Letina ne bo kaj prida. Slovenskih deklet primanjkuje, zato bi pa svetoval, da naj pridejo sem, če se hočejo pomožiti. Rojakom, kateri mislijo kupiti farmo, svetujem, da si prej dobro ogledajo zemljo in šele potem kupijo. Kdor kupi na slepo srečo, je skoraj vselej razočaran. Pozdrav vsem zavednim Slovencem in Slovenkam! — Naročnik. Kitzville, Minn. — Kar nas je tukaj Slovencev, se še precej dobro razumemo med seboj. Z delom gre bolj srednje. Razen Slovencev je tukaj tudi veliko Italijanov, Hrvatov in ljudi drugih narodnosti. Zaposleni smo v rudo-kopih. Sem ne svetujem nikomur hoditi, kgr je delo težko, plača pa. primeroma majhna. Hvala vsem rojakom v tukajšnji naselbini, ki so mi šli kot zastopniku našega edinega dnevnika v Združenih državah na roko. Pozdrav! — Josip Adamič, zastopnik. Gypsum, Celo. — Prosim, priobčite te moje vrstice, da bodo že vsaj rojaki vedeli, kako se godi onemu, ki ni član nobenega društva. Pred kratkim sem si poškodoval nogo nad členkom. Ko so me pripeljali v bolnišnico, so mi jo morali odrezati. Sedaj ležim revež v bolnišnici in nimam od nikjer nobene podpore. Sam ne vem, kaj bom počel. Prej, dokler sem bil še zdrav, sem se posmehoval onim, ki so me silili v društva, sedaj pa vem. kako neprecenljive vrednosti je društvo za vsakega rojaka. Rojaki, pristopajte, da boste že vsaj nekaj imeli za slučaj bolezni ali nesreče! Pozdrav vsem rojakom sirom A-merike! — Anton Grandovec. Oregon City, Ore. — Gotovo bo marsikdo mislil, da smo tukaj že vsi Slovenci pomrli, ker ni iz te naselbine skoraj nobenega glasu. No, temu ni tako. Mi se še vedno dobro razumemo med seboj. Pred kratkim se nas je odpravilo 25 rojakov na Wilhoit, ki leži 25 milj južno od tukaj, obiskat rojake Novaka, Kokula, Ferlana, Kosa in Pavloviča. ki imajo tam svoje farme. Pri rojaku Novaku smo bili prav dobre volje, pili smo ječ-menovec in obujali spomine. Ponoči se je priklatila v naselbino gospa Štorklja in pustila rojaku Kosu krepkega sinčka. Čestitamo! Hvala lepa vsem rojakom, ki so nas tako lepo postregli. Raz-kazali so nam mnogo novosti, posebno nas je pa zanimala farma, na kateri se prideluje 'Jin Sing'. Farma je velika komaj dva akra, pa je vredna $40.000. En funt te korenine se prodaja od $5 do $7. Pred odhodom smo se še enkrat zbrali pri rojaku Novaku, ki nas je prav dobro postregel. Živijo in na svidenje! — Picnicar. Nekaj o kinomafografih ali premikajočih se slikah (Moving Pictures). Danes je že vsak človek bil v kinematografu. Včasih je bilo to kaj posebnega, sedaj pa je kinematografov mnogo in preveč, zlasti v večjih mestih. Kinematografska umetnost se je zelo razvila: včasih so bile priproste podobe, dandanes pa se vidijo v kinematografu stvari, ki jih niti na gledališkem odru ne vidimo. Včeraj se zgodi n. pr. kaka nesreča, čez par dni jo vidimo že v kinematografu. Kako je vse to mogoče? Gledhlee, ki sedi v kinematografu, vidi pred seboj le slike, smeje se, gleda, se čudi, neznano pa mu je, kako se vse to vprizori. Glavna stvar pri kinematografu je "film", to je vrsta slik. ki slede tako hitro druga za drugo, da se gledalcu vidi, kakor da je vse živo, ker se vse giblje. Ako n. pr. kdo fotografira človeka, ko se pomika po ulici, pri vsakem koraku, in potem one slike hitro druga za drugo zvrsti, se vidi, kako človek hodi. Včasih je kinematograf kazal samo stvari, ki so se res dogodile, danes pa se v njem vidijo izmišljene stvari, ki si jih komaj moremo predstavljati: vidimo cele vojne, beg na luno, padanje iz nadstropja v nadstropje... Gledališke igre vidimo danes v kinematografu v najpopolnejši seeneriji. Kar poda gledališče le s slikanimi kulisami, to poda kinematograf v prirodi, kolikor mogoče naravno. Zato se je začelo resno misliti na to hudo konkurenco. Za en sam film je treba mnogo priprav in stane mnogo denarja. Ako se n. pr. vprizori bitka, napad na trdnjavo itd., je treba k temu velike sce-nerije v prirodi in mnogo ljudi. Najbolj se ljudje čudijo, kako je mogoče, da kdo leze po steni, hodi po strehi ali sploh hodi po krajih, ki jih navadno človeška noga ne doseže. Take stvari so zelo enostavne. Oni plezalec hodi namreč po tleh, po naslikani steni ali strehi in je fotografiran od zgoraj, kar se potem vidi, kakor da bi bil fotografiran £>d strani. Pri železniški nesreči se n. pr. napravi film tako, da se do prihoda vlaka fotografira živega človeka, ki gre n. pr. pod vlak, v trenutku pa, ko pride vlak, se vrže tja narejenega "slamnatega moža", ki ga vlak povozi. Pri fotografiranju se seveda počasi vrti film, d očim se pri predstavi film vrti zelo hitro in se ne zapazi prevare. Za kinematograf se posamezne slike izpuste, tako da se vrsti vsaka tretja, peta, peta pokaže — m gle- dalec niti ne zapazi, da vmes kaj manjka. Zelo se Čudijo ljudje n- pr. slikam, ki predstavljajo, kako se pohištvo samo premika; vidimo pogosto, da se celo stanovanje samo preseli. Tak film potrebuje mnogo časa, kajti take elektrike še ni, ki bi oživila omare, mize, stole, sklede, kuhalnice in drugo domačo ropotijo tako, da bi se sama preselila. Vse pohištvo namreč pomikajo naprej ljudje, korak za korakom se fotografira — pri tem seveda ljudje izginejo — in zdi se, da gre pohištvo naprej. Izdelovanje takega filma je potrebovalo štiri in pol mesece. Pogosto vidimo, kako se denar sam šteje. To se fotografira na isti način od zgoraj dol. Zanimivo je. kako se n. pr. fotografira jetnika, ki je v spanju obdan od podgan. Tu je treba podgane naloviti in jih izstradati. Domnelega jetnika pa je treba s slanino namazati, da se mu približajo. Seveda to ni posebno hvaležna uloga. Sploh ni prijetno biti igralec za film, kajti pasti mora tuintam oblečen v vodo, pustiti so mora mazati, valjati se po ulicali itd. Zato so igralci dobro plačani, film stane mnogo denarja, pa prinese tudi na stotisoče, ki jih plačajo oni ljudje, ki jim je kinematograf najljubša zabava. V kinematografu se vidi tuintam mnogo zanimivega in koristnega, pa tudi mnogo takega, ki kvari zdrav o-kus in vpliva na živce tako, da ima slabe posledice. O tem se je mnogo pisalo in se je sklenilo, da naj se — ker se kinematograf vedno bolj in bolj širi — odstrani to, kar je v njeni slabega in podpira, kar je dobrega. Razni nasveti, Obaxii in mušice ne bodo zba-dali živine, če jo uteres s česnom, s čebulo, z bučinim perjem, s to-bakovo raztopino ali s terpenfino- vim oljem. Ušiva teleta maži z repinim o-ljem in izperi z janeževo izkuho. Ušive kokoši skoplji v tobakovi izkuhi ali namazi z janeževim o-Ijem. Ku rn i k pobeli in potresi z novim peskom ali s pelinom. Špargeljncve muhe poloviš. Ko poganja špargelj, prihaja muha in zleze svoja jajca pod poganjke. Vtakni v zemljo poleg špargelj na obeljeno palčico z okroženo glavo tako, da bo gledala za dva centimetra iz prsti, glavo namazi z le-pom in muhe se bodo prijele. Ako se krči špargeljeva vejica, je to znak, da jo zajeda muliiiia zalega, odreži vejico in sežgi. Pazi na posodo! nekaterih krajih kuhajo kavo v lončkih ali ročkah iz latoviue (pieha). Na takih posodah se naberejo saje od zunaj in od znotraj, kajti vsaka ženica nima navade, da bi umila vsak dan kavino posodo, menda je škoda za saje. <>d kave se nabere mastna povlaka, ki se drži vrotžkinih sten kakor kit. Zenico boleva želodec, tišči jo iu žge. pa ne ve, da se zastruplja s svojo kavo. Posoda za kavo mora biti vselej po urabi skrbno umita. Lato-vinasto in emajlirano posodo iz-drgni z drobnim peskom in izku-haj v sodi. potem izplakni, da se bo svetila in posuši. Ako hraniš goščo, jo hrani raje v prsteni posodi, ki pa mora biti tudi vsak dan umita. Ne pozabi: tisto črno. ki se nabira po loncu, je strup za želodec. Izkuhaj tudi parkrat na leto tudi kavin mlinček, stroj ali ponvo za žganje kave. škatljo, kjer je spravljena žgana kava. — Pri ročki za čaj sezi vsak dan s papirjem ali cunjo v cevko, tudi tam se nabirajo strupene črne saje. Ako misliš opariti čajeve listke še drugi dan. jih ne smeš pustiti v ročki, vzemi jih lepo ven z leseno žličko in posuši na čistem papirju. Krvatela ali karatela je jed iz ovčje krvi, znana koder so ovce. Kri se skuha, razreze kakor jetra in opeče na čebuli in masti, potem se dene zraven še razrezan, kuhan in olupljen krompir in se peče še nekaj minut. Je jako nasitna jed. Kokošjo kri prestrzi na drobtine, ocvri drobtine na maslu, razreži in deni v juho. Drevje, ki ne rodi, so obelili včasih od vrha 17. I >rc.-.t City. Pa. II. podpredsednik: ALOJZ TAVČAR, ITJi), X. Cor. ."Jnl St., Rock Springs, Wyoming. Tajnik: JOHN TELBAN. Box TOT, Forest City. Pa. II. tajnik: JOHN OSOLIN. Box 4!)2, Fonst City. Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 5."T. lVn^t City. l'a. Pooblaščenec: JOSIP ZALAIi, 1004 North Cliirago Sr., Joliet, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEC, 000 Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODUOII: Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 47:54 Hatfiold St.. Pittsburgh, Pa. I. nadzornik: JOHN TORINČ, Box <»22, Forest City. Pa. II. nadzornik: FRANK PAVLOVC1Č, Box To.-,. Conemaugli. Pa. III. nadzornik: ANDREJ SLAK, TTKJ Issler Ave., Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: Predsednik: MARTIN OBREZAN, Box 72. East Mineral, Kans. I. porotnik: MARTIN ŠTEFAMI. I'.ox 7s. Franklin. Kuns. II. porotnik: MIHAEL KLOPČIC, oJS Davsou Ave., R. F. 1». 1, Green- field, Detroit, Mich UPRAVNI ODBOR: Predsednik: ANTON HOČEVAR. R. F. I>. No 2. Box 11'j. Bridgeport, O. I. upravnik: ANTON DEMŠAR. Box Broughton. Pa. II. upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt. ill. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku Ivan Telhan, L'. (J. Box 707, Forest City, Penna. Društveno glasilo : "G LAS NAROD A." Razne zanimivosti. _Pogorel angleški urad. Po poročilih Keuterjevega urada iz Dunrobin-Castla je popolnoma pogorel grad sontherla nilskega vojvode. V gradu se nahajajoče ranjence in dragocene slike je bilo še možno rešiti. Belgijski begunci na Nizozemskem Vsega skupaj je prišlo na Nizozemsko en miljon beguncev iz Belgije. Po padcu Anverse jih je bilo naenkrat največ tam, namreč 720,000. Od tedaj so prihajali in odhajali, kakor jim je kaz.i'o. Največ se jih je vrnilo v Belgijo in vračajo se še sedaj, mnogo se jih pa tudi preseli na Angleško. Meseca maja jc bilo na Nizozemskem le še 80.000 belgijskih beguncev. Od teh jih živi 25 000 na kastne stroške, ostali pa se preskrbujejo iz javnih sredstev in iz podpornih zakladov. Nizozemska šteje vsega skupaj 1120 občin, med temi je 831 občin, ki hh svoje stroške skrbe za begunce. Nizozemska je sicer jako bogata dežela, a tako velikodušna gostoljubnost je vendar neki-.j izrednega. Kirurgična umetnost. Operacije vseh vrst so v seda-j nji svetovni vojni nekaj povsem naravnega. — Profesor Kristijan J Bruhn je ustanovil v Duesseldor-i fu posebno kliniko za ranitve na čeljustih, ki obsega sedaj kakih 4 do r»00 postelj. Ranjenci, ki so vsled transporta, vsled hudih bo-1 lečin, vsled izgube krvi in vsled j nezmožnosti kaj zaužiti, jako slabi.' se popravijo tako, da so po strokovnem ravnanju zopet zmožni za vojno in jedo komisni kruh. kakor njihovi zdravi tovariši. Če jim je odtrgan kak del kože. se jim vzame večinoma koža od stegna. Tako se vidi Sfcdaj vojake, ki imajo na ta način prešite nosove spodnjo in gornjo čeljust. Tudi če jim manjka kak kos mesa. se ta nadomesti s kakim delom mesa od kje drugod. To se jako dobro posreči. Tako priraste vojakom, ki se jim je roka privezala na nos, meso od roke na nosu in se potem dotični del mesa od roke odreže. Tudi pri kosteh je enako. Z Roent-genovimi žarki se je konstatiralo, da so se delci kosti, ki so se prestavili v čeljust, s tamošnjo kostjo popolnoma zarasli. — Po vzorcu te klinike se namerava sedaj tudi drugje ustanoviti sliene klinike. "Zlata doba'' za agrarce. Iz Budimpešte poročajo: Neki ogrski politik je označil sedanji vojni čas kot "zlato dobo" za a-grarce in kdor ve, kake cene se plačujejo na Ogrskem za žito in živino, mora priznati, da so se vresni-čile pač najsmelejše želje agrar-eev. Pred enim letom je stal lep konj kakih 800 kron, par konj 1G00 K in kmetje so bili zelo zadovoljni, ko se je v pričetku vojne konje rekviriralo za to ceno. Danes stane par navadnih delavskih konj že nad 3000 kron, konj pa, ki se ga lahko rabi za ježo, stane najmanj tudi 3000 K. Za par volov za vprego se plačuje po ">200 kron, za eno kravo pa 2000 kron. Taka krava slabše kvalitete ki se jo plača sedaj po 2000 kron, je stala pred kakimi tremi leti k večjem kakih sto kron. Bodi omenjeno še, da stane prašič bolje vrste dandanes okrog 1000 K. To so cene, ki si jih ni nihče izmislil, marveč ki se plrčujejo v resnici. Če se še pomisli, kako so velikansko narasle cene žitu, cene za dru.cro sadje in za krmo ter velikanski na-rastek cen živine, potem se pač mora priznati, da je za agrarce sedaj "zlata doba'*, ki nikakor ue spada v to '"železno dobo", v kateri dandanes živijo v Avstro-Ogrski. Švicarska koepenikjada. Že skoz več dni se je opažalo na cestah in v gostilnah Biela nekega švicarskega pehotnega stotnika. ki je imel očividno mnogo prostega časa. Častnik je imel lepo zunanjost in zhisti ga je veselilo. če so mu vojaki in straže izkazali predpisan-) i'ast. Stotnik, ki je rad govoril tudi s civilisti, se je predstavil kot t>l. Mu tac h. luni je krasno stanovanje, govoril v-'Č je- FAKMA NA PRODAJ. Farma obsega SO a krov, 20 akrov popolnoma očiščene, z gospodarskim poslopjem, ••no miljo in pol od železniške postaje in pošte ter lepo napredujočega mesteca. Cena s2>00. Če kdo želi natančneja pojasnila, naj se obrne na lastnika : Frank Mahlc. Box 27. Sheldon, Wis. j (4x l»6&29-7 2&5-S. 'Rad bi izvedel za naslov svojega j brata JAKOBA K INK. Lansko leto se je nahajal v Rumelv, Mich. Ako kdo ve za njegov naslov, prosim, da ga mi nazna ni. ali naj se pa sam oglasi. — Frank Kink, Woodbine, 111. NAZNANILO. Cenjenim naročnikom v Pea»-svlvaniji sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni cast opnik zikov ter t"d:I, d; i ima od vojaške oblasti pos.4,n:> misijo. "Za švicarsko armado" je kupoval na raznih krajih sir. surovo maslo, gnjati, meso itd. Komaj pa ie naročeno blago došlo na njegov naslov, je pa pod raznimi pretvezami j blago prodal privatnikom in pre-; kupovaleem. Policija je postala šele pozorna, ko je dobila razna pisma. v katerih je bilo o stotniku kaj čudno pisano. Pričeli so ga . nadzorovati ter ga konečno, ka- jM ^e pooblaščen pobirati *aroS-kor poroča "Bieler Tageblatt" v i nmo m dajati tozadevma potr-Bielu aretirali. Najprvo se je bra-j nil ter protestiral proti sramoti, ki Sedaj se mudi t PitteburgH, Ur. ZVONKO JASSH3, se dela švicarski armadi, tako. da so ga morali vkleniti. V preiskavi se je dognalo, da je bil "stotnik lil. Mutach" neki Emil Sollberger von Winigen, pravilno pa Senn, ki je bil že večkrat kaznovan in tudi že interniran v Thorbergu. Ta dozdevni stotnik je ogoljufal celo vrsto ljudi ter zavzema cela zadeva vedno širše kroge. Proces proti morilcu Jaureju. "Frankfurter Zeitg." poroča iz Pariza : Prošnja za spustitev morilca Jaureja na svobodo, je bila vsled ugovora vdove Jaureja odklonjena. Vprašanje o duševnem stanju morilca še vedno ni rešeno. Zlato v Alaski. Washington, D. C.,%23. julija.— iz poročila, ki ga je izdala geo-logična pisarna, je razvidno, da so izkopali v Alaski leta 1914 za $15,764,250 zlata, torej za 140.000 dolarjev več kakor prejšnje leto. Bakra so produeirali 21,450,628 funtOY,_. r. ^_t Pa., in okolici. UpravniŠtvo ' •Ola* Narod V NAZNANILO. Kojakom v državah IIlinois in "Wisconsin naznanjamo, da jih bode obiskal naš zastopnik _________B_________ ____ _.__ X .1_ _______ Mr. FRANK MEH kateri je opravičen pobirati naročnino za list "Glas Naroda" in izdajati pravoveljavna potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo. Upravnistvo 'Glas Narodaj L / J GLAS NARODA:, 26. JULIJA', 1915. IZVB&EVALNI ODBORi Sakser, predsednik, 82 Cortlandt St.. New lorjt, U. Z< TajalMi Mward Kalit*. 6119 St. Clair Ave.. Cleveland, Oblo. Rudolf Trowt, 393 W. Central Park, New York, N. 1. Jager, blagajnik. 6241 Upton Ave. So., Minneapolis, Mina. r Denar, kolikor ga podruinica sama De potrebuje, naj blagovolijo poslati glavnemu tajniku. Vsaka vplačana svota bode potrjena po tajniku in raz-fiSM iia jhj slovenskih listih, istočasno naj tudi obvesti gl. blagajnika, koliko detiurja so poslali. t Pozor! — Tajniki in blagajniki podružnic Slov. Lige! Tem potom so prošeni vsi tajniki podružnic SI. Lige, da nemudoma pošljejo na glavnega tajnika sledeča poročila: število članov, ime in naslov predsednika, tajnika fn blagajnika, kraj podružnice ter dan ustanovitve. Blagajnike podružnic pa prosim, da o poslanem denarju na glavnega blagajnika napravijo dva poročila in pošljejo enega na glavnega blagajnika, enega pa na glav. tajnika, da tem potom lahko vedno izkažemo natančen račun in stanje Slov. Lige. Za vsa nadaljna pojasnila tičoča se Slov. Lige, naj se cenj. rojaki obrnejo na glav. tajnika Slov. Lige. EDWARD KALISH, glavni tajnik. 6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Vae iztise Pravil Slovenske Lige smo poslali glavnemu tajniku Blovenske Lige, Mr. Edvardu Kališu, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, O. — Oni, ki nimajo Pravil, naj se obrnejo naravnost nanj. — Vse potrebne informacije daje glavni tajnik. Uredništvo O. N. Darovali so: — Fanny Anžič, Newark, N. J. $1. — Joe An-zeliu, Scammon, Kans. 50e. NASVET LIGAŠEM. 3. Želet i bi bito. da se vsak pododsek Slovenske Lige preskrbi s članovskiini listki. Najprimernejša oblika je .'i—4 inee dolg in II inee .širok listek z vinjeto, ki jo je narisal za Slovensko Ligo g. Jag«*r. Na listku naj bode napisano mesto, kjer se nahaja pododsek, ime člana, do kdaj je plačal udnino in imena pod odbornikov. 2. Pod odseki ne pozabite na Ligine seje! Na seje povabite, če je mogoče enega moža z glavnega odbora, ali pa vsaj z odbora sosednega pododseka Slovenske Lige. Na vsako sejo vabite tudi kakega odbornika z Jugoslovanske Zveze. !{. Seje naj se vdeleži pevsko društvo in Sokol. 4. Dajajte čitati pravila Lige tudi neligašem, da se potice o stvari. M. K. (Člane drugih podružnic se prosi, da povedo o tem svoje mne-Opom. ured.). 4. 0. 6. nje. Uradna objava glavnega blagajnika "Slovenske Lige". Minneapolis, Minn., koncem junija 1915 Podružnicam in posameznikom, podpadajočiin "Slovenski Ligi", ter vsem, ki so kaj darovali v njen prihod. V sledečem svojem tri-mesečnem poročilu priobčujem vse meni izročene ali poslane prispevke za glavno blagajno "Slovenske Lige" tekom dosedanjega mojega uradovanja. Na dan 29. marca t. 1. položil sem $1000.— varščine v roke predsednika, g. Sakserja in prejel od njego kot začasnega blagajnika pri njem nabrano svoto $465.00. O tem in o naraščaju tega zneska priobčeval je "Glas Naroda" objave od časa do časa in uredništvo lista ima na razpolago vsa knjigovodska pojasnila tičoča se islega. — Odkar sem bil izvoljen blagajnikom "Slov. Lige", «.lmi sem upravičenec prejemati denar: prispevke podružnic i;n darove posameznih, ter odgovoren za vse mi izročeno premoženje organizarije. Pravila govore jasno o poslih in dolžnostih glavnega blagajnika. Oni, ki bi bili pošiljali denar na druga mesta kakor meni in bi se mogoče ne našli zastopanih v sledečem poročilu, naj se potrudijo pregledati kedaj, kam in koliko ter kakšnim potom so poslali ter doženejo ali se je pošilja te v izgubila ali ne. Dogodilo se je, da zahteva stranka potrtila od mene. medtem ko je poslala svoj pri-sjicv.-k v New ^ ork ali Cleveland. Vse to povzročuje mnogo pi-sarjenja, denar se pošilja iz roke v roko, mestu naravnost kamor treba, gubi se nekaj na obrestih in otežuje izkazovanje ter poročanje. Toliko v jasnost glede olahkočenja poslovanja. Tekom svojega poslovanja izdal sem za vsako pošiljatev potrdilo m isto dobi vsakdo tudi v bodoče, vrhutega pa izide trime-sečno natančno poročilo o dohodkih in stroških, kjer se še javno dokaže vsako postojanko deležno v tem časovnem obroku, deležno s tem, da je prišla v tem obroku meni v roke. Ako rabi kdorkoli članov ali darovalcev k skladu "Slov. Lige" pojasnila glede blagajne in njegovega dotikljaja z mojim uradom lahko se vsekdar obrne name. da mu poročam zaželjena pojasnila. Vse uloge "Slov. Lige" nahajajo se na hranilnem oddelku kombinirane "First-National-Bank" in "Security National Bank" v Minneapolis!!, Minn, na ime: "Slovenska Liga", John Jager, Treasurer, broj hranilne knjižice 25164. Za časa moje uprave blagajne "Slov. Lige" nisem izpustil iz iste niti enega centa denarja; kar je bilo manjših računov in izdatkov v potrebo poslovanja, varščine, korespondence itd., pokril sem vse iz lastnega, tako da je ostal sklad dočista nedotaknjen. Za večji* izdatke pa ni bilo dosedaj še avtoritativnega odborovca ukrepa. — \ 'nojem uradu nabrali so se različni predlogi tičoči se razpolaganja z društvenim premoženjem, katere treba takoj rešiti. Ne »norem se uradno ozirati na to kaj reče eden ali drugi odbornikov za vsak slučaj. Treba da izve vsakdo odbornikov za vsak predlo?, ki je na dnevnem redu ter da odda svoj glas v tej zadevi. _ Večina odbornikov odloči. Zatoraj prosim vse g. odbornike, da se pismeno izjavijo in mi poročajo svoje glasove v sledečih predlogih in sieer kakor kmalu mogoče: 1. da s,- pošlje iz sklada "Slovenske Lige" slovenskim zastopnikom "Jadranske Legije" v Niš (v roke g. Dr. Gustinčiča), znesek $100.00; da se pošlje na gospo Slavko GrujiČ v Niš za pomoč izdrža vanja slovenskih ondi živečih žrtev vojne, trpečih po bolezni znesek $200.00; da se pošlje mnogoštevilni bedni raji iz avstrijskega juga, ki je uskočila izpod Fran Josipovih vešal na zemljo črnogorsko, I (v roke g. J. Matanaviča na Cetinju),- znesek $100.00; • 2 3. da se pošlje nagrada in prispevek v svrho izdelanja rokopisa angleške knjige, govoreče o stanji naroda slovenskega v Avstriji, avtorju Dr. J. Goričarju, (skozi uredništvo "Glas Naroda" v New Yorku, znesek $100.00; da se pošlje "Jugoslovanskemu Narodnemu Odboru" v London znesek (jeden predlog) $400.00; (drugi predlog) $300.00, v roke ondi živečih zastopnikov Gorice, Trsta in Istre; da sme glavni blagajnik v sporazumu s predsednikom razpolagati z gotovo svoto in glavne blagajne, (naj vsak odbornik izrazi koliko svoto), v pokritje potovalnih stroškov tajnika g R, Trošta v svrho propagande za ujedinjenje Jugoslovanov in v pospeševanje jedinstvene akcije vseh Slovencev v Ameriki v očigled razmrcvarjene nam stare domovine. (Ta predlog izraža želje mnogoterih podružnic Slov. Lige.). V nadaljevanju sledi blagajniški izkaz o prejemkih in izdatkih "Slovenske Lige" od početka mojega poslovanja pa do konca junija 1915 leta. JOHN JAGER, glavni blagajnik "Slov. Lige." * * * URADNO POROČILO V IZKAZ PREMOŽENJA "SLOV. LIGE." A) Izkaz prejemkov: -3T > T S3 ^ — S tn ~ g s C8 a Marca 1 12. 23. 3 25. 4 29. G. Ivan Zupan, tajnik KSKJ. 1818 W. 22nd St.', Chicago, 111., izročil mi je v dar za S. L. $2.00 in brezplačno obavil vso korespondenco koncem glavnega zborovanja .............. 2.00 g. D. P. Predovich, 2042 E. Evans Ave., Pueblo, Colo., naknadno pošiljatev on-dotšnje podružnice SL, po imenih članov in prinosnikov: John Pause$l ; Mica Zakula $1; Ignac Barker $1; Uršula Barker 25c; Jernej Kline $1; Frančiška Kline 25c; Fr. Strumdel 50c .............................. 5.00 (Poprejšnje svote, katere je poslal g. D. P. Predovich na g. Sakserja v New York, v znesku $25.00 (XII. 16. 1914) in $36.00 (I. 27. 1915) objavljene in potrjene so bile po "Glasu Naroda" ter se nahajajo v svoti postojanke štv. 4. — G. Predovich s svojim darom $25.00, 16. dec. 1914, imenuje se po pravici prvi in najstarejši član SL. g. Ivan Vauken, Dodson, Md., Box 35, opremlja svojo pošiljatev s sledečim pismom: — Cenjeni g. J. Jager! Tukaj Vam pošiljam nekaj prispevka za našo SL. Darovali so sledeči: Po $5 : Frank Vodopivec ; po $1: Frank Adam, Ivan Adam, Alojz Indihar, Josip Zele. Katy Žele in Josip Vauken; po 60c: neimenovan; po 50c: Ivan Dekleva, Thomas Kocijan, Martin Santel; po 25c : Jernej Križaj ; po 10c : Lucija Križaj. — Vsega skupaj nabranega $13.45. Živila SL! — Ivan Vauken .......................... 13.45 g. Frank Sakser, 82 Cortlandt St., New York. N. Y. Sklad za SL„ kar se ga je nabralo do 27. marca pri "Glasu , Naroda", kjer je bila začasna blagajna društva. G. Sakser mi piše, da so izkazovali prejemke v GN. Za vse, kar se je poslalo v New York, nahaja se ondi natančno knjigovodstvo, če se nabere še kaj denarja po tem dnevu, objavili bodo zopet v listu, meni pa izročili svoto z dotičnhni irae- 2.00 7.00 20.45 J1I 5 31. Aprila 1. 3. 10 k g. Primož Berce, South Cannon. Colo., Box 5. — Cenjeni mi g. Jager. Tukaj Vam pošiljam svoto $4.00; darovali so jih sledeči: Martin Hoclikraut; Vine. Smerkol, Frank Smerkol, Jakob Dolinšek, Joe Deboj. Frank Bukovič, Frank Dekavšek in Primož Berce, nabiralec, vsak 50c...........skupaj Vzrok, da nas je tako malo pristopilo k SL je, ker so drugi darovali za SI ov. Zavetišče, pa se vidi tako malo uspeha. Podružnice tukaj ne moremo ustanoviti ker je premalo članov. Primož Berce. pošiljatelj in nabiralec. g. Anton Valentinčič, Box 14, Farrel, Pa. — Naša postaja SL šteje sedaj 45 članov in članic. Sklenila je, da se Vam pošlje kot glavnemu blagajniku svota $25.00, imamo pa še tukaj v blagajni $13.25. Ako so Vam potrebna imena članov pa pišite in Vam jih pošljem. John Mačik, predsednik, Ant. Valentinčič, zapisnikar, Ant. Zug, blagajnik................... g. Geo L. Brozich, First State Bank of Ely, Ely, Minn. — Cenjeni rojak: — Tukaj Vam pošiljam draft za $23.70, katero svoto smo nabrali med tukajšnjimi rojaki za SL. — S poštova-njem udani, Geo L. Brozich, cashier.. g. Ivan Beniger, 616 Jefferson Ave., Sheboygan, Wis. — Dragi rojak! Naznanim Vam, da sem Vam odposlal $20 2. aprila. Pozdrav! Ivan Beniger, blagajnik podružnice SL........... g. Anton Eržen, slov. KPD. Sv. Barbare, štv. 33, Unity Sta, Pa., R. F. D. 1, Box 1098. — Spoštovani J. Jager. — Tukaj Vam pošljem svoto $30.00 od podružnice SL v Trestle, Pa. Z bratskim pozdravom: A. Eržen, blagaj. g. Ant. Simčič, Middleton, W. Va., Mar-rion Co., Box. 143. Pošljemo $8.00. Vseh skupaj nas je 16, 14 članov in 2 članice. Prispevali so: Po $1: Anton Simčič, Josip Bratovič, Alojz Verbančič; po 50e: Anton Sankovič, Anton Horvatin, John Maljevac, Jo-ljevac, Josip Plešivac, Franz Zgonba. Franc Miličič, Anton Bobnič, Anton . 465.00 485.45 4.00 489.45 25.00 514.45 23.70 538.15 20.00 558.15 30.00 588.15 S > T es v 1 l i s 'X Q Aprila Turkovič, Matija Turkovič, Jozefina Turkovič, Ana Simčič, Frane Barlo- vič ; po 25c : Marko Juretic......... Začasno Vam ne morem poslati uradnikov, ker so člani oddaljeni za shod. Anton Simčič. Pozdrav. 11 6. g. Frank Grahek, Box 142, Johnstown, City, 111. — Dragi rojak. Naznanim Vam, da smo se tudi tukaj zbrali Slovenci skupaj dne 28. februarja in smo ustanovili podružnico SL. Pristopilo nas je 24. Dali smo vsak po 50c. Imena ostanejo tukaj zapisana. Pošljem Vam svoto $12.00. Sporočite v časopise koliko nas je in imena odbora. Z bratskim pozdravom: Lovrenc Hra-šar, predsednik; Jožef Ulčar, tajnik; Frank Grahek, blagajnik.......... 12 8. g. Frank Bizjak, Box 118, Ralphton, Pa. — Cenjeni sobrat. Pošljem od naše podružnice, iistanovljene 4. aprila, svoto $10.00. Nas je 20 članov. Plačali smo po 50c. Darovali so tudi 15c za znamke. Z bratskim pozdravom: Frank Bizjak, blagajnik. — Drugi odborniki so: predsednik Geo. Kristel. Box 186, Ralphton. Pa; tajnik Pavel Cess, Box 222, Ralphton, Pa. 13 12. g. Anton Prijatelj, Box 293, Bradley, 111. — SL podružnica v Bradley, III. se je ustanovila 28. febr. 1915. Prdesed-nik Frank Drašler, blagajnik Josip Kenig, Bradley, III., Box 42, tajnik je pa Anton Prijatelj. — Člani plačali po $1: Anton Prijatelj ; po 50c : Frank Drašler. John Drašler, Mihael Smole, Josip Kenig. John Plut, Mat. Novak, Zan Zajec; članice plačale po 50c: Antonija Drašler, Eni Drašler, Rosi Smole, Eni Kenig, Eni Plut, Frančiška Nose, Kati -Takse. Marv Rili orič, Margareta Krbavec. Skupaj $9.00. Tukaj Vam pošljemo $8.00, $1 ostane za stroške.................. 14 13. g. Anton Sturm, Box 89, Willock, Pa. — Cenjeni sobrat. glavni blagajnik SL. Tukaj Vam pošljem od naše podružnice SL, ustanovljene 28. marca, od 15 članov nabranih $8.00; od tega se odračuna za poštne stroške 25c, ostalih $7.75 pa pošljemo Vam. Vas prijazno pozdravlja: Anton Sturm, blagajnik ........................ 15 14. g. John Kržišnik, JSKJ. Burdine, Pa., Box 133. — Cenjeni! V prigibu Vam pošiljam ček za $5.00 kot moj prispe-spevek k skladu za SL. Kadar bode pričela SL aktivno poslovati za na-f rod, upam da bodemo poslali še kakšen znesek od tukaj. Mnenja sem, da bi se dalo napraviti znamke SL, katere bi se dalo članom, da si jih pri-pno. Isto bi se dalo članu, ki plača najmanj 50c. Pri nas se jih je precej vpisalo v podružnico, denarja pa niso vplačali. Izgovor je, da sedaj se ne sliši, da bi že kaj denarja rabili in pa ker so slabi časi in malo zaslužka. Sprejmite srčni pozdrav, Vaš Jahn Keržišnik......................... 16 14. g. John Novak, R. R. štv. 1, Molalla, Ore. — Cenjeni rojak. Mr. John Jager. Tudi tukaj smo Slovenci, ki se vsi strinjamo za SL. Proč od Nemcev, oni so naši žulji, vem to iz skušnje. Takoj Vam pošljem $6.50. pa priobčite prispevke: John Novak $2; Uršula Novak $2; Franc Ferlan $1 ; Urban Ferlan $1; Gregor Kos 50c... 17 15. g. John Stopar, Middle Branch, O.. Box ? (štv. nejasna). — Cenjeni rodoljub. Sporočam Vam, da smo ustanovili podružnico SL v tej majhni naselbini v nedeljo 11. aprila. Na shodu se je nabralo $30.75 za SL. Omenjeni svoti so prišteti prostovoljni prispevki in članarina. oboje skupaj. Podružnica šteje 19 članov. Omenjeno svoto Vam pošljem po P. M. O. Za blagajnika izvoljen, John Stopar. Z odličnim spoštovanjem, blagajnik............... 18 16. g. Anton Debevc, Colorado Springs, Colo., 231 Beacon St. — Dragi rojak! Tukaj Vam pošiljam $4.00 za SL. Darovali so jih sledeči: Po $1 :Anton Debevc, Hermengild Buz, Jožef Str-nad; po 50e: Karl Logor in Anton Nagode; skupaj $4.00. Prosim, oprostite, ker Vam več ne morem poslati ali kaj hočete, ko nas ni več tukaj kot pet Slovencev v ti mali naselbini in še mi bodemo morali drugam, ker tukajšnji premogorovi ne obratujejo po leti. Morebiti Vam iz kakšne druge naselbine več pošljem, ako nebi bilo v njej podružnice SL. S pozdravom Anton Debevec.................... 19 16. g. Ignac Stržinar, 12 Seelig Street, Little Falls, N. Y., (naslov podružnice). Prvi shod podružnice SL 14 febr. 1915. Drugi shod 21. febr. — Na tretjem shodu, 11. aprila, začelo se je s prispevki kot sledi: Po $1: Jos. Le-skovec, Jan Gregurka; po 50c: Tomo Gerčelj, Marija Gerčelj, Ign. Stržinar, G. Volč, K. Leskovec, Jan Ko-lar, Jos. Simončič, Ant. Verbič, F. Masle, Jan Čuk. Fr. Istinič, Ant. Plahtar, Fr. Lovrin, osem neimenovanih istotako vsak po 50c; po 75c: Jan Zore; po 25e: Ivana Stržinar, Marija Bogotaj, Fra. Pečkaj, trije neimenovani vsak po 25c; po 10c: Luk. Susman. Vsega skupaj 14.85. Posla- ® -a .5 — 'C 2 P* ce ; 4 $ t 8.00 596.15 12.00 608.15 10.00 618.15 8.00 626.15 7.75 633.90 5.00 638.90 6.50 645.40 30.25 676.15 4.00 680.15 Rad bi izvedel za naslov svojega brata ALOJZIJA GNADER. Doma je iz Brezja pri Mozirju v Savinski dolini. Pred 2. leti je bival v Milwaukee, Wis. Prosim, če kdo ve za njegov naslov, naj mi poroča, ali naj se pa sam oglasi, ker mu imam nekaj važnega sporočiti. — Anton Gnader, 714 Davis St., Milwaukee, Wis. (21-26—7) NASI ZASTOPNIKI* kateri bo pooblaščeni pobirati naročnino ea "Glas Naroda" ln knjige, kakor tudi za vse druge v našo stroko spadajoče posle: Jenny Lind, Ar k. In okolica: Michael Olrar. San Francisco, CaL: Jakob LovSin. Denver, Colo.: Frank Skrabec. Leadvilie, Colo.: Jerry Jamu Ik. Pueblo, Colo.: Peter Cnlig, J. 14. ttojtz, Frank Janesh ln John Germ. Sail da, Colo, in okolica: Louis Co-stello (The Bank Saloon). Walsenburg, Colo.: Ant. Saftlch ln Frank Blatnik. Clinton. Ind.: Lambert Bolskar. Indianapolis, Ind.: Alois Radman. Aurora, 111.: Jernej B. Verbis, 636 Aurora Ave. Oglesby, I1L: kath. Hrlbernlk. Depue, I1L: Dan. BadovlnsTi Chicago, 111.: Frank Jurjo**«. La Salle, I1L: Mat Komp. Joliet, 111.: Frank Laurlch, John Zaletel In Frank Bambicb. Mineral, Hans.: John Stale. Waukegan, HI.: Frank Petkoviek In Math. Ogrin. So. Chicago, HL: Frank Cerne In Etudolf Požek. Springfield, HL: Matija BarborlC. Frontenac, Kans. in okolica: Frank Kerne. Malbery, Kans. la okolica: Martin Cos. Calumet, Mich. la okolica: Pavel Shaltz ln M. F. Kobe. Detroit, Mich, in okolica: Joseph GlaslC. Manifttlqae, Mich, ii okolica: B. Kotzlan. So. Range, Mich, in okolica: %t. it. Likovič. *jf«r». Mi««.: Josip Fuaina. Chisholm, Minn.: K. Zgonc, Jakob Petrlch In Frank Žagar. Dnluth, Minn.: Joseph Sharabon. Ely, Minn, in okolica: Ivan Gouše, VI. L. Kapsch, Jos. J. Pesbel In Louis M. PeruSek. Bveleth, Min.: Jurij Kotse. Gilbert, Minn, in okolica: L. Vesel. Hibhing, Minn.: Ivan Pnnfie. Kitzville, Minn, in okolico: Joe Adamich. Nashwank, Minn.: Geo. Maurln. Virginia, Minn.: Frank Hrovatlch St. Louis, Mo.: Mike Grabrlan. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. Urlch, 3409 N. 5th Ave. Brooklyn, N. Y.i Alojzij Čefiarek > Little Fails, N. Y.l Frank Gregorka. Cleveland, Ohio: Frank Sakser, J. llarlnčlč, Cbaa. Karllnger ln Jakob Besnlk. Barber t on, O. In okolica: Alois Ba-ant. Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Collin wood, O.: Math. Slapnlk. Lorain, Ohio in okolica: John Kam-Se 1735 E. 33. St. Yoangston, O.: Ant. KlkelJ. Oregon City, Oreg.: M. Jnstln. Allegheny, Pa. In okolica: M. Kla-rlch. Bessemer, Pa.: Louis Hribar. Braddock, Pa.: Ivan Gerin. Bridgeville, Pa.: Rudolf PlcterSek. Burdine, Pa. in okolica: John Ker-tlAnik. Conemaagh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerlna. Canonsburg, Pa.: Jobn Kokllch. Broughton, Pa. In okolica: A. Den gar. Darragb, Pa.: Dragutln Slavic. Dunlo, Pa. in okolico: Josip Suhor. Export, Pa. In okolica: John Prostor. Forest City, Pa.: Karl Zalar ln Fr. Leben. FarelL Pa. 7 Xnton Valentin««. Greensburg Pa. in okolica: Joseph Novak. Irwin, Pa. la okolica: Frank Dem-■ar. Johnstown,.Pa.: Frank Gabrenja la Jobn Polanc. Madiama, Pa.: F. Gottlieher. Meadow Lands, Pa.: Georjt Schnlta. Monessen, Pa: Math. Kikel. Moon Ron, Pa. la okolica: Frank Maček. Pittsburgh, Pa.: Ignacij Podvasnlk. Ignaa Maglater, Z. Jakde Id U. E. Ja-koblch. Unity Sta.. Pa.: Joseph Skerlj. West Newton, Pa. ln okolica: Josip Jovan. Willock, Pa.: Frank Seme In JosspK PetemeL Toele, Utah: Anton PalCl«. Winterquarters, Utah: Louis Bla- «dch. Black Diamond, Wash.: Gr. Porenta. Bavensdale, Wash.: Jakob Rom- Davis, W. Va. ln okolica: John Bro ■lch. Thomas, W. ^ jB okolica: Frank Koeijan in A. Korenchan. Grafton, Wis.: ootm S tam pf el. Kenoha. Wis.: Aleksander Pezfllr. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik, John Vodovnlk In Frank Meh. Sheboygan, Wis.: Frank Scplch In Heronim Svetlin. West Allis, Wis.: Frank Skok la Louis Lončarlč. Bock Springs, Wyo.: A. Justin la VaL Stallch. Kemmerer, Wyo.: Joslp Motoh. » CPAS NAHODA, 26. JULIJA, 1915. i i i v KiD Aprila cz: 20 21. lil 21. g 24 3. nih na glavnega blagajnika je $12.00, pri podružnici ostane $2.85. Uradniki : Fran Boštnar. predsednik, 18 Se-elig St; G. Vole, blagajnik, Danube Lane; Ig. Stržinar, tajnik, 12 Se-elig St., vsi v Little Falls, N. Y... 12.00 692.15 g. Anton Ule, 1755 E. 33rd St., Lorain, Ohio, blagajnik podružnice SL. — Tukaj Vam pošiljam svoto $37.50 v gl. blagajno. Iskre irn. pozdravom Ant. Ule, blagajnik .................... 37.50 729.65 Ivan Kušar, 1941 Orchard Street, Chicago, III., blagajnik podružnice SL. — Cenjeni g. J. Jager! Včeraj sem podpisani odposlal od podružnice SL za Chicago in okolico svoto v znesku $20.00. kakor razsodite iz tu priloženega poštnega potrdila. Do danes je pristopilo k t<'j podružnici 58 članov. Člani so prispevali vsak po 50c, izvzemši dveh, od katerih je vplačal Jožef Kraner $2.00 in Franc Siffrer 60c. Vsi drugi so sledeči člani : L. F. Truger, Frank Spolar, Ant. Sainsa. K. Jeglič, Jos. Bliš, Josipina Bliš, Hud. Skala, Ivan Možina, Al. lludolin, Josipina Novak, Al. Hajd, Marija Kraus, Marko Smiljanič, Val. Štebe, Martin Knifič, Ilelena Kušar. Ivan Kušar, Anica Zupan, And. PerkulI, Ant. Zupane, Ign. Mer-var, Ivan Vičič, And. Šiffrer, Jhon Marentič. John Fabjan, Frank Mravlja I., Jhon Gradišar, Joe Kristan, Mike Kušelj. Frank Sweiger. Katarina S we iger, Ignac Sinid, Melhior Solar. Frank Zaje, Kari Vesel, Jakob Grilc, Frank Mravlja II.. Alojzij Knifič, Fr. Stržinar. Frank Gril. M. V. Konda, Karol Pogačnik. Anton Slo-bodnik, Jeo Slobodnki, John Petek, (Peteh?), Miha Dolinšek; neimenovan, John Mqjhin. Vid Koprivec, Rihard Mladič, John Slobodnik. pet članov v listi neimenovanih; vseh članov tedaj 58. Dohodki: Članarina ................ $30.60 Za dopisnice nabranih \ ... 1.10 Pri neki zabavi............ 1.95 Pozneje nekdo v dar ...... —.15 Skupaj________$33.80 Stroški: Dvorana ....................................$ 4.00 Zastavice ................................—.60 Dopisnice ................................—.50 Zapisnika ................................1.50 e — > "S £ >x a Aprila 27 18. g. Martin Rakar, 520 Marble St., Joliet, 111. — Tukaj Vam pošiljam Money Order za $48.50. $25.00 je darovalo društvo "Triglav", drugo je nabral g. Frank Zupančič in Vam skupaj pošljem. Imena darovalcev so: Društvo "Triglav" $25.00; po $2.: Frank Zupančič in Jakob Mejak; po $1.25: Andrej Erjavec in Mike Kuglič; po $1: John Bradač, Anton Blatnik, Fr. Polder, Anton Smit, Geo. Svetličič, Frank Tušek, Louis Wise, Filip Živec, Frank Vrabec, Frank Hribar, J. Horvat, Louis Fortuna, Ant. Kezorle, Jerry Laurie, Martin Rakar; po 50c: Martin Goršič, Vinko Poličar, Tony Sleko, Frank Bambič. Skupaj $48.50. Martin Rakar .................... 28 25. g. Frank Gouže, Cashier, Miners Sta- te Bank, Chrisholm, Minn. — Cenjeni: V prilogi Vam pošljem svoto $5.00 za SL. S spoštovanjem: Frank Gouže .......................... e 'E Cm 1 Opomba uredništva. — Četrtletni račun glavnega blagajnika je pravilen, zadnjič omenjena svota je za $33 višja, toda dotični ček je glavni blagajnik prejel šele za drugo četrtletje. Omenjenih $33 smo prejeli od 31. marca pa do 13. julija: — Alois Miller, Detroit, Mich., $5.00; Geo. Tuli, Bogalusa, La., $2.00; J. Modie, San Francisco, Cal., $1.00; J. Strnad, Atlas Mine, Colo., $9.00; L. Andolšek, Ridgewood, N. J., 50c; Nabrano pri Peter Vo-griču, Brooklyn, $1.75; R. Herman, Seranton, Pa., $1.00; M. Lotrič, Chicago. 111., 50c; Fr. Pavlovich, Durbin, W. Va., 2.00; Fr. Golob, Anaconda, Mont., $1.00; T. Pire, Sheridan, Wyo., 50c; J. Spieler, Krcaid, 111., 75c; Fr. La eh en berg, Chicago, 111., 50c; St. Ltizar, Sil-versprings, N. Y., $7.50; skupaj $33.00. Tilhova slava. Spisal Ferdo Plemič. 48.50 971.50 5.00 976.50 29 Junija 10. g- Dohodki . . . Stroški Odposlal na Skupaj.... Bilanca: rlavno blagajno $ 6.60 $33.80 6.60 20.00 749.65 2.00 751.65 Ostane še v blagajni____ $ 7.20 20.00 Z narodnim pozdravom: Ivan Kušar, blagajnik. 22 22. ga. Jennie Bambich, Cherryvale, Kan- sas, R. 5, Box 77. — Spoštovani g. Jager. Tukaj Vam pošljem $2.00 za SL. Darovali so po 50e: Frank Bam-bieh. Ivana Bambich, Jožef Stepa-nič, Marija StepaniČ. Kratek dopis in pobotnico pošljem na "Glas Naroda". Delujte neumorno. Bog Vas živi! Ivana Bambich............... 23 28. g. J. Sostaršič, Imperial, Pa.. Box 94. — Dragi mi glavni blagajnik. Naša podružnica, kakor sem čital v GN\ je štv. 24. Imeli smo sejo 25. aprila t. j. prvo sejo in smo nabrali za enkrat $12.00 ali upam, da Vam bodem v kratkem času poslal mogoče št; enkrat toliko akoravno je prav mala slovenska naselbina. Držimo se dobro kar nas je iz tega kalibra. — Prosim pa, dajte tudi Vi, ki ste gl. uradniki, delajte kar je največ mogoče v prid stvari slovenskega naroda. Ako bode SL na dobri podlagi bode kmalu rastla naša moč. Prosim Vas ako imate že izdelana pravila in ako jih še niste odposlali na našega tajnika, dajte jih odposlat kakor hitro Vam je mogoče*) — Vam udani sobrat : Jos. Sostaršič............... 12.10 *) Opazka g 1. bi.: — Pravil dosedaj žalibog še sam nisem imel prilike videti, kaj še le prečitati. — Obrnite se na tajnika v tej zadevi. g. Josip Dremely, Conemaugh, Pa.. Box 275. — Spoštovani gospod. Priloženo Vam pošiljamo Bank draft, v svoti $15.00, kot članarino od 29 članov podružnice SL (štv. 13), Conemaugh, Pa. Z narodnim pozdravom, Vam udani: Martin Jager, predsednik; John Brezovec, tajnik; Josip Dremely. blagajnik............. John Breskvar, 3528 St. Clair Ave. N. E.. Cleveland, O. — Cenjeni! Po naročilu ali sklepu odborove seje SL, podružnice v Clevelandu, O., Vam pošiljam svoto v znesku $100.00. Z bratskim pozdravom : John Breskvar. 100.00 878.75 26 11. g. Math. Komp, 1026 Main St., La Salle, 111. — Cenjeni! Priloženo pošljem ček za $44.25. To je od podružnice SL v La Salle. III. dosedaj nabranega denarja. Z rojaškim pozdravom, _____. .Vam udani: Mat. Komp, blagajnik. 763.75 Jos. Misley, Oregon City, Ore. — Dragi prijatelj! Tukaj Vam pošiljam $20.00 denarja od podružnicc SL iz Oregon City, Ore. Kakor je bilo sklenjeno na zadnji seji pošiljam toliko na gl. blagajnika, potem pa še kaj drugič. Pozdrav: Vaš Jos. Misley .......................... 20.00 996.50 30 15. g. Stanko Mlakar, Crestmont, N. C., Camp 7. — Pošiljam $1.00 v pismu in s tem pristopim kot član SL. Sam sem v tej naselbini. Kadar bodo boljši časi, kaj več. Z narodnim pozdravom : Stanko Mlakar ......."........... 1.00 997.50 31 15. g. J. Porenta, Black Diamond, Wash., P. O. Box 701. — Cenjeni sobrat-na-rodnjak, blagajnik SL. Tukaj Vam pošiljam poštno nakaznico za $10.00. kot članarino članov SL. Nekaj denarja držimo v tukajšnji blagajni. Kadar pridobimo zopet kaj novih članov Vam zopet pošljemo. Naznanjam, da tukaj imamo dvoje vrste sovražnikov: prvi so izdajalci slovenskega naroda in drugi pa zelo slabe delavske razmere. Iz srca želim SL mnogo u-speha. Sprejmite narodne pozdrave! G. J. Porenta, tajnik.............. 10.00 1007.50 32 22. g. John A. Germ, Braddock, Pa., Box 57. — Člani podružnice in prispevki: Po $1: Simon Levstik; po 50c: Mat. Liberšar, John Prinic, Frank Poni-kvar. John A. Germ, Maksi Germ, Jakob Zalaznik, John Zorko, Frank Saje, Jos. Kolenc, Jos. Lesjak, Jas. Fabjančič, Marija Fabjančič, Mihael Sadar. Alojzij Hrvat, Jernej Suše, Ana Suše, Frank German, Jahn Knateljc, Jernej Žnidaršič, Anton Sivič, Peter Marinič, Jos. Intiliar, J. Blažič. Skupaj $12.50; za strošek $3; ostane $9.50. Jernej Suša, predsednik; Franc Ponikvar, tajnik; John A. Germ, blagajnik .................. 9.50 1017.00 g. Frank Zbačnik, 297 Prior Ave., Mer-rian Park.St. Paul, Minil. — Obiskali so me na domu sledeči g. rojaki in mi izročili po g. Fr. Zbačniku svoto * $7.50. kot v blagajno SL. Darovali so: $1 : F. Zbačnik, J. Zbačnik, F. Blažič. Anton Cufer, John Gaberščeg, Cufer, John Blažič; po 50c: Lojze Cufer. Skupno $7.50 .............. 33 27. 7.50 1024.50 15.00 778.75 B) Izkaz Izdatkov: Izdatkov iz glavne blagajne "Slovenske Lige" ni bilo do dne zaključenja tega poročila še nobenih. C) Gotovina na rokah: Gotovina v glavni blagajni "Slovenske Lige" znaša $1024.50, Creci entisoč dvajset in štiri dolarje in 50 centov). Sledi zaprisežena uradna verodostojnica. Minneapolis, Minn., dne 30. junija 1915 JOHN JAGER, gl. blagajnik "Slovenske Lige." * -5r * FIRST AND SECURITY NATIONAL BANK — Minneapolis, Minn. July 9,1915 This is to certify that Slovenska Liga, John Jager, Treasurer, has on deposit in the Savings Department of this bank at the close business July 9th, 1915, the sum of One thousand twenty-eight Dollars and seventy-three cents ($1028,73). W. A. Meacham, Assistant Cashier. This is to certify that Mr. W. A. Meacham known to me personally has signed the above certificate in my presence. Chas. P. Taylor, Notary Public for Hennepin County. My Commission Expires Oct. 23, 1919. Opazka glavnega blagajnika: — Od gornje imenovane svote iznašajo gotovinske uloge .......................... $1024.50 Obresti od marca 30. do julija 1..........4.23 6. g. 44.25 923.00 Skupno____ $1028.73 PODRUŽNICAM "SLOVENSKE LIGE." Vse podružnice Slovenske Lige prosim, da čimprej s kličejo zborovanja in glasujejo za predloge glavnega blagajnika, Mr. John Jagra. — Za vsako točko naj se glasuje in naznani, koliko članov je glasovalo "za" in "proti." Gg. tajnike pa prosim, da mi naznanijo glasovanje, ker potem priobčimo v listih. To se mi zdi potrebno, ker glavni odbor sam nikakor ne more razpolagati s tako svoto. ■__FRANK SAKSER. Tilho, moj ljubi Tilho je stresal svoje ženijalne kodre. A če je Tilho stresal svoje ženijalen kodre, je to pomenilo gotovo nekaj. Poleg tega pa je izbulil oči, mahal z rokama, hodil po najini sobi gor in dol ter deklamoval. Pardon, de-klamoval ni, ker zato ni imel talenta, pač je rjul kakor zaboden vol tako. da so že jeli trkati na najine stene in najin pod okolubiva-joči filistri. Na najin strop, hvala bogu, ni mogl nihče trkati, ker to zadoščenje sva imela, da vrhu naju ni bival po dnevi nihče, po noči pa le mačke. Zakaj je bil Tilho tako razdražen? Ne morda zato, ker je nosil danes moje njemu za ped predolge hlače modrikaste barve. Oj ne! Te je nosil že teden dni, ker svojih radi raznih finančnih operacij ni več imel. Tudi ni bil jezen na svojo ljubico, ker ženske ga sploh ni so mogle ujeziti. A kaj mu je bilo? Ej, to ni težavno povedati. Tuli Tilho je imel. kakor sploh vsak slikar, svoje slavohlepne hipe. In kakor je nekoč v takem hipu poprosil stari polkovnik Buttler dunajski dvor za grofovski naslov, tako je upal doseči tudi bratec Tilho trajno slavo ter je poslal v dunajsko umetniško razstavo neko božanstveno dolgopeto Venero. Bil je polkovnik Buttler namazan, a bil je moj Tilho še bolj. List je prišel iz Dunaja, sicer čisto navaden časopis, a v njem je bila kritika umetniške razstave. Ko sem bil jaz to ovohal, želel sem Tilhu prav prijazno "lahko noč", dasi je bil Še beli dan, ter sem zlezel pod o-dejo. To pa, ker sem vedel iz lastnoročne skušnje, da Tilho v svoji radosti ni ločil prijatelja od sovražnika, ampak je davil vse vprek. Ko je prebral Tilho oceno, je najprej pogledal po sobi, kje sem jaz. Uvažujes, da je malce sitno dihati skozi davljeno grlo, pa sem bil jaz z glavo že pod blazino. Zato je začel Tilho daviti časopis, rjuti in tekati po sobi gor in dol. Prva njegova razločna beseda, ki me je prepričala, da je še pri zdravi pameti, je bila: "Osli!?" Potem so sledila razna poglavja Erjavčevega prirodopisa, kakor: "Biki .teleta, dromedarji itd." Ko je prišel bolj k sapi, začel je tem samostalnikom pridevati primerne prilastke "Proklcti osli., teleta zabita, piramidalne kamele." Svojo zoologijo jes končal s "hiperdi-jagonalnimi hipopotami", potem mu je nekoliko odleglo. Sedaj je pričel filozofovati: "Taka šleva se potem še podpiše "umetniški kritik". Takoj naj me vzame najgrša babura za moža, če ta človek sploli ve, kaj je slika. Proporcije ni v telesu moje Venere, proporcije? Ah, to je že najpodleja nesramnost! Ve sploh ta čuček, kaj je ženska? Nemara misli, da mora imeti moja Venera grbo na hrbtu. Gotovo sta se mu pojma proporeija in porcija zmešala v njegovih zvodenelih možganih. Pa prenaglo je slikana? Hu-dir ,dva meseca sem mazal po platnu in to naj bi bilo prenaglo? Meni se nekam zdi, da računi ta Človek še po ruskem koledarju. "Sploh ne sodi to nedovršeno delo v razstavo." Kam pa naj grem z njim?" "V dimnik, Tillio, v dimniki" se oglasim jaz izpod odeje. "Jaz ti bom že dal dimnik!" — zarjove Tilho. "Tja pojdi s svojo dramo, da ti ne bo dolgčas po nji. Jaz se odrekam tej časti. Prokleti kritikuhi. smrduhi, grduhi, pože ruhi____" j* Kar je spravil Tilho sedaj iz ust, zopet ni bilo drugega, nego slovniška vaja: s končnico "uh' izpeljati nove samostalnike. Nato je padel težko v stol. "Krrrh!" Oho, tako njegov stol še nikdor ni zaškripal! To nekaj pomeni Seveda je nekaj pomenilo. Tiho se je vsedel z mojimi lepo modro barvanimi hlačami na — svojo paleto. "Oj moje lilače!" vzdihnem jaz. "Oj moja paleta!" vzdihne on. Potem delj časa nisva več vzdi- hovala, ker nama je sapa pošla, nejmu radi palete, meni radi hlač. "Takoj jih slečeš!" ga nahrulim kar mogoče osorno. Tilha je minila vsa ogorčenost. "Jejžeš, jejžeš, kaj bo, kaj bo!" je tarnal ter začel jih slačiti. "Hitro v vodo z njimi!" Že jih je prišel in že je mislil pomočiti zadnjo plat v škaf vode, kar mu zastane roka. Debelo pogleda na stobarvni madež ter jame plesati kakor obseden po sobi okrog. "Talata, talata! Hevreka, he-vreka!" "Si li znorel, Tilho? Slovensko govori, da te bom umel!" "Škarje, škarje!" vpil je Tilho zdaj slovensko, kar me je navdušilo tako, da sem skočil k njemu in mu izpulil hlače iz rok. "Si li res ob pamet? Kaj boš rezal? V vodo z njimi!" A Tiho me ustavi sredi poti. "Za boga nikar, moja sreča, moja slava! Škarje, škarje!" "Čemu ti bodo?" "Poglej, poglej!" de on ves blažen in razgrne zadnjo plat mojih hlač pred menoj, zaljubljeno jo ogleduje. "Vidim, vidim; "sferdirbal" si mi jih pošteno." "Seveda, a to ravno nama do-nese denarja za sto in sto drugih hlač in meni še slavno ime povrhu. Le moj podpis še manjka." "Kje?" "Na hlačah." "Bravo, še bolj mi jih hočeš po-variti." "Nič se ne boj, dobro ti jih plačam." "S čim?" "S tem, ali pravzaprav od tega. kar dobim zanje." "Pri cunjarju niti vinarja več." "A v umetniški razstavi celo vrečo kronic." "Ne verjamem, da tam sploli kupujejo hlače." "Tega ne, a slike.'-In naredil je Tilho C vojim prstom štirioglat lik po z&Jnji plati mojih hlač. Sedaj sem ga jedva nekoliko umel. "Ti hočeš to izrezati?" "Da, da, pa v okvir in v razstavo." Sedaj se nisem več upiral, za srčnega prijatelja sem pripravljen žrtvovati tudi svoje lilače. Tiho je sedel. Jeden, dva, tri in štiri, bile so moje hlače ob najšir-ji del. Kmalu nato je bila reč v o-kvirju in na poti v razstavo. Teden dni kasneje se je kar trlo ljudstva pred Tilhovo sliko, ki jc visela v tretjem salonu naše domače permanentne slikarske razstave. Tudi Tilho je bil tam. Kar je tam cul, ga je prijetno iznena-dilo. A kar je prinesel časopis o tem rudimentarnem ostanku mojih ponesrečenih hlač, je presegalo že vse meje. Črno na belem je bilo brati: Secesijonistična razstava : .... Med drugimi sliami sc odlikuje v tretjem salonu posebno mala sličica mladega, nadepolnega slikarja Tilha. Drznost, s katero je sestavil slikar barvo k barvi brez vsakega milejšega prehoda, je res ženijalna in mora imponirati. So-sebno te privlači rumena boja po voji živahnosti. Slika predstavlja v rumene žarke zahajajočega soln-ca vtopljeno pokrajino." Drugi časopis pa je prinesel o Tilhovi sliki sledeče: "Kako nesramno se trudijo nekateri kritikuhi, da bi pripravili mlade talente ob veselje in ljubezen do umetnosti,, to je res več nego fenomenalno. O "rumenih žarkih zahajajočega solnca" govori nek gorjanski dopisnik časopisa.. Kdor se tej kritiki najbolj smeje, je ženijalni umetnik Tilho sam in cenjena publika. "Rumena boja", "zahajajoče solnce", ha, ha! Gospod kritik", oglejte si to višnjevo nebo, ki se oboku je v probuja-jočih se nijaneah nad še dremajo-čo prirodo. Rumeni trakovi, to je drzno, označen prvi svit...." Tilho se je res smejal. Jaz pa sem privlekel z vsem spoštovanjem ostanke svojih ponesrečenih hlač na dan, da si ogledam njihovo "probujajoče nijancirano" barvo. Vraga, človek včasih res ne ve, kakšen zaklad nosi takole meni nič. tebi nič okoli svojih beder. Zato treba kritikov! Tako je prišel Tilho do svoje slave, do lepega kupička denarcev in, kar največ velja, do precej-šnjega števila naročil. Vojna in živali. Neznanski ropot in grom modernega orožja ni prepodil in preplašil le ljudi v krajih, kjer vrvi inetež bitk, preplašila se je tudi žival. Stanovniki mirnih gozdov beže z doma, ki odmeva peklenskega ropotanja, jeleni in srne divjajo, ne glede in ne vede kam, medvedi in volki se prikažejo v krajih, kjer so bili še neznani. O ptičih pripovedujejo tudi, da se umikajo grmenju topov in da so se ognili pri selitvi na jug vseh krajev, ki so prizorišče bojev. Pravijo pa tudi, da so izginili iz mirnih krajev orli, jastrebi in vrane, da letajo na polja smrti. Volkovi se bližajo dostikrat vojakom. Listi prinašajo poročilo, kako so rešili galebi angleško ladijo pred zasledujočim torpedom: Galebi so spremljali ladijo, ker so dobivali od mornarjev ostanke jedi. Okoli prve ure popoldne so posedali ptiči mirno po ladiji. Nekega dne zapazi mornar, kako nemirno obletavajo ptiči nekaj na morju, in to v času, ko so imeli navadno svoj popoldanski počitek. Stvar, ki je vzbudila radovednost ptičev, je bil periskop podmorskega čolna; ladija je podvojila svojo hitrost in se rešila. Tako so plačali ptiči svoje kosilo. Ko beži velika divjačina iz gozdov, frfota in se skriva med grmovjem, se zajec pritisne plaho k tlom, dosti manjše divjačine so povozili topovi, marsikaj so po-strelili vojaki. Veliki lovi bodo za več let uničeni. Pa kaj to! Iz več krajev na Nemškem poročajo o škodi, katero dela na polju pri-begla divjačina. Ker je lov prepovedan, se je pomnožila divjačina v Vzhodni Prusiji in v delu Alzaškega. V gozdih zgornje Pfalce so se razmnožile veverice, ki delajo veliko škodo. S Slovaškega poročajo, da dela divjačina .škodo tudi po vinogradih, zajci in kunci so poškodovali trsje bolj kakor slana in trtna us. Pri Klo-bovku je neki uničeno 60—70 odstotkov vinogradov. — Čudno vendar, da si ne bil smel kmet pomagati napram škodljivcem. Požari v Hamburgu. Zadnje čase so izbruhnili v Hamburgu številni požari. Dne 19. junija je izbruhnil požar v dveh, z ogljem napolnjenih železniških zalogah. ki je uničil obe poslopji. Škoda je velika. Policija sumi, da so požare zanetili sovražni vohuni. Švica grozi. Italijanska vlada je ustavila prevažanje živil čez italijansko o-zenilje v Švico. Ker gorata Švica seveda nima sama dovolj žita in drugih poljskih pridelkov, da bi mogla izhajati, jo je italijanska prepoved hudo zadela. Švica zdaj grozi, da bo iztirala vse italijanske državljane, ki žive na njenem ozemlju, če bi se z italijansko vla-jlo ne mogla sporazumeti glede dovoza živil. Teh Italijanov v Švici je nad 200,000. Skrivnostna zgodba. Član znane ogrske grofovske rodovi ne Csaky je napravil ovadbo, da je več zelo odličnih oseb iz Budimpešte in iz province na rafini-ran način ogoljufalo to rodbino za več kakor miljon kron. Iz Budimpešte poslan funkeijonar je v Miškoleu dognal, da so v dotični zadevi kompetentni oblastveni organi bili v zvezi z obdolženci. Za zdaj je sodišče zapečatilo premoženje osumljenih oseb. — To je vse. kar se o tem poroča; jc malo in še to čudno skrivnostno. Vzgoja v Švici. Celo v Švici, kjer je prebivalstvo vendar na visoki stopnji omike, se je izkazalo ob začetku sedanje vojne, tla velika veČina ljudi ne zna politično misliti in da je v vseh političnih vprašanjih slabo podučeno. Ljudje niso bili podučeni ne o pogojih švicarske svobode in državne neodvisnosti, ne o dolžnostih, ki jim jih nalaga nevtralnost. Z ozirom na to je zdaj merodajna korporacija sklenila preskrbeti, da se bo v šoli izdatno gojih poduk o državi; anskih pravicah in dolžnostih, sploh da se bo skrbelo za izdatno politično in zgodovinsko izobrazbo mladine in za temeljito učenje vseh treh, v, Švici domačih jezikov, francoskega, nemškega in italijanskega, ker samo temeljito znanje domačih jezikov premaga narodnostna in GLAS NARODA, 26. JTJLUA', 1915. EE Jugsslovanska Et Katot. Jednota s Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. •LAVNI UJLAJDiriKlJ Predsecmix: 7. A. GERM, *07 Cherry W*J or bo« ®T, HrSd- dock, Pa. Podpredsednik: ALOIS BA LANT, 112 Sterling Ave^ berton, O. Glavni tajnik : GEO. L. BR OZICH, Box 424, Ely, Min*. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zanpnik: LOUIS KA S TELI C, Box 583, Salida, 0«U, VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, HI. NADZORNICI: MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mieh. PETER &PEHAR, 422 N. 4th St., Ransaa City, K&na. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Sails, HI. JOHN AUSEC, 5427 Homer Avenue, N. E. Cleveland, Ohio. JOHN KRŽISNIK, Box 133, Burdine, Pa. lA POROTNIKI: rRAN JTTST1N, 1708 E. 28. St., Lorain, O. JOSEPH P1SHLAR, 308—6. St., Rock Springs, Wyo, G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wui POMOŽNI ODBOR: % JOIEPH MERTEL, od društva »v, Cirila in Metoda, Itr. 1, Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od društva «v. Srca Jemaa, «tv. 1, Hy Minn. JOHN GRABEK, ut., od druitva llovene«, »tv; 114, Ely, Minn. Vsi dopisi tikajoči se uradnih radev kakor tudi denarne poii-Ijatve naj se pošiljajc na glavnega tajnika Jednote, v§e pritožbe pa na predsednika porotnega porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisme od strani članov *e a« bode oiriralo Dražtvenc glasilo: *'GLAS NARODA". CJLANOM IN ODBORNIKOM KRAJEVNIH DRUŠTEV V NAZNANJE! Vse proteste, incijative, predloge in sploh vse uradne Btvari oziroma dopise, ki se tičejo J. S. K. J. JE POŠILJATI GLAVNEMU TAJNIKU. Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker mi trez njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče Jednote. Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasno priobčeno. Uredništvo G. N. NOVICE IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. Padel V •ak, <• iti lioj i scu t kr. kadet Uradno potrjena smrt usmiljen- ke. Gdč. Mici Vavpotie, hčerka novomeškega višjega okrajnega zdravnika dr. Vavpotiča, je odšla k«.t sestra Valentina "Rdečega kn/.;t prost ovojno na bojišče. Junakinja usmiljenosti in človekoljubnosti je posvetila svojo požrtvovalno skrli stoterim ranjenim iu holnim vojakom. Ko so pričeli I { ti s i Pr/.emvsl oblegati, se je nahajala v trdnjavi. Tam je »odlegla dne 7. decembra 1014 zahrbtni bolezni griži. Šele zdaj, ko so avstrijske čete zopet vkorakale \ zavzeto trdnjavo, se je izvedelo, da poriva na przemyslskem pokopališču poleg marsikaterega slo-vensk "ga junaka tudi slovenska junakinja sestra Valentina. Ranjen na bejišču. Praporščak Ji. pe^polka Janko Kohrmann, u-radnik Ljubljanske kreditne ban-k . ki se je pozimi iz Karpatov o-zehljen vrnil iu je moral začetkom marca zopet na fronto, je bil ranjen od šrapnela dne 8. junija v hudem napadu pri Kolomeji. Sedaj leži v rezervni bolnišnici v Szatmar Nemeti na Ogrskem in pa bodo najbrže pripeljali ua kliniko v Gradec. Iz ruskega ujetništva sta se o-glasila Josip Zurc, krojaški mojster in posestnik v Predtrgu, in \ali-ntin Dež.man. posestnik na Lancovem pri Radovljici. Oba sta bila v Przemvslu topničarja in od meseca novembra 1. 1. nista se nič oglasila. Sedaj pa pišeta, da sta zdrava prišla v ujetništvo v Azijo. — Iz ruskega ujetništva se je oglasil ljubljanski mitniški paznik Avgust Novak. Bil je v Przemvslu, Tam je oddal na svojo ženo Cecilijo dne 17. februarja dopisnico, ki je pač odšla z letalno pošto, a je dospela v Ljubljano šele 15. junija. Skoro istočasno je pa prišla iz Taškenta v gorskem Turkestanu v Aziji druga dopis-niea, datirana z dne 14. maja. V tej naznanja Novak, da je zdrav in da v ujetništvu ni nič hudega. Na čelu dopisnice je sicer tiskano. da je dovoljeno pisati samo v ruskem, v francoskem iu v nemškem jeziku, a Novakova dopis-uca je vendar prišla £ez mejo,, če- tudi je pisana v slovenskem jeziku. — Dr. l-Van Stele piše z dne 28. aprila iz ruskega ujetništva, da je zdrav. Nahaja se (kot častnik edini) v neki vasi, imenovani Sel o Manilovo, St. Bolotnoje, gu-hernija Tomsk, Sibirija. — Iz ruskega ujetništva se je oglasil uči-telj-vodja Janko Škufca iz Potoka pri Straži na Dolenjskem. Že od S. februarja ni bilo o njem nobenega sledu; dne 24. junija pa je dobila njegova rodbina otl nje- pi kaj drugega. Še nekaj je, kar ga dopisnico, ki je potovala •>' j podraži živila: prekupovanje. so že koncem maja prišle italijanske čete v bližino Bohinjskega jezera. To poročilo skoro gotovo ne bo pravo, ker dohod do Bohinjskega jezera branijo od primorske strani mogočne gore, ki so bile od avstrijske strani gotovo dobro zavarovane. Darilo za Rdeči križ. Albert Sa-massa v Ljubljani je daroval ob priliki zopetne pridobitve Lvova izdatno svoto 100 K za namene Rdečega križa. Vojno posojilo. Pri ljubljanski podružnici kreditnega zavoda je podpisala Klotilda Eugelsberger iz Krškega 50.000 K vojnega posojila iz leta 1915. Vojaška nesreča. V Novem mestu je 251etnemu Niku Popoviču iz Popovičev padla vojaška čepica iz železniškega voza. Vlak se je že počasi pomikal. Popovič je skočil za kapo, pri tem pa je tako nesrečno padel, da mu je noga prišla pod kolo. Nogo je zdrobilo in so mu jo v novomeški bolnišnici amputirali pod kolenom. Novomeška občina bo za Popoviča nabirala prispevke za umetno nogo. Popovič se že sprehaja po vrtu bolnišniee in se uči pihati; je zelo spreten in dobrodušen. Požar. Vas Drnovo pri Leskov-eu šteje 90 hiš. Pogosti požari so veliki del poslopij vpepelili in nastala je skoro že nova vas. Pred nekaj tedni je zgorelo pet kozolcev tik vasi, sedaj pa je zopet ponesrečenih pet gospodarjev; zgorela so vsa gospodarska poslopja, dvema tudi hiši. Neznosna draginja. "Slov. Narod" piše: Nevolja zaradi draginje na ljubljanskem trgu je splošna. zakaj le malokdo še zmaguje take cene, kakršne sedaj zahtevajo prodajalke. Sedaj prihaja no-vina na trg, a če je kdo mislil, da bodo cene zmernejše, se je zelo zmotil. Občna želja je, naj se no-vič ustanove prodajne cene in brezobzirno preskrbi, da se jih bodo držali ljudje, ne samo prodajalci, ampak tudi kupovalci. Proti dražite!jem, kupovalcem in prodajalcem se naj energično postopa. Za jajca zahtevajo kmetice sedaj, ko je največ jajc, po 14 vinarjev za eno, dasi bi smele zahtevati le 12 vinarjev. Oe kupovalka zahteva nižjo ceno, pa pokrije kmetica košaro in pravi: Niso na prodaj ! Kdor prinese na trg, mora prodati po ustanovljenih cenah. Enako je z mlekom in drugimi živili. Bojazen, da bi ljudje ne prinesli živil na trg, je prazna. Kaj pa bodo ž njimi? Kmetovalci potrebujejo ravnotako denar kakor meščani živila. A tudi gospodinje se naj združijo in naj nobena tie kupi dražje kakor za določeno ceno. Naj bodo tudi gospodinje trdne in enegične in naj vsak slučaj draženja naznanijo tržnemu organu. Pa tudi druga naj drugi ne draži živil, češ, to moram imeti za vsako ceno. Saj ni res, ako se tega ne dobi, se pa ku- ineseca in s katero naznanja, da je zdrav in da se mu godi primerno. — Iz ruskega ujetništva se je oglasil Fran Cankar iz Zgornje Šiške. Fjet je bil v Przemvslu. Domov, kjer ima osem nedoletnih otrok, ni pisal že osem mesecev in so ga že objokavali kot mrtvega. Nahaja se v Aziji. — Iz ruskega ujetništva se je oglasil Anton Že- Prekupovati se sme šele od 10. dopoldne naprej, a vrši se že od 6. ure zjutraj. Mestno prebivalstvo občuti vojno najhuje, posebno prebivalstvo, ki ima redne zaslužke, že nikakor ne more zmagovati sedanje draginje. 501etnica dvojčkov. Dvojčka Anton in Alojzij Kozince obhajata te dni zdrava in čvrsta svojo fran iz Gotne vasi pri Novem me-|r,01etnico. Rojena sta bila 1. 1865. stil; služil je pri 27. domobr. peš- na Studencu pri Krškem. polku. Pisal je sorodnikom, da se nahaja v Taškentu in sporočil, da so z njim v istem kraju tudi Anton Cuzner iz Spodnje Šiške. Ferdinand Malin iz Ljubljane iu Al. Ankon iz Laverce. Deset sinov vojakov. Poročalo se je. da je bil neki koroški kmet, ki ima osem sinov vojakov, od cesarja odlikovan s srebrnim križcem s krono. — V Spitaliču nad Kamnikom je vdova Alojzija Drolc. ki ima deset sinov vojakov. Desetega njenega sina, ki je bil dne 8. junija potrjen, je okrajno glavarstvo v Kamniku začasno o- Umrl je v Ljubljani na Sv. Petra nasipu 39 Ivan Grilec, tajnik Ljudske posojilnice. Premeščeni so notarji: Karel Pleiweis iz Višje Gore v Novo mesto. Josip Smodej iz Velikih Lašč v Ribnico, dr. Andrej Kuhar iz Trebnjega v Litijo, Hubert Za-vršnik iz Cerknice v Višnjo goro, Jurij Demšar iz Loža v Mokronog, Karel Klander iz Kranjske gore v Trebnje in dr. Anton* Bar-to iz Logatca v Velike Lašče. ŠTAJERSKO. Padel je na severnem bojišču prost llo, uvide vsi, da mati sama Fr.m BuzinaT tiskarn išk i korek-ne more obdelati obširnega pose-jz Gradca stva in ker je vložila prošnjo naj Ponesrečil se je rekrut Fran višjo oblast, da se ji vsaj enega Stepihar iz Brežic. Na vožnji v sinov pusti doma. Dva njena sina, Maribor je padel v Zidanem moki sta od začetka mobilizacije slu- stu pod v]ak ki mu je zme^kai žila pri 7. lovskem bataljonu, bila'(lesno nogo T>repeljali so ga v Cesta že v jeseni 1914 v seznamkih ]j0 y b0ini£njC(K izgub označena kot ranjena. Ker j y mskem vjetništvu. Iz Mari-pa že osem mesecev ni od nobene- bora pišej0. Koncem marca se je ga mkakega glasu, sta gotovo ?ovorilo, da je na severnem boji-ml'tva- šču padel kadet 26. domobr. peš- Najvišje pohvalno priznanje za polka jurist Fran Bračič. Prija-hrabro vedenje pred sovražnikom telj nam pa ve povedati, da to ne sta dobila polkovnik 27. pešpolka odgovarja resnici, marveč da je Ludovik Kette in rezervni nadpo- bil Bračič težko ranjen in prišel ročnik Emil Klein, ki tudi služi v rusko ujetništvo. Baje je do-pri 27. domobr. polku. 'spela na enega njegovih prijate- Italijani blizu Bohinjskega je- ljev tudi že dopisnica iz ujetni zera? Poročevalec "Reichsposte" Stva. — Iz ruskega ujetništva se porota ž Halijttuskegq bojišč^ da je oglasil Fran Golob, popreje u radnik v slovenj graški deželni bolnišnici, sedaj v Mariboru. Rusi so ga odpeljali v Merv (vzhodno od Kaspiškega jezera). — Iz ruskega ujetništva se je oglasil praporščak 55. pešpolka Stanko Šorn, sin nadučitelja pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Nekako do srede aprila je služil pri 27. domobr. polku in vsled bolezni blizu 4 mesece v Ljubljani, dne 11. aprila pa je zopet odrinil v Karpate; tam so ga premestili k 55. pešpolku, ker je primanjkovalo častnikov, zmožnih kakega slovanskega jezika, ker v polku so sami Poljaki. Pogrešan je bil že od 29. aprila. Pravi, da mu gre v ujetništvu prav dobro. Odlikovanje. Profesor na mariborskem učiteljišču, zaslužni štajerski rodoljub dr. Ljudevit Pivko, nadporočnik črnovojniškega bataljona I L/37., je bil za izredno hrabrost odlikovan z vojaškim zaslužnim križcem 3. razreda z vojno dekoracijo. — Odlikovan je bil s srebrnim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje narednik pri div. san. zav. št. 22 Fran Stern, rodom Fram-čan. Barake za ranjence. Za domobransko vojašnico v Celju se bo stavilo šest barak za ranjene in bolne vojake. Delo je prevzel tesarski mojster Josip Nekrep iz Maribora. Dve smrtni obsodbi. Domobransko vojno sodišče v Gradcu je obsodilo ključavničarja Nikolaja Nadastija zaradi motenja javnega miru. storjenega s prepovedanim klicem, na smrt, a pristojni zapovednik ga je pomilostil na 15 let ječe. Drugi obsojeni na smrt je topničar Rudolf Ullrich; obsojen je bil zaradi dezertacije, a tudi on je bil pomiloščen na osem let ječe. Smrtna kosa. V Vučji vasi na Murskem polju je umrl dolgoletni župan Anton Heric. Pokojnik je oče štirih študiranih sinov, od katerih je eden zdravnik v Ljutomeru, drugi profesor v Celju. — V Konjicah je umrl odbornik in posestnik Jožef Pučnik. — Umrl je v Mariboru, Stolna ulica, gostilničar in hišni posestnik Sako-vič. Nadalje je umrl dolgoletni sodni zdravnik in član mariborskega okrajnega zastopa dr. Kornfeld. — V Gradcu je umrl profesor na ljubljanski realki dr. Anton Heu. — V Celju je umrla notarjeva vdova Eliza Toplak. Imenovan je za mestnega župnika v Ptuju ljutomerski dekan Martin Jurkovič. Ponesrečil se je v Središču hlapec Alojzij Raušt. Čez prsa mu je šel z opeko naloženi voz in je revež dobil take poškodbe, da je vsled n j ill umrl. Vinske cene. iz Bizeljskega poročajo : Vinske cene neprestano rastejo. Nekaj naše izborne kaplje je šlo tudi za vojaške dobave. Vinogradi dobro kažejo, samo z delom gre tudi pri nas precej trda, dasi se vsakdo trudi, kar more, da bi letino kolikor mogoče zasigurali. Zaprli ko v Celju gminazijo in vse ljudske šole. Na slovenski gimnaziji so šolsko leto zaključili 16. junija. Sprejemni izpiti za nove učence so se vršili 27. in 28. junija. Prepozno. Mestni sluga v Celju Jakob Planine si je dne 21. dec. 1911 sam končal življenje, ker je bil na sumu, da je poneveril 1100 kron. Sedaj se je izkazalo, da je bil sum neopravičen. Že leta 1913 so našli 200 kron tistega denarja, 9. junija letos pa ostalih 900 kron. Pokojnik je denar najbrže založil. KOROŠKO. Sprejemni izpiti za 1. gimnazijski razred v Celovcu ne bodo meseca julija, ampak šele meseca septembra. Pisma ped cenzuro. Vsa pisma, ki prihajajo na Koroško ali se odpošiljajo s Koroškega, se bodo za-naprej v smislu ministerijalne odredbe z dne 25. julija 1914 cenzurirala. 251etni jubilej delavke. V Roschnerjevi knjigoveznici v Celovcu službujoča delavka Antonija Male, rojena Kolačnik, je obhajala 17. junija svojo 251etnieo službovanja v imenovani knjigoveznici. Vojaška sanitetna komisija. 19. junija je došla v Celovec z Dunaja pod vodstvom nadštabnega zdravnika dr. Miillerja sanitetna komisija z zdravniki, kemiki, sanitetnim moštvom in z desiufek-cijskim orodjem. * PRIMORSKO. Napisi v Trstu. Po izgredih, ki so se zgodili v Trstu pred nekoliko tedni, so se na mnogih trgovinah in stanovanjih pojavili napisi "suddito austriaco", "suddito germanico" (avstrijski podanik, nemški podanik). S temi napisi so hoteli dotičniki obvarovati svojo lastnino pred nasilstvom in poškodovanjem. Ker je v mestu zopet mir in red, prijavlja "Edinost" poziv, naj se taki napisi odstranijo. Umrl je v Trstu ondotni odvetnik dr. Feliks Kovačie. Življenje v Pulju. Dne 16. junija so se pričele zapirati kavarne, gostilne in trgovine v Pulju ob 8. uri zvečer. Tudi civilno prebivalstvo mora hoditi zdaj z vojaki vred kmalu spat. Crešnje in sadnje so branjevke pričele dražiti, ker ni konkurence. Cena kili črešenj je znašala SO vin. do 1 K, le dobrim znancem so jih prodajali po 60 vin. kilogram. HRVATSKO. Poslanci na dopustu. Kralj je odredil, naj dobe vsi pri vojakih služeči hrvatski poslanci doptiste; in sicer toliko časa, dokler bo trajalo zasedanje hrvatskega sabora. Teli poslancev je devet; poslanec Hrustič pa je že nekaj časa v srbskem ujetništvu. Rccseveltov kandidat. San Francisco, eai;. 24. julija. Bivši predsednik Theodore Roose-velt je izjavil, da bo njegov kandidat pri prihodnjih predsedniških volitvah governor Hiram Johnson. Požari. Iz Budimpešte poročajo* Pred kratkim sta izbruhnila v mestu Kezdivasarlielvju na dveh straneh požara. Pogorela so mestna skla dišča. Pred tremi dnevi jc iz bruhnil požar v nekem drugem de lil mesta. Požar je nastal v nekem nočnem lokalu ter ga je požarna hramba takrat še omejila. Policija išče požigalea. V Muehlendorfu je bil te dni velik požar, ki je uničil do sedaj že več kot 100 hiš. Tudi poštno poslopje je zgorelo. Sedemnajst požarnih hramb in vojaštvo je pomagalo pri gašenju. Več ognjegaseev je dobilo težke opekline, več jih je še pod razvalinami. Mnogo družin je vsled tega v skrajni bedi. LISTNICA UREDNIŠTVA. A. V., Farrell, Pa. — Žal. da take knjige nimamo. Čimbolj je govor priprost, tem lepši je. Želimo vam veliko uspeha. Pozdrav! SLOVENKA! Ali si že Čitala knjigo: Kažipot amer. Slovenkam ali: Kaj mora vedeti vsaka odrasla Slovenka. Še danes jo naroči. Odprla Ti bo v maisi- , čem oči. Cena 60 centov, dva izvoda ti.00 Naroča se pri: Poučna Biblioteka, Box 808 Milwaukee, Wis. IŠČE SE STROJARJE. Stalno delo od kosa za 10 ve-' a^n^dAS HW UKwtiiktO rrrfcj MKfJlai M »»»r&TtfUK H KmjalBfffc Mouik, m £<*» triabt U BamailJlTo. ▼ poyro.r« aut-■Utr« mkio poi 11«, kar hb H imd U lat trnka* t tia »oala lx ittol ▼ m-|«a lutim loai. V poyravaK timumb traajuc« kakor ▼» *rugc ktrataut tm niuun 9* kjLkorta« Ui oa- kt«n kna m*4&l|Blk nnlu|. JOHN WENZEL ltlT X. 91. IL Clrv eland. 6kij. dobite "GLAS NARODA" skozi štiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in po- ""^PJ stavnih praznikov. "GLAS NARODA" "^gpj) izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v "^gj mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih "^J mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila z bojišča in razne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 1.3,000! — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne unije. "^J Dr. Josip V. Grahek. EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PENNA. Zdravim vBe bolezni moške, ženske in otročje. 341 East Ohio St., [Allegheny] N. S. Pitlibarf, Pa. 'ABEcroti !'Hcte!a Parlir.ca — Km iter. 1. 3. 8 lc 4 vcrlio naravno do moiebiEe fl^® P O Z O R I Čitateljem in naročnikom nazna njamo, da nam je pošla zaloga Slovensko - Amerikanskega Kole darja za leto 1915. Namesto Koledarja, dobi vsak nov naročnik eno izmed letošnjih Mohorjevih knjig. Uredništvo Glas Naroda. Izvanredna ponudba za bolne. En mesec, — od 1. julija do 1. , avgusta — hočemo natančno preiskati vaše telo, kemično analizirati urin ter mikroskopično preiskati kri in izmeček ter izvršiti $10.00 vredno preiskavo z X-ŽARKI VSE ZA $2 00. Nobenega ugibanja ali pomot glede vaše bolezni. X-žarki zrejo naravnost skozi vaše telo. To je zlata prilika in vsem bolnikom se svetuje, naj se je poslužijo, tudi ako žive 200 milj od tu. Izplačalo se bo priti. Pridite takoj. — Odlašanje je nevarno. Dr. L. E. SIEGELSTEFN, 308 Fermaaeat BI4f. 746 Euclid Arenae, ClereUn J, Okii. PRVA HRVASKO-SLO /ENSKA TOVARNA TAMRilflIG V AMERIKI priporoča ae vit m Slovenskim tam-bnraSkim zborom, kakor tudi posameznikom, ki lju* bijo tambuie. V tej tovarni se izdelujejo tambure po n^jnovejSom sistema in najpopolnoj. ilk umetniških načrtih. Okrašene so z bi-seri in vsakovrstnimi roiaml. Veiika zaloga vsakovrstnih godal in najboljših gramofonov ter finih slovenskih plošč i. t d. Veliki lluBtrova-ni cenik s slikami polljem vsakemu sutonj. Iran Benčič 49S4 St. Clair At«., flmlsnda OttOi Kadar je kaka druitva namenjeno kopiti banderes, artavr, rtg» je sodb dne inštrumente, kape itd., ali pa kadar potrebajete uro, vsriiice, privesk-prstan itd., ne kupite prej nikjer, da tudi mene zacena vprašate. Uprafanie Vas stane le 2c. pa si bodete prihranili dolarje. Cenike, več vrst pošiljam brezplačno. Pišite ponj. IVAN PAJK & CO., Conemaugh, Fa. Box 328 Kaj pravijo pisatelji, učenjaki In državniki o "knjigi Berte pL Sottner "Doli z orožjem!" Lev Nikoiajevič Tolstoj je pisal: Knjigo sem z velikim užitkom prebral in v njej našel veliko koristnega. Ta knjiga zelo vpliva na človeka in obsega nebroj lepih misli.... Friderik pL Bodenstedt: Odkar je umrla madams Stael nI bilo na s^etu tako slavne pisateljice kot je Suttnerjeva. Prof. dr. A. Dodel: "Doli z orožjem je pravo ogledalo sedanjega časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da se bližajo človeštvu boljši časi. Kratkomalo: zelo dobra knjiga. Dr. Lud. Jakobovski: To knjigo bi človek najrajše poljubil. V dno srca me je pretreslo, ko sem jo prebral. Štajerski pisatelj Peter Rosegger piše: Sedel sem v nekem gozdu pri Krieglach in sem bral knjigo z naslovom "Doli z orožjem !" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem iivljenju. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da bi jo Imela vsaka knjigarna, da bo je tudi v Šolah ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti družbe, ki bi razširjala to knjigo? Henrik Hart: — To Je najbolj očarljiva knjiga, kar sem Jih kdaj bral____ C. Neumann Hofer: — To Je najboljša knjiga, kar so Jih spisali ljudje, ki se borijo za svetovni mir____ Hans Land (na shodu, katerega je imel leta 1890 v Berlinu) : Ne slavil knjige, samo imenoval jo bom. Vsakemu jo bom po-nndS. Naj bi tudi ta knjiga našla svoje apostolje, ki bi šil žnjo križemsvet in učili vse narode.... Finančni minister Dunajewski je rekel v ne'iem svojem govore v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben voja-gkl strokovnjak, noben državnik, pač pa prlprosta ženska Berta pl. Suttnerjeva. Prosim Vas, posvetite par ur temu delu. Mislim, la se ne bo nlkdo več navduševal za vojno, če bo prebral to knjigo, CENA 50 CENTOV. Naročajte jo pri: Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York City, N. Y. GLAS NARODA, 26. JULIJA, 1915. — fisrottmmmmmmmfccs®a* BOIKAH' IZ ČASOV NAPOLEONA L Angleški spisal .Robert Buchanan. — Za Glas Naroda prevel G. P. 70 (Nadaljevanje) V tem času strašne epidemije, se je prijela kuga tudi Marcele in to j t" bilo za Robana najbolj strašno. Nov ogenj je gorel v njenih ® ® l SLOVENSKO-flNGLESKA SLOVNICA* ■ ■ ■ 11 ' ' - --■ —'—■—■ ■ ■ -t i Prirejena za slovenski narod, s so- j; delovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Cena v platna vezani $1.00. Rojaki ? Cleveland, 0. dobe || isto ? podružnici Fr. Sakser, 1604 St. Clair Ave., N. E. francoska parobrodna družba.)| Dlraktni (rta do Havre, Pariza, Švica, leomesia Id Ljubljani F' •AIPKOVEKCX" M dva vijaka "LA SAVOR" iw Sva vijaka IA kOMtomm aaU/atriiaka "lAiniABCfi taaltUrlfvHakv v ---- "Chicago", "la Torame", "Bochambeai" b "Niagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK torn st Pearl St., Vktssbroufh BiildUf, FeVtal parnikl odplnjejo vedae sk sredah ti yxfstulHtf R|errg£g »T, *. WL Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do iobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pošiljatve tudi seda.' zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem ▼ staro domovino. 100 K velja sedaj $16.00 s poštnino vred« FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. h