V Gorici, 15. oktobra 1885. „So5a" izhaja vsak petek in velja po poStu»re,TPinan:t W? v GonVi na flow posiljana: Vkp !ctn . . . . . '. i.40 rv,i ift.-v......."20 Cctvtt letii ......I 10 Pjfi OZUauilUl ::. i:i:-:» tUiti ;¦!¦: ../.''•:¦¦ I lnij -I- liIa»ovoljno pogiljajo .i!-. !•:!!.;:. ii ..Si'h-i-- v Ofirici na Travuiku 10, L, im,'.»iMiiiiit pu opravniStvu „Soce" Via delia "Croce St. 4. IJ. Rokopisi so tie vraSajo; dnpisi naj ««» l)l»etivoijiu> l'Viniliivji,..)o. — IU'J&Iitbi in (IriiKini mipri'iungnim m* iinroftiiua /nizM, 'ikiisc Delate pri opravniitvn. Yoiilcem veleposestnikom! Svojim rojakom veleposestnikom, ki bodo volili prihodnjo saboto enega zastopnika v dezelni zbov goriSki, priporocali smo zadnjid, naj bodo oprozni tor pripravljeni na boj, ako bo treba, ker nasprotniku bo ne more zaupati, ee tudi na videz je miron, kakor da bi se za volitev no brigal, a v resnici opazuje naie etopinje in caka le priiike, da bi nas prekvapil. Danes lahko povemo svqjim sorojakom, da nag sum ni bil prazen in da smo dobro sodili svojo politique na-sprotnike, ki bi Slovenca radi v zlici vode vtopili, ako bi mogli, tor si Itejejo v veliko zaslugo, ako morejo nam nekoliko ponagajati. Nasprotniki razlienih barv, ki med seboj si ne zaupajo, ki drug drugega dolzijo razDih reSij, ki so razprti v mnogih ozirih,.se bratski zdruBujejo in trdno sklepajo, kadar je treba Blovencu, zvestemu drzavljanu, branitelju cesarstva in avstrijske dri&ave, metati polena pod noge. Tako go godi, icakor se nam pripovedujo, tudi glede volitve, ki bo prihodnjo soboto. Zivlji, ki ne marojo niti za narodtjo ravnopravnonfc niti za mogoeno domoviuo, zbirajo so ter skuSajo na veleposestnike uplivati, da bi onemogo6ili alt vsaj otoftli izvolitev takega poslan-ea, kakerinega slovenski volilci Dotrebujejo in zahfce* vajo. Nasvetujejo jim moza, ki so je neprijazno o Slovencih brazil, o katerem se drugega ne ve nego da hrepeni vile in vile. Y takih okoliicmah, menimo, ni treba, da bi stovenskim veleposestnikom ie posebe na sice pokla-dali dolzuost, katero imajo do sebe in do naroua pri bodoelh vrtitvah. Yemo, da druitvo „Slogatt je raz-poslalo okroznico vsem narodnim in onim veleposestnikom, od katerih je pricakovati, da ne bodo prezi-rali dobrega sveta in natandnega poduka o vaznosti bodoce volitve; zato menimo, da v tej zadevi nam je nepotreboo dalje govoriti. Kdor ho6e vedeti, kako stojijo redi na GoriSkem, prebere naj zopet oni se-stavek in vedel bo, pri 6em smo. Od ene volitve in od enega poslanca odvisno je ravnotezje v deielnem zboru. Ako Slovenci zgubijo eno mesto in pustijo, da so napo^i z modern, ki bi plesal po pibcalki, na katero mu piska tuj gospodar, nam neprijazen in nasproten, ne bodo jim mogli pomagati skoro nicesa vsi ostali poslanci, kajti ne bodo imeli toliko uiool in upliva, da bi zavirali k'ik sklep, o katerem bi bili preprica-ui, da bi ne bil dezeli v koriat, ampak v ikodo. Ker se nekatori ljudje prizadevajo, da bi se vo- litev izvrSila tako, da bi bila goriSkim Slovenoem izvo-i litev neugodna in jako nevarna, zato opominjamo gg. ' veleposestnike §o enkrat na to, kar jim je ze znano, ter jim prav toplo na sroe polagoma, naj se v poluem Stevilu udelezijo volitve ter naj zapre6ijo nakane svo-jih naaprotaikov. Slovenski volilci so ze pri miiogih prilikan, posebno pri letoSnji volitvi v drzavni zbor, pokazali, da so mozje, katero tujeo spoStujo ter se jih boji. Prav radi tega niso si upali tujci s svojim kandidatom na dan, ampak snujojo na sknvnem, da bi zadnji. dan nafie mozc nepripravljene zajeli ter oku-Sali, izneveriti jih narodu in priklopiti jih nenaravni zvezi. To na§im prijateljem ne smo obveljati in na naSih volilcih iz veleposestva je leze^e, da nasprotnika, ki ne miruje, zopet udarijo tor pokazejo da poznajo svojo dolznost in da jo vejo izpolniti. Veleposestniki, pridito v«i k volitvi ter volite osebno ali pa izroflto poltenim rokam pooblastilo, ako ne morete priti. Svet naj zopet vidi, da politi^na in narodna zavednost nisti prazni besedi, ampak da gotiSki Sloveuci si l njima 6ast in slavo pridobivajo, ne lo pri svojih rojakih ampak tudi pri uasprotnikih. volilci! na Yas gleda de^la, od Van prieakuje narodnega oina. Pokazito, da uto vrodni njoni sinovi, da poznate njene potrebe, ter volite kandidata, o ka-torem ato se dogovorili, o katerem po praviei prioa-kujete, da se bo potogoval za Vale pravsce, za VaSo blaginjo. V polnoStevilnem zboru slovenskiU velepo-sestuikov naj se v ho bo to ue sliii drugo nego ime narodnega kandidata. S»tam si volilci osve-tite lice prcd svetom; s tem daste vreden odgovor na novredno prizadevanje svojih nasprotnikov, ki Yam ne bodo mogli odrefii priznanja in hvale, ko bodo vi-deli, da se ne daste omajati nikakemii vetru, da eto-jite tL'dni ko skala in hrast 1 USTEK. Zanimivosti it zgodovine c. k kmetijskega drnStva v Gorici. (Nabral E. KI.) (Konec tega dela.) Do leta 1766. so kmetje svobodno pasli ovce ne samo po ob6inskih zemljiidih, ampak po kondani zetvi tudi po privatnem posestvu. Kmetijska dru^ba pa se je mnogo potezala za to in slednjiS je tudi do-segla, da je vlada tako svobodno paso prepovedala z opominom, da sme vsak lastnik svoje ovce pasti samo na lastnih zemljisLih. Pa&niki nekterih obfiin, posebno sfcandrezki, mi-recski, vertojbanski, pe6anski, rupenski, loceniski, vi-lanovski, marjanski so bili leta 1766. so v preialo-stnem stanji; niti toliko ni raslo na njih, da bi bilo zadostovalo za paio, in ker so bile obcine tako ne-marne, da niso hotele niSesar storiti za zboljsanje svojega posestva, priporo^ala je kmetijska druzba glavarstvenemu svetu (Gonsiglio capitanale), naj jih priaili, da ima vsaka izmed njih v naslednjem letu vsaj po eno njivo obCiuskega zeraljisca zorati in jo nasejati se semenom, koje bi priskrbela druzba. Gla-varstveai svet je na to koj dal nasvetovano zapoved in aicer je zaukazal dotidnim ob<5inam, naj na zorano fbHutoo «wiyiSoe sejeja 4et«ljo, Druzba sv. Cirila in Metoda. Zo mcogo l^et potegujemo se Slovenci za zboljsanje narodnega solstva; a na§i napori obrodili so do zdaj lo malo sadu, ker nasprotovanje od razuih strani je tako veliko, da se ne da raahoraupognitL Namesto da bi nap redo vali na poti do vofijo omike, po katori hrepenimo, kakor o vroSih dnevih po hla-divni vodi, braniti se nam je na vse strani, da to ohranimo, kar so nam dale bivie ustavoverne vlade. Zayiro delajo se nam vsakovrstne; zato moramo Leta 1765. je za$el grof Anton Goronini na Tol-minskem izdolovati s i r po moravskem na^inu. Leta 1767. je druzba priskrbela z Ruskega nekoliko rigaj skega Ian enega Berne na, ter je poskusila sejati. Ne vemo, kako se je sponesla posku§nja; dan danes se prideluje Ian v naii dezeli le se v nekterih vibih legah na Gerkljanskem in Tol- Ker je bilo v takratni dobi obcoo mnenje, da se 2ivali bolje sponaaajo, kedar prihajajo iz gorkih krajev v mrzle, naprosila je druzba vlado, naj jej preskrbi nekoliko j a r c e v so Spanskega, d i se uvede doticno zlahtno plemo v na§e krajo. Vlada ni menda ustregla tej ielji; zato pa je druStvo pozneje naro-cilo nekoliko ovac iz juiaib. Tirolov iu ciperakega otoka. V prvih treh letih se je mnogo razpravljalo o tem, da bi se za strojenje koz* ne rabil samo hra8tov lub, ampak tudi hrastov les. Druzbenik d.r Torre je v seji 19. julija 1766 kazal obrazec stroja, s kterim bi se v ta namen drobil les in je razlagal, koliko dobicka bi imeli strojarji po tej znajdbi. Ker se je nekdo ponudil, da naieii tak stroj na svoj ra-6un, sklenila je druzba poauditi 30 gld. tistemu, ki bi ga prvi dobro zlozil. Ko je bil stroj napravljen, delali so dolgo casa poaku§aje; strojili so koze z hrastovim lubom in lesom, ptimerjali te in one, za-slisevali mnenje doina6ih in trzaskih mojstrov, a sled-njid je prejela druiba dvorni dekret 11. febr. 1768, p> m&mmp ®$mmwd* xaba bmmefp ioJ» iff iskati tudi raznih potij, po katerih se moromo v bran staviti onemu prizadevanju, ki nam hoce odvzoti in zatreti, kar nam je ostalo iz preteklih 6asov. Med razttimi sredstvi, s katori mi so goji in povzdiguje narodu o Solstvo, sloneoe na pravi narodni in ker&anski podlagi, so posebne vaznosti razna drufitva, ki ie snujojo v ta namen. Med mnogimi narodi in po mnogih kiajih imela so Solska druitva ;enavadno dober in blagodejen uspob. Kar drugim koristi, Slovenoem ne move Skodo-vati, mislili so si mnogi Ijubljaneki rodoljubi tor so sestavili pravila za iolsko druStvo, ki naj bi eo raz-tezalo po vsoh deLelah, v katerih Slovene! zdrioma prebivajo; po Kranjskem, Koroikem, Stajonkem in Primorskem. Yisoka dunajska vlada je to druitvo postavno potrdila in U je zafielo druitvo svoje delovanje, najprej v Ljubljani, potem v Trstu, in na-dejarao ie, da kmalu se uitanovi tudi v Clorioi, Ob ineii slovenskih pokrajin je tako druitvo najboy po-tiebno, kajti tarn je narodnoit najbolj v navarnosti, Y m&\U\ ne pokaie se lahko resna novarnost, ker tje priteka mo5 iz vsega telesa in ko so drugi udjo uzo omrtvoli, sroe ie bije in daje znamonja iSivljonja. Ob robu se pa narodno Sivljonje in uarodna zavest lahko zgubi, ko se zdi, da je sree ie mocno in zdra-vo; zato jo troba pred vsem take kraje imefci pred-oumi, ki so najbolj izpostavljeni tuji sili, da se jim dd o pravem 6a»»u pomoc, ki jih obvaruje pogina, kajti la2e je reiiti kak kraj narouneg* pugina nogo zbuditi ga zopet k zivljenju,' ko ga je zadela bridk^ narodna smrt. V nevarnom polozaji nahajajo se mno-ga slovenska mesta in trgi; novarue okolifidine nahajajo se tudi na Primorskem, in ne vemo, ali bi no smeli priltevati taKim krajem tudi Gorice iz mnogih ozirov. Ako jo torej druStvo ev, Cirila in Metoda ko-ristno in potrebno za alovenske deiele sploh, je go-tovo Le posebe koristno in potrebno goriski dezeli, gorilkemu mestu, Zato monimo, da na poziv kakega rodoljuba bi se kmalu toliko udov oglasilo, da bi se lahko, ustanovila poddru^nica za Gorico in okolioo. Vrli Cehi, na§i bratje, imajo tako druStvo (Osrednjo §olsko matioo) u2e mnogo let in ne more se povedati, koliko dobrega je to druStvo storilo za 8eike Sole in kako velika je po^ctovalnost napredujo6ega naroda za ohranjenje in vedno veeje utrjenje tega druitva. Ni dvomiti, da tudi slovensko Sclsko druitvo sv. Cirila in Metoda bo jako blagodejno uplivalo toliko lesu za strojenje koL, ker se na Ooriikem hrastov les lahko porabi za ladjo ko se stroj dobiva od drugod n. pr. s. Stajerskega in z Ogrskega, Y seji dne 19. julija 1766 so gospodje sprejeli v dru&bo nenega kovaca Jakopa Benedet-a kot podvzetnega in znajdenega moza posebno za izdelova-nje strojev. Znaiol je nov stroj, s kterim se orj e, koplje in sej e ob enem. Druzba mu je narocila, naj izdela stroj po predlozenem obrazoi in mu je v ta namen predplacala 40 zlatih z dostav-kom, da dobi vrh placila se primerno nagrado, c« se njogova najdba sponese. Benedet je zlof.ii stroj, toda ker je bil v mnogom oziru pomanjkljiv, narofiila mu jo dru&ba, naj ga popravi in dopolni in v ta namen je p-ejel zopet 15 gld. V soji 22. novembra 1766 so je priponudil Benedet, da napravi drug stroj za oranjo, s kterim se bosti orali in kopali knadu dve brazdi. Dru$ba mu je naroSila, naj napravi in predlozi obrazec. Pozneje ne beremo o Benedotu in njegovih znajd-bah m5 druzega ve6, nego da mu je druzba dovolila se nekaj gld. odskodbe za stroike, ki so n>n jih pri-zadele poskuSnje. 0 njegovih umetnih plugih ni dan danes nobenega sledu veo. V seji 1. febr, 1766 je bila na dnevnem rodu spemonica, ktero je podal miinar Josip Zanutig, da napravi v tej dezeli prvo papirnico; ponudba je gla s priporocliom v cesarsko potrdbo. Kako jo je vlada reaila, o tem ni no bene veeti v druzbenih za-pisnikih. .2ia# kuaete to mmah $metethk&*Mm& glede radodaraoati, h kateri bo Slovence vnemalo, kolikor glede narodne odgoje in narodnega poduka, ki ae bota Sirila po prizadevanji takega druStva. Druatvo je tako osnovauo, da ae Ianko siri y ? najoddaljnejio kraje in da labko vaakdo priatopi, ne da bi so am radi letaega pkfiia bilo prayed bati. U druStvenlh pravil podajamo ta gg. Sitateljeni ne-katere dolotfbe. §. 1. Dru2ba av. Cirila in Metoda vatanavlja so za Kranjsko, Stajersko, Korosko in Primorsko (Gori-Sko, Tret in Istro). Vodstvo in aedei ji je v Ljubljani. §. 2. Droibe namen je vsestranski podpirati in poapeievati slovensko Solatvo na katoliiko-narodni podlagi. V ta namen druiba sa alovenake otroko na pravlja in vzdriuje sole in otroSke vrtove ali poma-ga napravljati in vzdrievati jih, naatavlja ucitelje, do-voljuje podpore in nagrade, ixdaja spise in knjige. §, 3 Dioibeni denarni pomoftki so: a) Doneaki druJbenikov; b) darila in volila; c) * oblaatvenim privoljenjem narejem nabori; d) prihodfci od napray-Ijenih beaed, labavnih ahodoT, dramatifinih in diugih dopnidenih iger, beril in railag. §, 4. Druibeniki ao: a) Pokrovitelji, ki placajo enkrat za vselej najmanj 100 gl.; b) vstanovniki, ki placajo enkrat sa vselej 10 gld.; c) letniki, ki pla-cujejo po 1 gld. na leto; d) podporniki, ki plafiujejo po 10 kr. na leto, in e) castni udje, ktere po nasve-tu druibencga votlstva ixvoli velika skups&na zarad njihovih zaslug za druibeno namene. To druatvo odlikuje ae po tem, da sme usta-navljati poddruinioe po Slovenakem. Nekatere doloSbe druatvenih pravil t tem oziru se glaae: |. 8, Poddruinice se labko napravijo v vaakem kraji, kjer je najmanj 20 druibenikov. Vsak druzbe-nik mora priatopiti k eni poddrazniei, ktero ai aam izTOH. Veeja meata ae Ianko razdele na vec pod-droinic. §. 9. Vsaka poddruinica ai izvoli izmed avojih druzbonikov prvomestnika, zapianikarja in blagajnika. Ti trije so poddrainifino nagelniStvo. Ako jo treba, izbere ae tudi vaakemu po eden ali vec naraestnikov. Le kteri njih odatopi, ame si nacelniitvo za Sas do prvega letnega zbora namestnika izmed druibeniko? izbrati. §, 10. Poddroinicno nacolniStvo aprejemlje druz benike, pobira njih doneske in poareuuje med druz-beniki in druzbenim vodstvom. Ono poSilja vsacega pol leta zapia priatopivaih in odstopivaih druibenikov in pobrane doneske druibenemu vodstvu. Temu naz-sanja tudi poddrnznicne sklepe in zelje in mu podajo, ako zahteva, poroclla in avoje mnenje. Oanova imenovanega draitva je prav prakti&ta ; vaakemu je dana prilika, da pristopi draStvn s takira enkratnim ali letnim doueskom, ki ga ne bo prevec 2olil. Poddrninice tega draitva ae lahko napravijo v vsaki vasi. Ker je potreba takega draitva obce pri-znana in tazSirjanje jako labko, zato menimo, da se na Goiiakem kmalu razSiri in da bo krepko podpiralo dosedanje prizadevanje rodoljubov, da bi se uezni mladini podajala taka vzgoja in tak pouk, ki se edi-ni da opraviliti pred strogim soduim stolom vzgoje-valne vede. Zato pa klicemo slovenskim rodoljubom, naj na prvi glas, ki ga bodo aliiali v tem oziru, pri stopijo draitva ter naj tudi drage nagovarjajo, da bi pristopili. Ganiti se moramo, ako bocemokaj doseci. Novi casi zabtevajo novih tredstev. ka pravila ao veljala v nasi deieli pred 120 loti o iitnej aetvi Drazbeni atrokovnjak, kmet Tijola, je odgovoril na vpraianje, kdaj naj ae seje pienica in kdaj drngo zlto, tako-le: Pravi 6as, vkterem naj se Beje pSenica, je po prvem krajoi septembrove lune; poprej naj se navozi na njive gnoj, ki ae mora raz-troaiti o atari lani. Za turaioo pa je raztroaiti gnoj S. ali 10, ciaja in o atari lnni in sejati je tursico vedno o atari luni; kdor jo seje o novi luni, ne dobi popolnega pridelka in aevarno je, da pridejo Crvi v zrnje; pazi naj se, da se tursica nikdar ne seje o polni lnni, ker ni npati popolnega pridelka. Viola je rekel, da govori po svojih. skuinjah. Da se zito obvaruje akode, ktero mu prizade-vnjo megla, rosa in morda tudi tako imenovane slane vode, nasvetoval je nekdo aredatvo, ktero ao nie drugod z uapehom (?) poakniali. Dva naj nategneta vriico iez njivo in jo dizlta tako viaoko, da bo se-gala do arede klasja; s toko nategneno vrcico naj potem teceta ?sak na svoji strani od enega konca njive do drnzega. Tako se otreae z rnatlin skodljiva vlaznoss in prezene se okuSenje. V seji dne 30. maja UW je zadnjikrat osebno predsedoval grot Ivan KaSpar Lanthieri. Prese-livSi se D& Dunaj priilrzal si je predsednistvo ter ime-noval za SYOjega namestnika grofa Karola S t r a s-soldo-a. On aam se ni nikdar vec povrnil, a ostal je vendar pravi druzbeni predaedoik in pokrovitelj do avoje smrti ia se dolgo po tem ni imela druiba pra-vega predaednika, ^mpak vodili to jo podpredaedniki Slovencev romanje v Prago. (Konec) Vea 6as naiega bivanja ˇ Pragi izkazoyali so I nam mei&ini neskoncno prijuznost in gostoljabje. Ze I pri prihodu poslali so nam na kolodvor priyatni go- spodje svoje kocije in vsakemu kocijaza pridruzil se j je po en sokolec kot kaiipot. Po gostilnab, po jav- nia ceatah, povsod ao nas prijazno tvsprejemali. Od- I loJien je nam bil poseben odbor, da nas je vodil o- I koli; a zraven tegsi. nam jo na prvi namig yank Pra- I Kin kar najradovoljneje postrcgel s pojasnili, kjer smo ]ih potrebovali. Da celo sami so se nam ponujali za I razkazovalce in tolmaio. Xekega jntra ze po slav- I nostnib dnoh napotilo se nas je kakib sedem skupaj na Yisehrad. Ko na nlici stoje premialjamo, po ka- ten atrani bi jo mahnili, pristopi kar na enkrat k nam nek prijazen gospod ter se nam ljubeznjivo po- nudi v tolmaca in vodnika, ies da on zjutra ^ tako I nima nikakega posla. In res peljal nas je v Smicbov, od tam a dolnicem cezYeUavo na Yisehrad, nam tarn z najvecjim veseljem vse vazkazal, potetn nam pred- lozil, naj bi se peljali s parobrodom v Chuchle (t. j. znani Ktichelbad). In res smo sit in on nas je tudi dot spremljal, a doli pa nekemu dragemu gospodu pripoioLil. Tako prisreno so ravnali z nami tudi drugi. Vsak nalih je imel na ponodbo privatno brez- I placoo stanovanje. Uekateri nismo te ponudbe vspre- jeli in se nastanili ˇ iotelih. A glejte, kaj je naredil ^eski alavnoslni odbor t Na tihem brez naiega ye- I dertja je pla^al nam tridnevno stanovanje po niXjih I cenah. Hekateri naiih sopotnikov so bili tudi na obed I povabljeni v privatne hiie j a g. Yojt:,i Napratek je [ pa kar vse romarje pogostii Po ogledo njegovega | obt tnega muzeja povabil nas je v svoje sobe in tam I nas je iznenadil s 6eikimi kola5i, sladeicami in z iz- I vrstnira minora z melnickib goric. Stregle so nam pa | same ljubeznjive Seake dame. In g. Vojli ni to bilo I Se dovolj, povabil nas je tudt §e za naslednji dan. j Ilvala vsem za tako prijaznosfc in za prav slovansko [ gostoljubnost t I In odkod vsi ti izrazi in dokazi prijaznosti in gostoljubja? Iz ^utt vzajemnoati, iz Ijubezni do brat-skega rodii, iz slovanskega mi§ljcnja, ki tako krepko zivi v sreih Praianov. Da, 81ovek mora biti vesel, navduien, ako opazuje to narodno zlvljenje in gibanje na Ceskem, osobito v Pragi. Koliko mi tozimo za-radi zelezuic; glejte tam imajo vse napiae ceako in sprevodniki po ceskib postajah govord vse v ceakem I jeziku. Tudi ravno za tot ker so 6ehit se svojim na-I rodom ravnajo vse lepse in prijazneje nego konduk-terji po slovenskih postajah z na§im narodom Uehi imajo svoje gledilfie, svoje Sole in tirade, — pri nas je vse to le na papirp. Pa tudi sami skrb6 za 6ast svojega jezika. Pojdi po Pragi, oglej si napise nad prodajalnicami — vecina fieskihl Eako pa pri nas, celo v beli Ljubljani? Posluiaj govor po gostii-nah, po Stacunah, — povsod ti bije cescina na uho. Kako to prijetno osnpne dloveka, ki tega domd ni vajen. In gospe naie in gospice, kaj menite vi, se ceske vaie tovariiice sramujejo slovan3kega jezika? AH se boj6 vjavnosti pokazati, da so deskega rodn? Kaj §e t Poslusal sem govor po ulicah in cestah, pazil poaebao na dame, v katerem jezika bodo govorile, in | glejte eem, elegantnejia je bila dama, bolj gotovo je bilo, da govori deski. Tako daiec grado Pralani v tem oziru, da v tuji6ini ^ovoriti niti ne marajo. O ko bi clovek mogel naie miaoneze poslati vsaj za ne-koliko caaa v Prago v solo, uverjen sem, da bi se jim tam ogrela duia t * * * A zdaj pa z Bogom, zlati grad Libuae, oj z Bo-gom Ceba slavni rod! Srce ni nam dalo pokoja, gor med vaa nas je gnalo z juznih trat, kakor tigke ko apomlad spet pricvete, — saj smo vedeli, da pri vas j Se cvete narodna pomlad, ia zeleli smo gledati njena S dada. Zbralo se nas je krdelo, kt vdano vam je iz srei In k vam Mtelo je veselo cez hrib in dol sto milj hoda. Bomali smo k Yam iz Adrije sinje, od Save, Drave in Savinje, iz tozne Istre in od Soce bistre. Romali smo k vam kot Sibkejsi brat k moc-nejiemu, kot nesrednejii k sre6nejsemu. In kako lepo ste nas docakali. Yidimo, da pri vas je sicer hlad-neje podnebje, a bladneje vaie ni srce. In tega srea bratovsko ljubezen niivali smo v polni meri. Razka-zali ste nam svoje slave spomenike, svoje bogastvo, syojo odlofinost, videli smo vase 2ivljenje in se vese-lili yaiega razvoja in napredka. U^ivali smo vaie go-stoljubje, pili smo vodo iz valih rek in kapljico va-iih vinskih trt, pili v duso sladki glas vase govorice in sladki glas vasih pesnil Daevi bivanja med vami so zlati dnevi naiega zivljenja. Najslajie spomine na vas vzeli smo sabo v domovino: in ta spomiu oataae I vedno mlad in zelen, kakor zelenje nasib oljk in lo-vorov in zelenje vasih smrck. Vzeli smo sabo naj-lepso spomine, — o da bi bili mogli sabo vzeti tudi vaso zaacujnost, vstrajnost, odlocnost in pozrtvoval- I nost, da bi jo mogli vcepiti v duio svojih slovenskih I bratov in sestric ter tako svoj narod pozdigniti do I tiote stopinje slave in arece, na k^teri braiski aam I narod vol ze etoji! I Obvaruj Bog te zemlja ^eska, ' I MM & daj svoj bJagoeioT, J In zraven stare slave bleska Dodeli slave svit ti nov! Bopisi. Iz Podgore, 14. oktobra. — Sv. Gotarda ob-| cioa, ktero je pred 6 meseci osirotila nemila amrt, dozivela je v6eraj po dolgej oto^noafi zopet vesel dan, Z nenavadno svecanostjo sprojela je svojega nov ega, ! ieljno pricakovanega du^oega pastiija v nsebi fiaat. I gospoda Jo2efa Goloba, rodom Bolkanca, do sedaj vi-I karja v Stanjetu. Kot izraz ob6ne zadovoljaoati, da jej je podeljen tako odlifion duhovnik, oavetila je I Podgora avoje lice; vse je bilo v zastavah, topidi so gromeli, zvonovi veselo razglaiali ob6no radost vernih Podgorcev, kteri ao v ogromnem Stevilu navduienih sre prihiteli spodobno pozdravit novega cerkvenega predstojnika. Tudi iolska mladina, prazni6no opravlje-na, z gospodom voditeljem in gpcno uciteljico na [ ^elu, ae je zbrala, da se spodobno pokloni dobro do-| ilemu udmiku krifianskega nauka. Ob 41/4 uri popol-1 dne pripelje se po gosp. 2upanu spremljan gosp, vi-| kar, v drugem vozu pa se je peljal g. dezelni posla-| nee And. Kocjan6ic\ Sprejem je bil ne samo sijajen, I ampak ob enem tudi presrSen, da je bil gosp, slav-I Ijeneo prav ginjen velike Ijubezni in obSnega apo-j itovanja, ktere mu je verna obcina 0 nastopu nove 1 aluzbe tako o6itno razodevala, I Nje2na deklica Marijca K., stopivia iz vrste Sol- ! ske mladine, podarilamu je lep iopek zveXih cvetlie. I Ka to se je podal cast, gospod od vseh strani iskreno ! pozdravljen mej zvonenjem in gromenjem topicev ka-; kor v slovesnem sprevodu v cerkev in od tam po opravljeni molitvi — v svoje novo stanovanje. — So-dtti po prvem vtisu, §e boljv pa po dobrern glasu, kteri je priiedii iz starega Btaojela vgladil novemu gospodu vikarju pot do naiih arc, sme se naia obcina presreSuo Sfceti, da jej je prevzv. knezonadikofa modrost in blagohostuost naklonila tako izvratnega pastirja, kterega nam Bog zivi mnoga, mnoga leta! Politidni pregled. Neraski in nera§ko-av^trijski klub, katera sta nastala iz razbite levicarske stranke, nada- Ijujeta politiko nespravljtvosti in vznemirjanja, katero sta tirala v prej§uji Sestlctui dobi Taaf- fejeve vlade podimeaom „zdru^ene levice". Do- kaz temu je ponudba ccskih poslancev, kateri j volijo 10 poslancev za Ce§ko v delegacije. Po- i nudili so Nemcem §tiri poslance, a Neoici so to j ponadbo odlocno odbili. Toliko z ozirom na pre- | bivalstvo kakor na itevilo poslancev na Ce§keni ne morejo Nemci te kronovine vefijega §tevila i delegatov zahtevati, i»ego so jim jih Cehi po- nudili; a Nemci hofiejo ali gospodovati ali nic\ j'Ni dvoma, da oni bi niti jednega sedezaCehoia ! ne prepustili, ako bi imeli vecino. Na Morav- 1 skem pa, kjer odlacujejo veleposestniki, so Nemci Cehom prepustili jeden sedez, pa to le radi tega, ker so veleposestniki, ki niso tako strastm, tako hoteli. To pa jazi zelo ustavoverce, vsled tega jadikujejo njih glasila 0 nedoslednosti teh vo- iitev. To ka^e jasno, da tirajo gospod je politiko nespravljivosti; da pa tirajo tudi politiko vzne-' mirjenja, ka^eta interpelacija 0 zatiraujl Nemcev' na Ce§kem in njih adresni nacrt. Eakor smo 2e porocali, odgovori zbomica" na prestolni govor s posebno adreso. Poseben odsek je nalozit poslancu Zeithamraerja, naj se-stavi adresni nacrt, ki je jako zmeren in spray-Ijiv, a manjiua ni bila s tem zadovoljna, sesta-viti je dala po poslanci Sturmu drug nacrt, kateri jasno ka2e, kaj gospodje ustavoverci hocejo. Sovrastvo do vsega^ kar ne spada v podrocje la^i-liberalizma, neomejeno gospodarstvo liberal-nih Nemcev nad vsemi drugimi strankami, v kateri namen bi se imela Galicija izbacniti iz cis-lajtanskih de^el, ozka zveza z Nem&jo, je vse-bina te adrese. Na6rt vecine pa smatra cuvstva nepremenljtve zvestobe kot nezrusljivo vez, ki spaja vse narode v Avstriji, poudarja potrebo, da se ohrani mir, obljubuje, da se bodo vriile obravnave 0 pogodbi z Ogersko v duba pravifc-nosti in primernosti z ozirom na interese Av-strije. Isto tako se bode vpra§anje 0 podalj-Sanji privilegija avstro-ogerske banke vr§ilo z ozirom qa koristi obrtnijskega in poljedelskega prebiyalstva, Nairt pripoziiava fal&jwU 4& w okrepi obramba drzave ter izreka preprifianje, da pospesuje razvoj avtonomije, ne da bi se ru-§ila celota drzave, najizdatueje mo6 drzave, pri-6akuje ravnopravnost v §olstvn, obljnbuje najveejo pozornost za urejenje galiskik rek in onih v drugih dezelah; zagotavlja, da se bode temeljito razpravljalo zakonodajstvo o poljedelstvu; upa, da se bodo gospodarske in socijalne preustrojbe izvajale z ozirom na korist domaSe obr nije, da se urede Mezniski tarifi, da se bodeozir jemal na samodeiavnost avtomnih krogov pri lokaTiiili zeleznicah, da se bo Stedilo v drzavnem gospo-darstvu, da bode uprava jednostavneja in da se obdacyo oni krogi, kateri so bili do sedaj pre-malo z davkom prizadeti. Koneeno izraza nafirt nado, da bode poslance v njih teznjak podpiraio vse prebivalstvo ter da se preprecl vse, kar bi notranji mir in prijateljsko sporazumljenje vseh , drzavljanov brez razlike narodnosti in veroizpo- j vedanja utegnilo motiti. Na Ogerskem se je faznesla vest, da je polozaj naiega zunanjega ministra omajen, a vlad-ni listi so se podvizali, da so to vest kot neresni-Sno preklicali. Slcer pa si Madjari §e vedno belijo glave s hrva§kim in juinim vprasanjem. V Zagrebu je ve&na poslancev sicer odbila pred-log, da se stavi ban v obtozni stan, a tako zva-na narodna stranka zaMa se je krhati. Usta-novila se je nova stranka, v kateri scdi ve&na hrva§ke aristokracije, ki je banu nasprotna in se bliza stranki §kofa Strossmayerja. Ve6ina jo izkljucJla nekoliko poslancev StarSeviSeve stranke iz zbornice za 60 sej ter dovolila, da so zoper dva poslanca te stranke postopa po kazenskem potu, ker sta bana iz zbornice izbacnila. Od druge strani pa so uradna glasila bana Khu«ra-a zagotavljala, da se bana ziv krst ni dotaknil in uredniki listov, ki so prinesli dotifina porofiila, so biii zaprti, ker so porocali o oni burni seji, da je bil ban izbacnen, To je res madjarska dosiednost. Sabor ne bode zboroval do 27. t. ra. 0 bolgarskem vpralanji ni posebnih novosti. V ob6e se §e zmirora mislij da Bolgari ostanejo zjedinjen — Tur&ja se sicer hitro oborozuje, a Bolgari so prepriSani, da to ni proti njim naperjeno, temuS da hofie Tnrcjja le varovati druge pokrajine. Vsi zastopniki velesil se zelo prizadevajo, da bi Grke in Srbe odvrnili od vojne; a zdi se, da je med kraljestvima pogodba, katera ju ve2e. Srbske 6ete se vedno bolj pomiSejo proti meji in en dan ali drugi slisali bomo, da so mejo prekoradile. Tudi Grki se prav marljivo pripravljajo za vojsko; vlada misli sklicati se pred shodom zbornice vse reserve, nad 60.000 moz. 0 francoskih volitvah nie" novega, ie le 18. t m. bodo ozje volitve, to bode odloeilni dan. Tudi o nemsko-ipanjskem vpraSanji ni kaj po-sebnega porocati. Domade in razne vesti Voliiee iz velikega posestva opozarjamo nft opomin, ki smo ga postavili na prvo raesto. Vsa-ka volitev v dezelni zbor gori§ki je dandanea, ko se delajo Slovencem, zveatim avatrijakim drzavljanom, vsakovrstne ovire, najve&je vaznoati. Ako bi vladala na Primorskem dobrohotna porazumljenost med de-zelnimi plemeni, ilo bi vse mirno in lepo; nikomar bi se ne bilo bati, da bi mu mogei sosed trajno §ko-dovati. Ali nekim krogom se je posrecilo vzbuditi in razslriti narodni prepir v dezelah ob jadranskem morji, ki povliva najbolje modi, katere bi se dale porabiti v bo^e, viije, blazje namene. Ta umetno izzvani in ekrbno duvani prepir je duno?e tazdra2il, da sosed sosedn ne zaupa, da sosed soseda srpo gleda, da se ne pazi toliko na splosao korist, kolikor na otrocje Dagajanje, brezkoristno besedovanje neplemenito zale-zovanje, ovajanje, smesenje in trdovratno zanikanje naravnih pravic, katerih nikdo ne more po pravicm poti odvzeti, katerim se nikdo ne more odregi. V ta-kih okolis<5inah je polozaj narodovih zastopnikov te2ji nego je bil kedaj; rafiuoati morajo s posledicami sploine zdra^be, katerim se tudi po§ten mo^ ne more popolno izogniti. Eadi neznosljivega diuzbenega |iv-Jjenja na Primorskem zginilo je ve5inom vse medse-bojno zaupanje in v javnem iivljenje u2e ni videti mirnih Ijndij srednje poti, ampak vse se loci v atrao-ke, eni na desno, drugi as levo. Naravno je, da ta fodcba javnega liiyfl^ft *» fJ*aa*» ˇ &&& mm w razne skup§5ine in zastope, infda je vsakdo previden, kdor ima pri tem kaj opraviti. Ne recemo,da deielni poslanci neslovenske narodnosti so neapravljivi, ali zaupanje je zginilo zunaj zbora v javneai zlvljenji, in zato smo v skrbi radi vzajemnega delovanja v de2el-nem zastopu. Vzajemno in slozno delovanje sicor 2elimo,| upa-mo, pricakujomo, pa vender se nioranio ob euem pripravljati in stvari tako urediti, da no bo slozno nostopanje odvisno s a m o od dobre volje poslancev, ampak .da bodo k sloznemu delovanju silile tudi zu-nanje okolisciue. Oni, kateri 2elijo mir, bodo imeli vecjo gotovost, da se jiin ielja izpolni { oni, katerim bi mir morda ne bil toliko pri Brci, bodo po okoli* sfiinah siljeni, da ne odprejo v dezelno dvorano vrat prepiru, ki zunaj zbornice bu6i ter ljudatvo bega. Ona zunanja okoliScina, ki zagotavlja kolikor mogo6e mirno in zato tudi uapesno koristno delovanje do^ol» nega zbora, jo ravnote^jo porilaucov na dosnici in lovici. Do zdaj je to ravnotezje vedno vladalo, ker 10 poslanoev bilo jo na slovenski strani, 10 na italijanaki, tako da noboua stran ni mogla brez druge 'licosa skleniti, in ta okolia&na, zdru^oua z dobro voljo deiclnih poslancev, pripomogla je, dasojocolo taknit mir ohranil, ko so neki krogi zahtevali in pri-('akovali prepir, da bi se bilo moglo ie6i: vidite, tak iu tak je ta, tak in tak oni. To ravnotezje morajo nasi veloposotniki ohraniti, da pospeHjo delovanje de^elnega zbora; zato morajo voliti poslanca Slovene a, in sicer odlo6nega, najbolje takega, katerega h o uasp lotni ki boj i-j o. Menimo, da iz navedenih besedij je labko spo-znati. da gg. de^elnim poslancem ni^esa ne o5itamo; ako bi pa kdo tega ne mogel spoznati, tedaj povemo izrecno, da ne na podlagi delovanja de^elnega zbora, ampak na podlagi seaanjega javnega Liv-ijenja, ki je po hujska&a vzuemirjeuo in ruzburjo-no, zahtevamo, naj se dobra volja dezelniu poslancev podpira z zunanjo pomoejo, z enakim Stovilom glasov i:a levi in na desni, da nai uajvidji zastop v deLoli ostano nepristopon onomu straatnemu narodnomu prepiru, ki buai ob jadranskih btegovih, S toga staltSca jo vsaka volitov v dezelni zbor gorifiki najvocjo vu^-aoflti. To srodstvo, katero mi nauvotujomo, jo noka-tcrim nubiui uasprotuikom tra v poti iu bi je radi zapre^ili; zato bodo priporooali, <5o bodo imeli kaj upauja, protinarodnega moia ali pa takega, ki ni krop ne voda, ki so dti oviti okolo pista, kakor kdo boce, Tako volitev naj nasi veleposestniki z^pi-ocijo s torn, da se obilno udelezijo volitve in da h 1 o/,uo glasujejo za kandidata, o katerem so se zjedinili. Yoliici, ostanite zdru^eni, ne daj-te se oepiti zadnji dan. 7 delegacije vrSile so se volitve 14. t, m. Kranjsko bode zastopal grof Hohenwart, Gorisko dr, Tonkli; namestnika sta: prvemu Klun, drugemu dr. ValuBsi. Duhovske zadeve. C. g. Paviioa Jo2ef, novomasnik iz Rifemberga, naredil je IB. t. m. prvo strogo skuinjo (rigorosum) iz bogoslovja (cerkvene zgodovine in cerkv. prava) na duuajskem vseuciliidi z odiiko. St. Bokarji, ki ga dobijo za kaplana, so lahko ponosni, da imajo id dtugega doktoranda. — C. g. Jozef G e r g o 1 e t gre kot vikar (ne kot za-dasni v.) Katoli&ko drugtvo (Circolo cattolico) imelo je danes obciii zbor, pri katerem je bil izvoljen za predsednika Karol vitez Baubela, o. k. stavbeui vi§ji svetovalec v pokoji. Natandneje porofiilo pri-hodujid. Nehvaleznost je plada sveta, pravi prego-vor, in tezko se dobi ri ifaeh lokznik v iclocli-i in f-f- t.t p.r«liti>IjLv«> sreti-itvr. '/.<>]W. *!cmLnjknnje slasti pri jedi, ^lab ^eicidec, tiiak, vetiove, :ol;ko, alaterdco, b«juv&uje, ^i&AoliOl, kre v zelcdci, bitje rca, zabasarsje, giiste, botez-ai na vrauio, na jetrih in scper zlato ziip. fcVAKlLO I Sfr jv.knkrat nam ,c Mui-uitj. lift ^o ie kapijice izpo-IW^IA^IFlLFRl tav ^ r velikemu ponareja- NUR ECHT BEl [imtnom .Alarijaccljsfke kapljitw [UUBACHi STUCKa>«hv ^j^ ?matii svitje brezwpeS- noati neao pruvo flilarijj»'flj*fce i<-Ifl«Jcnc kapljice*. kdor torej Zett pravib „Marijace!jskih zelodcnib. kapljic", pa/i naj pri kupovauji vedno na goreztjo podobo Matere bo«ie, ki je za varstveno znam-KO postavilO zajamceua in mora biti na taaki ste-klencici. Dobivajo ho v lekami Trnkoczy zraven rotovza V Ljubljani, so njijboljSt- ii.r kukor mnofe'a za-hvulna pi^ma potrjujejo, naj.s!vi:Setirrjfie in prospesnejse kapljice zoper vse zelodcne bolexni in njik naaJedke. LNT 1 steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gid., 5 tucatov samo 8 gid. "W& Razposilja se s posto najmenj jeden tucat steklenic Naslov: Lekarna Trnkoczy v Ljbbijani. V GORICI obilna in mno^ovrstna zaloga ibterijsl, oil reel u p na debelo in na drobno. Najvefii izbor blaga za raznosdeke (havzi- rarje), kramarje, firevljarje in krojaCe, potem molkov, svetih podob itd. dBav, mil itd. Posebnost: VRTNA SEMENA najodlicnejSih piemen*. PRODAJALNICA: Gotica, via Rastello St. 7 na-sproti e. k. loterijni kolekturi. P0TK1EE IN BLAUO spravlja v Ameriko najbolje in najceneje Arnold Reif, na Bunaji, I. Kcilowratring hjt.9 (ftajstarejla firma te vrste.) EDINO v najveoji kroja5nici za mozke SIUIUJI VII;I\HNI T "V C*OJE*IOX III nahajajo se izgotovljc^.e v neiznteriio izbero f"| povrlino siiJ jrl. 10 do 10 ^. popohta obloka za xiio^o. iieiio di'it» ]io ^1. ll) do :.0 hljirc za itf/lce, nov kro.j . . ]>o j»| .: do In M-ntsrliifcotr z:i mozU . . . /a . . . po ^1. U( do \'l l'"|>olnn obltj'vO za decko in stroke, /.a moIjo, pluSci za dez ueprcniorljivi, c'fvlji /;» lov, vrlm tega ISOC^ATJPA. ZAU)(U plaAC'fV watlnrjirolf, doliuun, sacfo za goripo — za to blugo odprt se je v \e(pod»v ' ftdjeinultov poseben odilelek v poseluiem, lo-I'enem pro.Htoru blizu proditjalnico. wath::;:c5 is pavrhns suknje i% otrske ci 2 let in m- |l| Uln^o vsnko vrnto za delo po meri, none prnr II ni/.ke, dolo licno, Htvari, ki ne dopadojo, so zm««ijo ^f br«z tozdVf!. ill l'Miiiu zulnn'a srajc, jop, izvirnih svitic z II volno \>. ini'intuc tovarno v Stockohnu pod odgovor- j *P nostjo prof. dr. Jiigcrja. Cudovite kapljice sv. Antona ratlovanskega. To priprosto in naravna zdravilo jo prava dobrodojna pomoi> in 11 i iroba mno-fiih lic->ccJi, (In m dokuio njiliova fiudorita niou. Co ho lo rnbijo nukoliko dni, olajgajo in prnzoiiojo prnv krnalu najtrdovratniSe ie-lodgnc bolPHti. I'ruv izvrstno vtitrozajo zoper humorojdi*, proti bolcznim na |(trlh in na vranlci, proti mivc.ibuu boli'/iiini in proti K'lin(uiu, pri zoiiNkih uiMHuOttiU lutdlu^.noitcth, zopor bfli tok, bojast, zoper bil jo >«rciitor (Ji^tijn poltvarjoiii) kri. One no pre^njujo hhiiid oiin'iijfiuh tmlozni, ampak uhh obvarujejo twdi prod vsako boleznijo. Prodajiyo so v vsoh glavnih b.-karnicah na svetu; z nurofibo in poSiliiitvo pa odino v lekur-iiici Cfistofoldtti V Gorici, v Trstu v lckarni C. Zanetti in Q. B.Roy is in v iekurni Alia Ma-donna t Korminu. Fna Hteklonica Htano itO novcor. Gotov pomocek. V»adko dobi placilo hitro nazaj, ako bi ostal tnoj go'ovi ROBOBANTIUM (pomocek, da brada raate.) 1m?/ u»pcha. Ima tudi goto* uspoh pro-ti p 1 eai, izp adan ju Ian, 1 uaki-nastiglavj inosiTljenjn las. I'spoh jo gotov po nekaiorem drgneuji. lUehijchitro. Izvirne steklonico razp03i« j;t po 1 gl. 50 kr., steklonico za posku-iijo po i gl. I. >„'«: v Gorici: Cristofoleui. lukar; v f rstu: Pavel iioiva, Ickar v mestni palaci; v Ljubljani: Ed. Mahr; t ________ .' a d r u: N. Androvich. Koboranutun rabi se pogosto t uspehom tudi proii slabosti «pomina in b010sti v gtari, kar •o Liuko dok.ue $u spriccrali in znhvaUmi. XB. V imouovanih z»Iog.ih dobi se tudi ustna k a r p a a k a v o d a U r o 1 i c b. o v a, gotora p 0 m 0 6 zoper TJakorano bolenjo zob, neobhodno potrebna, da se ohrani njih lepota, iztrstno sredstvo, da so ohranijo in ci-stijo zobie, nsta ia losna, sestaTljena iz zdraviluih korenik moravakih Karpat; p r a v e steklenice po 60 kr. HILARIJAHS v Gorici, v nuns iih ulieah h. st. 14, sprejciria v tisck knjlge, kajlzlee^ easnike^ Tizltne Hste, vabila, okroznico. sonote, pett-cije, cenike, jeililne liste, bolete, vozne in mrtvaske lfetf, /ulna pi.suia ia vsakorSna dela, ki spadajo v delokrog tiskarske umetnosti po prav nizkih c inah. Tiskaina ima v zalogi vsakovrstnih tlskanlc za ccrkreno rabo. kukor: sprlic-vala, rafiune, dnevmke, zaptsniki>, preglede, raz..stze, p-iaiutko. kanonskc table, numce (matrike) za I krst, birmo, zakon, Miirt, vclikunoCne liste, katjr tu-ii \\q\\$ da.-s status) v latiubkt'ni, slovonskcm, italijanskcin in Tit>iu§ki.-in jeziku itd. ttd. ^^" Tiikania daje poiostvo za uatanfim in Iiitro postrezbo iu za nizkost ce». "^|