Stran 107. Poučni in zabavni del. Cecil Rhodes, glavni prouzročitelj južnoafričanske vojne. Po vsem svetu se je razglasilo pred nekaterimi meseci ime Cecila Rhodesa. Kdo je to? To je milijonar, ki ima v lasti bogate demantne rudnike v južni Afriki tam, kjer divja sedaj strašna vojna med Angleži in Buri. Cecil Rhodes je Anglež, katerega je že dolgo skominah) po zlatih rudnikih, ki se nahajajo v Transvaalu. On je na vso moč deloval na to, da bi se Angleži po lastili transvaalskega bogastva. Ako ne gre z lepa, pojde grda, si je mislil lakomni Anglež, ter pred kakimi osem- Stran 108. najstirai leti z vojsko napadel glavno mesto transvaalsko hoteč vstrašiti Bure in si jih podvreči. Toda Buri so hraber narod in so Angleže dobro naklestili. Ta poraz je grozno pekel milijonarja Cecila Rhodesa. Venomer je roval proti svobodnima državicama Transvaalu in Oranju in si prizadeval, da bi ondi zavladala Angleška in si podvrgla tamošnje naseljence Bure. Tam je bilo dobro znano, kaj namerja Angleška. Buri so prehiteli Angleže in jim napovedali vojno. Angleška je poslala velikansko vojsko proti Burom, da bi čim prej zadovoljila pohlepnega bogatina Cecila Rhodesa. Burom je bila izprva vojna sreča jako mila, a tudi sedaj, ko se umikajo neznosni premoči angleški, smemo upati, da jim ne odide končna zmaga. Veste li, kaj si žele Buri? Njihova najsrčnejša želja je, da bi v pest dobili Cecila Rhodesa, čegar nenasitna lakomnost je kriva, da teko potoki krvi. Glasoviti Mark Twein opisuje, tako je obogatel Cecil Rhodes. E?o vam njegove črtice! Leta 1870 je prišel v mesto Sidney v Avstraliji neki mladenč iskat dela. Ker ni nikogar poznal in ni dobil dela je kmalu potrosil one pičle novce, ki jih je bil prinesel seboj. Trdo mu je šlo za vsakdanji kruh. Sklenil je lotiti se kakoršnega koli dela. Sreča je bežala pred njim. Zaslužka ni našel nobenega. Ves dan je bil na ulici in vso noč. Premišljal je, kaj naj bi počel; ali čim bolj je premišljal, tem huje se je oglašala lakota. Ko se je jelo svitati, pritava obupan k morski obali. Tam so dremali ribiči, ki so se pečali z lovom morskih psov. V sidneyskem pristanišču vrvi namreč vse polno morskih psov. Nikjer na svetu jih ni toliko in tako lepih. Marsikateri ribič je že našel tu dober zaslužek, kajti vlada daje nagrado za vsakega vjetega morskega psa. Čim večji je pes, tem večja je nagrada. Poleg nagrade ostane ribiču še riba in vse, kar je v njej. Nobena riba tako hitro ne plava, kakor morski pes. On obide brzo vsa morja in obišče vsako pristanišče. Najhitrejši parnik ga ne more dohiteti. Mladenč hodi zamišljen ob pristanišču, kar mu vzklikne jeden izmed ribičev: — Hej, dečko, vrzi moj trnek v morje, morebiti ti bo sreča mila! — Ali če bo nesreča, kaj potem, reče mladenič. — Ne verjamem, ga zavrne ribič. Slabše ne more biti, kakor minulo noč. Poskusiva! — Dobro, kaj mi boste dali zato ? vpraša mladenič. — Dam ti morskega psa, če se vjame. — Že velja. S kostmi vred ga bom pogoltnil. Dajte mi trnek! — Evo ti ga. Jaz grem malo naprej, da ti lova ne pokvarim. Oho! Potegni! Brzo! Potegni! Riba se je vjela. Jaz sem si precej mislil, ko sem bil zagledal tvoj obraz, da moraš ti srečo imeti. Evo ga, je že na kopnem. — To je nenavadno velik pes. Gotovo je 19 črevljev dolg — reče ribič, ko je mladenič paral vjeto ribo. — Le vse poberi iz nje, dečko, ker večkrat se dobivajo v ribah reči, ki niso, da bi se zametavalo. V tem pa jaz nataknem novo vado in poskusim, se li nasmehne tudi meni sreča. Ko se je rityč pripravljal na novi lov, je bil mladenič že gotov z raztelesenjem; umil si je roke in takoj krenil proti mestu. — Kaj, ti že odhajaš, dečko? ga vpraša ribič. — Da, z Bogom! odgovori mladenič. — A kaj bo s psom? — Čemu mi bo ta riba? — Čemu da ti bo? Ali si nespameten. Ne veš li, da dobodeš zanjo nagrado v gotovih denarjih? Kaj pa misliš ? — Ni treba. Pojdite vi po nagrado. — Tako! Pa naj si pridržim tudi denarje? — Kajpada, vzklikne mladenič. — Ti si pa povšeči, ti. Zdi se mi, da si pravi čudak. Da, da, ne pozna se vsaka ptica po perju. Tvoja obleka je sicer raztrgana, ali ti si morda bogat — Da bogat sem, reče in odide v mesto. Vstavil se je pred najboljšo gostilno. Že hoče vstopiti, ko se ozre na svojo raztrgano obleko in gre dalje v neko majhno krčmo. Naroči si zajuterk, ki ga je stal pet šilingov. On vzame zlatnik iz žepa, ga zmenja in plača. Se mu je ostalo dosti denarja za novo obleko. O poldesetih je prišel v Sidney bogat trgovec z volno. Ravno je bil pozajterkoval in še čital novine, ko stopi k njemu sluga in mu rečo: — Pred vrati čaka neki mladenič in vpraša za vas, gospod. — Kaj vam neki ne pride na misel 1 Zapodite ga! — Sem že poskušal, pa noče iti. — Kaj, on se protivi? To mora biti čudak ali norec. Norec bo, norec — Ne, gospod, tako ne izgleda. — Ali vam je povedal, kaj hoče? — Ne, samo to je dejal, da hoče z vami govoriti o neki važni reči. — Ali vam je rekel, da noče oditi? — Da, on mi je zatrjeval, da vas bo čakal, če tudi ves dan. — No, če res ni zblaznel, pa ga pustite k meni. Mladenič vstopi. A ta je pri pameti, si misli trgovec, to se mu vidi na očeh. — Povejte mi, dragi, česa želite? Toda brzo, jaz ne vtegnem časa tratiti. — Gospod, jaz bi vas prosil, da mi posodite sto-tisoč funtov šterlingov. — Za Boga, ta je blazen; oh, ni mogoče, take oči . . . — Kdo ste vi, če smem vprašati? — Jaz sem jeden, ki ga vi ne poznate. — In vi se zovete? — Cecil Rhodes! — Ne, to ime mi je neznano. Povejte mi, zakaj prihajate k meni s tako zahtevo? Stran 109. — Zato ker namerjam v bodočih šestdesetih dneh zaslužiti sto tisoč zase in ravno toliko za vas. — Zares! To je nekaj čudnega. Sedaj me zanimate. Sedite. Kaj namerjate? Nisem vas dobro razumel. Vi imate neko namero. — Rekel sem vam, da jo imam. — Zares! Počakajte malo — da pomislim. Vi ste me iznenadili. Zdi se mi, da sem nekam razburjen — moram se pomiriti . . . Tako, sedaj na dan z vašimi osnovami . govorite! — Sklenil sem kupiti vso letošnjo zalogo volne in jo v 60 dneh dalje poslati. — Kaj, vso volno, kar je je v zalogi? — Da, vso volno. — Neumnost! Ali mar veste, koliko je je v zalog' ? — Vam. Okoli dva milijona — morda malo več. — Zares, dobro ste poučeni. In veste li, koliko znaša potrebna glavnica, da izvedete podjetje v 60 dneh. — Tudi to mi je znano. Ravno sto tisoč, kolikor želim od vas dobiti na posodo. — Račun se vjema. Pa kaj boste potem začeli? — Jaz bi zaslužil v 60 dneh dvestotisoč funtov. — To je, vi bi radi dosegli tak dobiček, ko bi. . . — Jaz ga hočem tudi doseči. — Vi govorite z vso gotovostjo. Recimo, da bi bilo to mogoče in da imate pred očmi določen namen, ali pa imate zato tudi sposobnost, da v tujem svetu izvedete svoje namere Govorite jasno. Vi me ne boste vplašili. Jaz sem pripravljen na vse. Zakaj želite kupiti volno? In kako mislite doseči tako velik dobiček? — Jaz ne mislim, ampak vem za gotovo, da ga dosežem. — Toda, mladi prijatelj, od kod imate toliko gotovost? — Od tod, ker je Francoska napovedala Nemčiji vojno; vsled tega je poskočila cena volni v Londonu za 14 odstotkov. — Ali zares? Ne, vi ste v veliki zmoti! Vi ste mislili, da me bo vaša novica iznenadila, toda prevarili ste se. Evo vam poročila jutranjih časnikov. Črtajte? Brzi parnik je dospel semkaj sinoči ob 11. uri. Pred 50 dnevi je odpotoval iz Londona in mi prinesel najnovejših novic. Nikjer ne vidim niti najmanjšega oblačka. Kar se pa volne tiče, vas zagotavljam, da je to najcenejše blago na vsem angleškem trgu. Kaj pravite na to? čemu sedite tako mirno? — Kef imam kesnejše poročilo . . . — Kesnejše? Kako to? Od kod? Ni mogoče! Moje poročilo je novo, došlo je iz Londona z brzim parnikom .. . — No, moje poročilo je novejše, samo 10 dni staro. — Ali ste čarovnik ? Od kod imate poročilo ? — Iz droba morskega psa. — No, sedaj smo pri kraju s pametjo. Sedaj sem prepričan, da ste zblazneli. V blaznico vas bom dal odvesti. — Čemu se vznemirjate? Predno me razglasite za norca, me vsaj poslušajte . . . — O, prosim vas stokrat za odpuščanje. Kdo bi si mislil, da pošiljate vi morskega na Angleško, da vam donaša tržna poročila ... Pa kaj vam pišejo iz Londona? — Bom takoj gotov. Pokazal vam bom nekoliko potez in neke druge stvari, a vi mi podpišite . . . — Čakajte! Dokažite mi, da ste govorili resnico, potem vam naštejem, če treba, še jedenkrat toliko novcev seveda proti temu, da si deliva dobiček. Kje imate do-tično številko londonskega časnika „Timesaa ? Pokažite mi pismo? — Evo ga, glejte! Ta beležnica je bila lastnina človeka, ki ga je požrl morski pes. Nesreča se je naj-brže zgodila v Temzi, ker je poročilo od istega dne, od katerega je časnik, ki prinaša novico, da je vojna napovedana. Časnik in pismo sta tičala v beležnici. V pismu se bere: Jaz potujem v Nemčijo, da položim svoje živ Jjenje na oltar domovine. Razvidno je iz tega, da je hotel človek, ki je bil napisal pismo, iti na vojno, predno ga je požrla pošast. — Škoda zanj, no midva bova drugi pot žalovala za njim. Sedaj naju čaka važnejši posel Jaz si bom na vso moč prizadeval, da pokupiva vso volno. Da, ali . . . kako se vi zovete? — Cecil Rhodes! — Prijatelj, trojni ljudje se nahajajo pred nami. navadni, nenavadni in norci Vas prištevam k nenavadnim. Ako ostanete živi, se boste pcbrinili, da ves svet zve o vas. Trgovina z volno se je dobro obnesla. Z njo je postavil Cecil Rhodes temelj svojemu bogastvu. Ko je pozneje obolel, so mu svetovali zdravniki, naj gfre v južno Afriko vtrjevat si zdravje. Tam ga je našla nova sreča tako, da se more imenovati sedaj: kralj demantnih rudokopov. Velikanska so njegova podjetja. Tako je n. pr. ponudil Angleški, da boSe na lastne stroške zgraditi železnico skozi vso Afriko tja do sredozemskega morja. Milijarde bi pogoltnilo to podjetje, a gotovo je, da bi mu ta železnica prinesla novo ogromno bogastvo. Cecil Rhodes je tisti človek, ki je največ kriv sedanje južnoafričanske vojne On je kriv, da se nahaja njegova domovina Angleška v težavnem položaju, iz katerega naj si zapomni nauk, da se tudi mal narod, če je složen in hraber, ubrani sužnosti. I. Z. +1. V.