postnfna platana v gotovini telttttr, p^teR to. novemBra 1933 Stav. 256 Leto VII. (XIV. MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK Oradnlitvo bi upravat Maribor. Oeapoaka al.1l / TalaleaaratfiJflaa »440.upata 846» Ishaja rasa« nadelja In prašnikov vsak dan ab 10. ari / Valja aiaaaBaa prajaman ,v upravi >• pa potu 10 Din, dosfavijan na d«a 13 Din / Oglasi pa aaaOta / Oplaaa — _ aprajana Ml oglasni oddal ak »Jutra- v LfaMjanl » PatM taka val nka M. 11400 JUTRA ESI Konec povojne mednarodne politike VRAČAMO SE V LETI 1913. in 1914. belgijski ministrski predsednik de ,r°uqueville je dejal te dni na ne in j 2b,or°vanju svoje stranke, da so vsa ednarodna prizadevanja privedla E v-°Po zopet tja, kjer je bila 1.1913. Mor-^ teh besed ne smemo vzeti doslovno, otovo pa kažejo nešteta znamenja, da j °iinio neposredno pred dokončnim p o tilom vsega tistega, kar seje imeno-al° Povojna mednarodna politika, zla-j4 Pa politika evropskega sodelovanja. ra nje 'e^° ho v tem nepričakovanem So2VOjU’ bo nniholj razočaral tiste, ki ^ ,Verjeli v moč Društva narodov na Panji osnovi, najpomembnejše, in si-Zaradi Mussolinijevega pakta štirih, a gospodarske, in sedaj še ženev- Polom c|r» p? Irazoro^tiven!> konference ter izsto-> Japonske in Nemčije iz Društva na-'oaov. To vse so dogodki, ki jasno in a_sno oznanjajo, da se vračamo v predlo dobo zaveznikov in sovraž *1 k o v, vseodločujočih velesil in nji-. °°vih trabantov! . Po vsem tem, kar se je po svetovni v°jiii zgnetlo na raznih mirovnih konfe-rePcah, kaj drugega tudi pričakovati ni-Slbo mogli. Ko je W i 1 s o n sprožil idejo Ustanovitve Društva narodov, je mislil Pač na to, naj se z mirovnimi pogajanji razdeli svet tako, da bo imel vsak na-r°d svojo državo, teritorialni obseg pa nat ji določi samoodločba. Taki na ?y°bodne države razdeljeni narodi naj 1 tvorili potem mednarodno orgatliza-*]0 Društvo narodov, ki naj bi bilo Kupen parlament sveta, razso-isce in cksekatlva. Namestote-Sa smo pa dobili države z mejami, ki so 3lh narekovale imperialistične skomine, strateški, gospodarski, zgodovinski, poetični in drugi, samo ne čisti nacio-a 1 n i oziri. Iz takih držav sestavljeno aruštvo narodov že samo po sebi ni tno-biti tisti ideal, ki ga je W!fson za-?anjal. Postalo je laž, slepilo! Mimo tega j® bilo Društvo narodov zgrajeno na ?redpostavki absolutne demokraci-v notrajnosti držav članic in v med-epojnih odnošajih. Toda povojna leta so ■jrinesla razkrajanje demokracije; Uvi usodni udarec ji je zadala boljševi-,ka revolucija v Rusiji, ki je ustvarijo Posredno fašizem. Tako je danes v *.VroPi manj držav, ki so ostale zveste 'sti demokraciji, kakor pa onih, ki so Mejele te ali one oblike absolutizem in 3'ktaturo. Pa še v absolutno demokrati-državah prehaja demokracija že v ef en zi v o. j £e ni demokracije v n o t r a n j i, je tudi biti več Društva narodov kot demokratične ustanove. Prvi je doumel to logično spoznanje Benito Mussolini, ki je že zdavnaj nastopil proti Društvu narodov; toda do odkrite akcije proti njemu se ni povzpel, ker je spoznal, da bi u-tegnila Italiji vsaj zaenkrat še škodovati. Zato se je poslužlt zahrbtne taktike, forsiranja pakta štirih velesil. Ta pakt je v svoji temeljni zamisli naperjen proti Društvu narodov in demokraciji v mednarodni-politiki, to si moramo in smemo danes odkrito priznati. Vsako slepomišenje s tem bi več škodovalo kakor koristilo. Nemčija je storila iz tega le logičen zaključek, ko je zapustila Ženevo. Po njenem izstopu je Društvo narodov »bolni mož ob Ženevskem jezeru«, kakor je bila nekoč Turčija ob Bosporu. Vsa velika vprašanja se rešujejo izven njega, med velesilami in državami male in srednje vrste, v kolikor jih velesile rabijo za okrepitev svojih stremljenj. Če jih ne bi potrebo vale v te svoje namene, se že sedaj sploh ne bi več brigale zanje. Vsaka rabi male države samo zato, da pritiska ž njimi na ostale velesile..in pa zato, da v vojni ne bi ostala osamljena. Vsa načela so stopila daleč v ozadie. Tako vidimo, da smo se v tem oziru zares vrnili v leto 1913., vrnili smo se pa tudi po splošnem mednarodnem položaju. Danes bi bil potreben samo kak »sarajevski atentat«, pa bi se vrnili takoj celo v leto 1914. in nihče ne ve ne ure ne dneva, kdaj se tak »a t e n t a t« lahko zgodi. Polom razorožitvene konference še ni »uradno« priznan, če se pa to zgodi, potem ne bo nobena sila več zaustavila mrzličnih priprav za novo evropsko in svetovno vojno. To sta potrdila nedvoumno prav ta teden angleški zunanji minister sir Simon in francoski zunanji minister Paul - Boncour. Njima pa menda pač-smemo verjeti? — Upanja, da bi se razorožitvena konferenca še rešila, je pa vsak dan manj. Za njo, če doživimo in ko doživimo njeno dokončno smrt, bo ohromel za vedno tudi »bolni mož ob Ženevskem jezeru«, ki ga bo zadela kap če ne pre.i takrat, ko bodo kjerkoli zagrmeli prvi topovi. Če ni mogel preprečiti vojne v Mandžuriji in celo ne v neznatnem džungelskeni Oran Chacu, kako naj jo prepreči v Evropi ali na Daljnjem Vzhodu? Doživljamo zadnja prizadevanja za ohranitev miru, zidnie velike napore, toda človeštvo, ki je spoznalo, da svetovna diplomacija še manjših problemov ne zmore, nima več dosti zaupanja va VELIKA ZUNANJEPOLITIČNA DEBATA V FRANCOSKEM PARLAMEN-TU. STALIŠČE LEVIČARJEV IN D ESNIČARJEV JE NAPRAM NEMČIJI POPOLNOMA ENOTNO. KLAVZULE MIROVNE POGODBE. PARIZ, 10.'novembra. V zbornici se je včeraj pričela velika zunanjepolitična debata, v kateri so absolvirali svoja poročila včeraj komaj trije, do- ne more biti v z u n a n j i in sploh Mednarodni politiki! Če pa ni v medna-j njo. Bojimo se, da bo sila razvoja zlo r°dnl politiki demokracije, tudi ne more I mila še njen zadnji napor. F*red priznanjem Rusije po Ameriki Vprašanje priznanja bo rešeno že danes ali jutri, predmeti POGAJANJ V BELI HIŠI. čim je na vrsti še 11 govornikov. Go vornik radikalnih socialistov Guernot in zastopnik desničarjev Georges Mandel sta soglasno ugotovila, da so si levičarji in desničarji glede stališča Francije napram Nemčiji popolnoma edini. Nemčija je danes sredi najživah-nejšega moraličnega in materialnega oboroževanja, ki se odraža v vojaški vzgoji mladine, povečanem uvozu sl-rovin za proizvajanje vojnega materiala, v gradnji letal, cestnih železnic na desnem bregu Rena in v proizvaja- nju strupenih plinov. Za Francijo ne prihaja v poštev pod nobenimi pogoji preventivna vojna proti Nemčiji. Fran cija le bha tedno prot! p< litikl sile in je vedno zagovarjala mir; istočasno pa se Francija z Nemčijo nikakor ne more spuščati v ločena pogajanja, ker ne bo nikdar pustila svojih zaveznikov na cedilu. Pakt štirih velesil ni sposoben za pogajanja z Nemčijo. Mandel je dalje zahteval, da se uporabijo sankcijske klavzule versajske pogodbe proti Nem čiji, kateri bi se tako ne dal čas za oborožitev. Današnja Nemčija je v stanju v 24 urah postaviti na fronto 45 najmodernejše opremljenih divizij. Divjanje narodnih socialistov v Avstriji BOMBA V KIRLINGU. HITLLERJEVS KE ZASTAVE V INOMOSTU. RAZPUST TURNERJEV. ARETACI JE IN DEMONSTRACIJE. DUNAJ, 10. novembra. Včeraj zjutraj so narodni socialisti v Klrlingu, ki je predmestju Kiosterneuburga, izvršili v garaži mestnega župana Kolda atentat na ta način, da so položili v kanal dve gra- nati, napolnjeni s približno 10 kg amoni-ta. Ker je kanal v bližini bencinskega rezervoarja, je le po izrednem naključju Izostala velika nesreča, ker je bil rezervoar; ki drž. 20.000 litrov bencina, prazen. Orožniki so že aretirali učitelja Wol kensteina. Preiskava se nadaljuje. INOMOST, 10. novembra. Včeraj Je bilo Tazobešenih tukaj okrog 8 narodno-soclallstlčnih zastav. DUNAJ, 10. novembra. Oblasti priprav ljajo skorajšnji razpust »Deutscher Tur- ner-Bunda«, ker vrši skrivaj narodno« socialistično propagando. Kakor se dalje zatrjuje, je vlada sklenila Izvesti revizijo državljanstva vseh onih oseb, ki so ga dobile po letu 1918. Policija je včeraj are tirala nad 100 kolporterjev, ki so prodajali prepovedane nemške liste, mimo tega pa tudi delili narodno-socialistične letake. DUNAJ, 10. novembra. V fiziološkem Institutu so slušatelji včeraj popoldne med predavanjem profesorja Turiga prepevali Horsta-Wessela pesem ter dvigali pri tem roke v hitlerjevski pozdrav. V predavalnico je nato vdrla policija, ki je ostala v dvorani do konca predavanja. , WASHINGTON, 10. novembra. Po *aiutrku, ki ga je Roosevelt priredil j|a Čast Litvinovu v Beli hiši, sta oba Javnika nadaljevala pogajanja o Pr,znanju sovjetske Rusije. V političnih roKih prevladuje vtis, da bi moglo M^adno priznanje sovjetske Rusije ua-‘Opiti že v prihodnjih 48 urah. Oba ar ki društveno delo od strani gledajo ifl omalovažujejo, vabimo, da se pridružijo društvu železniških upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani. Nova tekstilna tovarna v Rušah. Podjetnik Vlah iz Slavonskega Broda namerava zgraditi v staTem tovarniškem P°" slopju na Smolniku novo tekstilno tovarno. Posebna komisija sj je ogledala omenjene prostore in je tako pričakovati, da bodo dobile Ruše v doglednem časU še drugo tekstilno tovarno. Vlomilec v Petelnovo trgovino aretiran. Že včeraj smo poročali, da je vlomilec France Osojnik prekoračil našo mejo in se klatil po okolici Št. lija. Ker pa je spoznal, da so tla vroča, se je vrnil zopet v Avstrijo, kjer je bil včeraj dopoldne ob II. uri v Ernovžu aretiran iU oddan v zapore okrajnega sodišča Y Jpnici. Vlomilcu Osojniku bodo najpre! avstrijske varnostne oblasti pošteno izprašale vest, nato ga pa izročile našim oblastem. Današnji trg za ribe. Na današnjem dobro založenem trgu za ribe je bilo tud' precej rib iz naših vod. Prodajali so žive krape po 15, ščuke pa po 18 Din kg. Tfl-di morskih rib je bila precejšnja izbir®' prodajali so sardelice po 14 Din, bori#' ne, skombre, kalamare. Petrove ribe morske rake pa po 22 Din. Vremensko poročilo mariborske m®*®! oroioŠke postaje. Davi ob 7. uri je kaz® toplomer 1.3 stopinjo C; minimalna temperatura je znašala 1 stopinjo C; harO' meter je kazal pri 14.4 stopinjah J™’ reduciran na ničlo pa 731.3; vlaga 94; od včeraj na danes je P®dI U mm dežja pomešanega s snegom. Vremenska nanoved pa pravi, da bomo dobili še več snega. • v - u Ova specialista pred sodniki Kazenski razpravi proti vlomilcu Rajmundu fricu in krav- JEMU TATU MATEVŽU DOBNIKU. Dalekosežne so posledice današnje hu-e gospodarske in denarne krize, ki je Pripravila že mnogo ljudi do tega, da So bili prisiljeni seči po tujem imetju, z°Pet so taki, ki to krizo zlorabljajo in Se na njen račun izživljajo že v prirojenem tatinskem duhu, ker jim pač žilica da miru. Posledice pa so tudi v tem, aa se taki ljudje, ki jim ni do poštenega dela, naravnost specializirajo v svo-zločinskih podvigih in je današnja j^bninalna kronika zelo bogata na ta-'jj Primerih. Nikdar pa se ne morejo ako specializirati, da bi jim varnostne °blasti prej ko slej ne prišle na sled. Po-•JSod se pozna kriza, le mariborsko so-je, kar se tiče kazenskih obravnav Kfvavih zgodb, vlomov in tatvin in dru-jp1 zločinov, ki jih naštevajo paragrafi ^zenskega zakona, ne občuti in je s ta-,rtli Procesi preobloženo. Tako je danes dopoldne stopil prvi £red maii kazenski senat mladenič pri-)JuPljive zunanjosti in živih oči ter mu človek ne bi na prvi pogled prisodil, da le že v zgodnji mladosti zašel na kriva D°ta in da je svoja mlada leta preživel v Prisilni delavnici. Bil je to 29'etni Raj-mund Fric, po poklicu parketar. Pri ge-^eraljjah je predsednik ugotovil, da je 2 toženec avstrijski državljan, da je bil Ze dvakrat kaznovan ter je bil kot de-arnrznež izgnan z Dunaja, kjer je živel zadnje čase pred svojim prihodom v Maribor. Obširna in več .strani obsegajoča je boa obtožnica, ki mu je očitala cele litanije najrazličnejših grehov. Iz obtožbe Da je bilo razvidno, da je obtoženec Prebrisan, zelo iznajdljiv in da se je naivnost specializiral v vlomnih tatvinah. Njegovo polje so bila podstrešja mariborskih meščanov,'ki v letošnjem poletju niso bila varna pred njim. Ko je prijel letos spomladi v Maribor, si je poiskal stanovanje pri neki rodbini v Jezerski ulici. Kmalu se je seznanil z domačim sinom, ki je bi! mnogo let mlajši. s katerim sta sklenila intimno prijateljstvo. Ker ni dobil nikjer stalnega dete. se je preživljal z nabiranjem starega železa, ki ga je potem vnovčil. Popolnoma je pridobil na svojo stran svojega prijatelja, ki je postal njegov zvesti pomagač. Na svoi poklic je bil zelo Ponosen in je vsak dan obiskoval raz-ne invovitejše stranke ter povpraševal Za delom, pri tei priliki oa si je pridno Sondiral teren. Ko sta šla s prijateljem ha posel, je Fric s ponarejenimi ključi odpiral podstrešna vrata, njegov pomagač je pa stal budno na straži. Tako sta °Plenila marsikatero podstrešje, ukrade-n* plen pa je Fric shranjeval v svoji sobi in ga polagoma razpečaval. Ko se je dolgem prizadevanju mariborske policije 'končno le ujel v njene mreže, je naŠ1a policija v njegovi sobi celo skladišče najrazličnejšega blaga v skupni črednosti okrog 60000 Din. Na predsednikova vprašanja je obto- ženi Fric gladko odgovarjal in priznaval vlom za vlomom, greh za grehom. Nič ni olepšaj *er je napravil vtis, kakor da se je popolnoma vdal v svojo usodo. Obsojen je bil na 8 mesecev strogega zapora. Po prestani kazni pa bo izgnan iz naše države in izročen avstrijskim var nostnim oblastem. Pri obravnavi so bili navzoči številni oškodovanci, ki so si nato v shrambi o-krožnega sodišča, kjer je bil shranjen Fricov plen zbrali svoje blago. Nato bi se bil moral predstaviti malemu kazenskemu senatu 29-letni mizar Matevž Dobnik iz Podloža pri Ptujski gori. Obtoženec pa ni prišel k razpravi in je radi tega predsednik senata odredil, da se ga takoj zapre. Prišle pa so priče, ki so točno izpovedale, da ni ukradel krave posestniku Beraniou v Dobrovcih in krave Jakobu Kamplju v Grajevšku, nikdo druigi. kakor obtoženi Matevž Dob nik. Zanimive so izpovedi posameznih prič proti Matevžu Dobniku. Biti kravji tat, ni lahek posel. Krava ni zlata ura ali tisočak, ki ga človek lahko stisne v žep, marveč je potrebna pri taki tatvini že precejšnja količina predrznosti, potrebno je specielno znanje. Kravji tatovi opravljajo svoj zločinski posel navadno v temnih in viharnih nočeh, ko se gospodar ne nadeja takega obiska in ko ni žive duše na cesti ali stezi, po kateri ženejo svoje šti- rinogate in rogate žrtve. Svoječasno so bili kravji tatovi pravi strah kmetov na Dravskem polju. Ukradeno živino so A L B U S terpentinovo milo Za vse dni-in za vse perilo. spravljali na Ogrsko, kjer so imeli svoje pajdaše. Pa tudi konje so kradli in jih enako kakor govejo živino spravljali na Ogrsko. Radi dobrih zvez in ker predpisi o kupčiji niso bili tako strogi, so jih oblasti težko izsledile. Dandanes je temu drugače. Pri prodaji mora imeti lastnik natančni živinski potni list od pristojne občine z natančnim popisom ži-vinčeta. Pa tudi meje so bolj zastražene. Obtoženi Matevž Dobnik ni dosti zaostajal za svojimi predniki. Tudi on se je skušal poleg svojega dela na ta način lažje preživljati. Imel pa je smolo, kakor jo imajo po navadi danes vsi tatovi. Kravo, ki jo je bil ukradel posestniku Beraniču v Dobrovcih, je lastnik poznal na nekem sejmu v Mariboru in jo dobil takoj nazaj. Kupec pa je Dobnika izdal. Kravo, ki jo je bil ukradel letos v juniju, je spravil v srečne roke, vendar je imel to smolo, da ga je srečal neki posestnik, ki ga je dobro poznal, ko jo je gnal iz Kampljevega hleva po banovinski cesti proti Mariboru. Din za kg žive teže; konji po kakovosti od 1200—3000; konji za zakol 300—600; svinje so se prodajale za kg žive teže in sicer pršu tar ji 6.50—7.50, 'polmastne 7—8; prasci 6—12 tednov stari od 80— 280 Din. Piu] Agrarna reforma. V Ptuju se mudi agrarna komisija, da določi končnove-ljavno meje onih zemljišč Herbersteinovega veleposestva, ki so dodeljena agrarnim interesentom. Bansko upravo zastopata agrarni inšpektor dr. Šapla in agrarni nadsvetnik Osojnik s strokovnim osebjem. Navzoči so zastopniki prizadetih občin in agrarnih interesentov. Razprava se vrši v prostorih okrajnega cestnega odbora in bo trajala več dni. Nezgoda. Pri tukajšnjem ključavničarskem mojstru Kukovcu zaposleni 17lefni vajenec Tomaž Škrinjar je v delavnici tako nesrečno padel, da si je zlomil desno nogo. Rešilni avto ga je prepeljal v ptujsko bolnišnico. Božičnica za uboge otroke. Kolo jugoslovanskih sester v Ptuju priredi tudi letos običajno božičnico za uboge in dela-nezmožne žene. V ta namen bodo pobirale odbornice te dni po mestu prostovoljne prispevke. Prosimo vas, ne odpravite jih praznih rok, ker je pomoč nujna. Za vsak dar pa sprejmite toplo zahvalo. Nova občinska cesta. V Halozah so začeli graditi novo občinsko cesto, ki bo vezala Leskovec in Novo cerkev (Podlehnik). Gesta se gradi v takem ob- segu, da bo mogoč pozneje prevzem za banovinsko cesto drugega reda. Stroški so preračunjeni na 1,500.000 Din. Dogradil se bo najprej odsek od Leskovca do Trafelovega hriba. S to gradnjo je pri šlo siromašno prebivalstvo iz Haloz do zaslužka. Graditi se je začelo iz bednost-nega sklada. Zasačeni lovci brez orožnih listov. Orožniki ptujske postaje so naleteli na skupino lovcev, ki so streljali divjačino na občinskem lovišču pri Sv. Marku, ne da bi bili v posesti orožnega lista in lovske karte. Orožniki so zaplenili 5 lovskih pušk, lovce pa prijavili oblasti. Kino. V soboto U. trn. ob 20. uri in v nedeljo 12. t. m. ob 18.30 in 20.30 se pred vaja film »Beli strup«. V glavnih vlogah Hans Albers, Lucija Hoflich, Peter Lorre in drugi. Kot dodatek kulturni film ZKD in Foksov tednik. Živinski sejmi. V torek 7. t. m. je bil konjski in goveji sejem, v sredo 8. t. m. pa sejem za prašiče. Oba sejma sta bila, kar se tiče dogona, prav dobro obiskana, kupčija pa je bila srednje vrste. Na konjski in goveji sejem je bilo prignano 680 glav živine, prodano pa 276. Na svinjskem sejmu pa smo videli 444 ščetinar-jev. Od teh so jih prodali 134. Povprečne cene so bile sledeče; krave 2—4 Din, telice 2.75—4.50, voli 3—4, biki 2.75—4 Studenci pri Mariboru Izredni občni zbor Prostovoljnega gasilnega društva v Studencih. Včeraj zvečer je bil v gasilskem domu izredni občni zbor studenškega gasilnega društva, ki so se ga številno udeležili poleg aktivnih članov tudi podporniki. Navzoči so bili tudi zastopniki studenških nacionalnih društev. Občni zbor je vodil novo izvoljeni župan in poveljnik gasilnega društva g. Kaloh. Po poročilih so bile volitve, pri katerih je bil ponovno izvoljen za načelnika g. župan Kaloh, za poveljnika pa g. Alojz Pregelj. Po volitvah so bili novoizvoljeni odborniki, kakOT to predvideva zakon o gasilstvu, zapriseženi. Sokolstvo SOKOL MATICA Seja prednjaškega zbora bo jutri v soboto ob 20. uri v društveni sobi v Narodnem domu. Udeležba je za vse člane prednjaškega zbora nujno obvezna. — Zdravo! b SOKOL MARIBOR B. Poziv članstvu. Članstvo naj se polnoštevilno in zanesljivo udeleži Martinovega večera Narodne obrane, ki bo jutri v soboto zvečer v društveni dvorani pri bi\ Renči ju. Vstopnine ni. Zdravo! Sokol Tezno. V nedeljo, 12. trn. vpri-zori dramatični odsek društva ob 1415. uri v šoli na Teznem dve gledališki igri: »V Ljubljano jo dajmo!« in »Tat v mlinu«. Pred vprizoritvijo bo predavanje, in sicer »Trinajstletnica Rapalla« in »Ganglova 601etnica*. Sestre in bratje, sokolska dolžnost vas kliče, da se udeležite vsi! Zdravo! Starosta. Roditeljski sestanek v šol) na Teznem, ki se je nameraval vršiti v soboto, dne 11. trn., se preloži na naslednjo soboto* ker je vse učiteljstvo zaposleno pri sokolski prireditvi. Ruše. Gledališki odsek Sokolskega društva v Rušah igra v nedeljo 12. nov. tl. ob 20. uri velezabavno trodejansko burko »Turške kumare« ali »Harem gospoda Vrbka«. Albin Šavli: Samec Klub samcev v Budimpešti je zboro-val. Zboroval v svoji razkošni palači. Bil * na glasu kot najveselejši klub v mestu. Vendar pa nocoj ni bilo sledu o tej niegovi vrlini. Kajti lica članov so bila hladna, nepomična. Skoro otožna. Predsednik, dolg, suh starec, je tedaj vstal ter razgrnil pred seboj popisano Dolo papirja; »Tovariši!« je začel. »Jutri bomo priče žalostnemu dogodku, ki bo vrgel blato na svetli ugled našega društva. Drug •tenoš Torok se je pregrešil proti naše-Mu osnovnemu načelu. Vkljub dani besedi, vkljub prisegi vdanosti in zvestobe se je nemožato izneveril društvenim pravilom. Sramota, ki nam jo je s tem prizadejal, trka na naš ponos in kliče po Maščevanju. Tovariši, v imenu vseh čla-Nov ga izkliučuiem iz kluba.« Več ko dvesto rok je složno ploskalo Predsednikovemu eVspozeju. * Topli žarki nomDdnega solnca so se. odpočiti no dolbem Timskem odmoru, s svežo silo za^anDh v sive fac',de mest-hiš. Rahel vetrič je nalahno prikla- njal težke cvetne krošnje kostanjev po drevoredih. Priroda se je prebujala k novemu življenju. Še tako trdo človeško srce bi se moralo raznežiti pri pogledu na to lepoto. Toda ni bilo dano vsem, da v radosti pozabijo na tegobe tega življenja. Skozi odprto okno predmestne vile je uhajala sladka melodija »Tosellijeve serenade«. Nekje v soseščini je neznan umetnik izvabljal iz vijoline čudovito lepe akorde. Janoš Torok si je nervozno že v tretje pripenjal ovratnik iz kavčuka. Ni bil prijatelj trdih ovratnikov in tudi sicer so mu društvene etikete bile zadnja briga. Toda tega dne se je moral ukloniti. Zakaj gospod Janoš Torok. sodni svetnik, se je ženil. Mehka glasba »Tosellijeve serenade« ga je spravljala v obup. Imel je občutek, da mu nekdo svira posmrtni marš. Jezno je zaloputnil okensko krilo, da se je stresla hiša v svojih temeljih. Nič kaj razpoložen se ni zdel gospod sodni svetnik. Čeprav se mu je smeh-liala sreča v obliki mlade in lepe žene Marsikdo mu jo bo zavidal. Sicer je bila siromašnega stanu, toda pri njegovi plači to ni motilo. In vendar se je ženin •Kislo držal. Tudi naslednji »dan, po cerkveni ceremoniji, se ni zvedril njegov obraz. Car poročne noči ni pustil na njem očividno nikakih sledov. Janoš Torok je bil lep človek. Dasi že blizu štiridesetih, je mladim dekletom še vedno mešal pamet. Sicer ni niti izdale-ka bil sovražnik ženskega krila, toda bil je pri tem vendarle sila oprezen in nezaupljiv. Z mojstrsko taktiko je znal svojim mnogoštevilnim ljubezenskim avanturam vedno pravočasno napraviti konec, tako, da ni nikoli zašel predaleč. Bil je namreč zagrizen samec ter se mu je zdel zakonski jarem najhujša pokora, ki zamore zadeti pravovernega fanta. . In gospod sodni svetnik je moral občutiti sedaj to pokoro na lastni koži. Ni si mislil, da bi njegova mojstrska taktika utegnila kdaj najti doraslega tekmeca. Toda tekmec se je našel. Zanosna Ilonka Fehervaryjeva je v čudnih okoliščinah postala madame gospa Torokova Kor neznatna trfanikerka si je znala pridobiti naklonjenost zakrknjenega sodnega svehiika Nesrečnež se je do ušes zaljubi! v vročekrvno roia-kinjo. Spoznal jo je, ko se je nekoč čisto po naključju zatekel v prvi salon na bule- vardu. Odslej je postal njegov redni obiskovalec. Na temperamentno dekle so imele njegove zapeljive besede sugestivno moč. Že v kratkem je omagala njena krepost. Janoš si je takrat laskavo priznal, da je to najlepša zmaga v njegovi ljuba vni karieri. \ Ilonka se ni mogla potožiti na svojega kavalirja. Njegova velikodušna radodarnost jo je skoroda spravljala v zadrego. Temu primerno se je tudi ona oddolžila ter skušala svojemu ljubčku čimbolj osladiti njegovo samotarsko življenje. Kdo ve do kdaj bi trajala ta idila, da ni usoda posegla vmes s svojo krnto roko. Ko se je zaljubljeni svetnik nekega večera vrnil v svoj samski stan, rou je ljubica že pri vratih padla okrog vratu. Vsa žareča mu je šepetala v uho... Janoš se je na smrt preplašil. »Za božjo voljo!« je vzkliknil ves bled. »Prav meni se mora to pripetiti. Tu je treba hitre pomoči. Vem«, je dejal tolmač paragrafov, »za odličnega zdravnika, svojega dobrega prijatelja. On bo gotovo ustregel najini želji.« Toda ona o tem ni hotela ničesar slišati. (Konec jutrlj 7. bolestnim srcem naznanjamo globoko užaloščeni, da je naš iskren ublicni soprog, ozir. oče, stari oče, brat in stric, gospod Mil utm pl. Layer vladni svetnik v p. četrtek, dne 9. novembra 1933 ob Vk na 1. po nratki bolezni, mirno > mil za vedno svoje oči. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 11. novembra ob l i iz mestne mrtvašnice na pobreškem pokopališču. Sveta maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 13. novembra « uri v župni cerkvi Sv. Magdalene v Mariboru. 99 Globoko žalujoči ostal: Oglaiuite! Mariborski »Večertifk« Jutra; V M a r i b" o r n, čine 10. XI. 1933^ res: .»5—MM—m——mm—mi jv j -- OCEANOPOLIS Sommm • skrivnost! Grofu de Proroku in njegovim naslednikom se namera ni posrečila. Ostankov stare Atlantide niso iskali na pravem kraju, pa tudi njihovi nezadostni aparati jim niso dovoljevali, doseči dno oceana v taki globini, da bi bili lahko našli vidne ostanke. Šele doktorju Danilu Doljanu se je to posrečilo. Po čudnem nav-dahnjenju, ki se mu je porodilo že takrat, ko je bil še dijak gimnazije v svojem rodnem Mariboru, je delal vsa svoja zrela leta načrte, da bi nam iztrgal našo veliko skrivnost. To se mu je naposled tudi že skoraj posrečilo. Ves svet se spominja njegove ekspedicije na sredino Atlantskega oceana in njegovega nenadnega izginotja. Doktor Doljan se takrat ni ponesrečil, temveč je postal ujetnik podmorcev. Ujeli smo ga in prisilili živeti med nami; Naposled se mu pa je s pomočjo prijateljev, ki jih je našel med nami, posrečilo izvesti revolucijo, ki je postavila njega na čelo potomcev starih Atlantov. Poročil se je s princeso Intelo, hčerko prejšnjega predsednika vlade, in na današnji seji senata je bilo sklenjeno in naročeno, da pokliče naša radlopostaja vse postaje sveta in jim naznani, da je konec podmorske skrivnost]. Stopamo v stik z vsemi narodi na površini zemlje; stopamo v stik ž njimi po dolgih desettisočletjih samotnega življenja pod morjem. Obenem odpiramo vra-in kričali senzacijo; ta svojega mesta vsem obiskovalcem, ki bodo prihajali k nam kot prijatelji in naši učenci. Dajemo jim na razpolago vse svoje ogromne knjižnice, vse tehnične izsledke, vso svojo visoko kulturo in civilizacijo, ki bo docela preobrazila svet. Zopet naj postane Oceanopolis to, kar je bil nekoč Semistris, središče sveta! Od jutri zjutraj dalje bodo stale na gladini oceana naše podmornice, da sprejmejo prve obiskovalce, ki se bodo hoteli na lastne oči prepričati, da je naše sporočilo, ki vam ga dajemo, čista resnica. Obenem se bo dvignilo od tam naše stratosfersko letalo, ki bo odletelo v Ljubljano, da prinese prve pozdrave prestolnici tistega naroda, ki je ustvaril nove stike med nami in med svetom. Sporočite naše obvestilo vsem listom sveta, ki naj ga oddajo dalje do zadnjega človeškega bivališča! Ves svet naj ve, da se danes, dne 22. maja leta 2.033 začenja v zgodovini človeštva nova doba. Doktor Danilo Doljan, predsednik Senata; doktor Astis, minister za zunanje zadeve.« Radiofonisti vsega sveta so strmeli in niso vedeli ali se kdo z njimi šali, ali je vse res. Vendar so sporočili to vest listom, ki so napravili takoj posebne izdaje. Dobro uro pozneje so tekali po ulicah vseh mest na svetu kolporterji »Nezaslišan dogodek! Potomci starih Atlantov še žive! Na dnu Atlantskega oceana je mesto Oceanopolis. Raziskovalec doktor Danilo Doljan predsednik vlade podmorcev. Prvo sporočilo vsem narodom sveta. Prvi stiki s človeštvom na površini zemlje!« Ljudje so se kar trgali za posebne izdaje listov, hlastno čitali debele naslove in sporočilo Oceanopolisa ter zmajevali z glavami. »Zopet nova časnikarska raca!« so vzklikali nekateri. »Čemu nas krmijo s takimi neumnostmi?« so se spraševali drugi in jezno odlagali liste. »Morda je pa vendar nekaj resnice na vsem tem,« so meniK tretji. »Doživeli smo nenavadne stvari!« so si zatrjevali četrti, ki so verjeli poročilom listov in niso prav nič dvomili o resničnosti tega, kar so čitali. Tako se je svet razdelil na nešteto taborov, ki so se med seboj pričkali zaradi obstoja ali neobstoja skrivnostnega podmorskega mesta edinih živih potomcev preblvalčev potopljene celine Atlantide. Vsega sveta se je polotil silen nemir. Vse je pričakovalo nadaljnjih dogodkov in vesti. Celo na borzah se je čutila napeta vznemirjenost. Z vseh strani Evrope in celo iz Amerike, Afrike, Azije in Avstralije so odleteli proti Ljubljani aeroplani z radovedneži, ki so hoteli prisostvovati prihodu stratosferskega vozila Oceanopolcev. V Ljubljani se je v nekaj urah zbralo več tisoč posebnih časniških poročevalcev. Tisoči in tisoči Lindi so strmeli proti nebu in čakali, kdaj se pojavi med oblaki napovedano letalo, Brzoparniki in hidro- plani so pa hiteli na sredino Atlantskega oceana, da se prepričajo, če se bodo res ob napovedanem jutru prikazale na P° vršini podmornice podmorskega ju stva. Ves svet je prevzemala mrzlica radovednosti in pričakovanja. Skoraj vs delo je počivalo. Tovarne in pisarne s ^ bile prazne. Uredništva listov so o e gale nepregledne množice, ki so zai vale novih vesti, novih silnih ^senzaci.. Tako napetih trenotkov svet še skora nikoli dotlej ni doživel. Bil je lep, nenavadno jasen majski do* poldan, ko so množice na ljubljanske letališču nenadoma radostno vzklikni e. Z daljnogledi so opazile v silnih zračni višavah temno piko, ki se je vedno no večala in bližala. Nobenega dvoma ti bilo več, da je to stratosfersko _ leta.o podmorcev. Polagoma so gledalci opazili oblike aparata in videli, kako je pa* dalo proti tlom s strahovito naglico. ^ padanje jih je vznemirilo, da so priče kakor poblazneli bežati na vse strani, ker so se bali, da bo letalo padlo nanje« Toda letalo se je pričelo nenadoma zaustavljati in se nižati proti tlom tako počasi, kakor majhen z vodikom napolnjen balonček, ko mu že pojema odpornost Zadnjih deset metrov se je letalo niža tako neverjetno počasi, da premikanja proti tlom skoraj ni bilo mogoče opazim Množice so se pričele naglo vračati na sredino letališča. Vse je drvelo skupaj, da bi prihitelo prvo do aparata, ki sei® blestel v solncu kakor čisto zlato. ke* bil je v resnici prevlečen z zlato ploce* vino. Njegova oblika je bila podobna veliki raketi in v njej je bilo več udobni" prostorov za potnike. Franc Pezdfi sreski podnačelnik v Mariboru Izdaja konzorcij »Jutra« ,v. Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RABI VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik - - - STANKO DETELA ” Mariboru Tužnim srcem naznanjamo, da je naš dragi tovariš Soort iSSK Maribor — Nogometni odsek: !. moštvo nastopi proti SK Iliriji v sledeči postavi: Majer, Oven, Kukanja, Kokot, Gomol, Stanko, Ogrizek, Ruško, Vesnaver, Konic, Jurgec. Potni spremljevalec načelnik odseka g. Tomažič. Moištvo odpotuje z vlakom ob 5.24, vsled tega morajo biti vsi igralci ob 5.15 na glavnem kolodvoru. Opremo naj vsak Igralec dvigne pravočasno. — I. juniorji Igrajo ob 1. Uri prvenstveno tekmo proti juniorjem $K Železničarja na igrišču SK Železničarja. Postava jumiorjev je raz vidna iz objavne deske na igrišču v Ljudskem vrtu. Kapetan juniorjev je tov. Zelan, — Tajnik. Sodniki za nedeljske prvenstvene tekme. SK Železničar‘SSK Cel je sodi gosp. Ramovg, Svoboda:Panonija sodi g. Nemec, Gradjanski:Panonija sodi g. Bizjak in ISSK Maribor :SK Ilirija sodi g. Cimperman. Občni zbor JNS bo 17, decembra ob 8. dopoldne v Beogradu. Predlogi se morajo predložiti tajništvu najkasneje 6 dni pred občnim zborom, le v izjemnih primerih morejo člani z dovoljenjem občnega »bora staviti predloge na občnem zboru samem. V tabeli najboljših strelcev nacionalne lige še vedno vodi Kragip (Hajduk) z 18 golom pred Marjanovičem in Vujadino-vičem (oba BSK) po 14, Tomačevičem fBASK) 13 itd. Najboljši zagrebški strelec je Lolič (Concordia), ki skupno s Ermanom (Primorje) stoji na petem mestu tabele. Naši internacionalni sodniki za mednarodne tekme potrjeni po FIFI so: E. Fabris, M. Popovič, B. Vasiljevič, S. Jokšič in J. Ružič. Dunajska Vienna, ki bi morala v nedeljo v Parizu igrati proti vodilnemu klubu angleške lige Tottenhama, potuje v Pariz, a bo igrala proti pariškemu Racing klubu, ker angleška nogometna zveza ni dovolila Tottenhamu nastopiti proti Vienni. Zagreb:Beograd. Prihodnja medmestna nogometna tekma med reprezentancama Beograda in Zagreba bo 1. decembra v Beogradu, revanžna tekma pa 17. decembra v Zagrebu. Maratanski tek na Japonskem. V japonskem nacionalnem maratonskem teku je zmagal Kozo Kusonoti v izbornem Času 2:31:10. Kusonoti je torej tekel za 26 sekund boljše kakor Zabala, zmagovalec na zadnji olimpiadi v Los Angelesu. Sorodnost genialnosti in blaznosti Norec, ki je ponarejal umetnine. BhdLmipeštanska policija je aretirala nedavno nekega zlatarja Joahima Schrei-berja, ki je polna tri leta ponarejal umetna zlatarska dela znamenitih zlatarskih umetnikov Josefa Szentpeterija, Benve-nuta Cellinija in drugih slavnih mojstrov. Svoja izvrstno ponarejena dela iz srebra in zlata je prodajal madžarskim umetnostnim strokovnjakom, lastnikom dragocenih zbirk in tujim ljubiteljem ter kupcem po zelo visokih cenah. Med drugimi je kupil tudi »British Museum« neko pozlačeno posodo, ki je nosila podpis Benvenuta—Celliniju. Madžarski državni muzej si je nabavil neko svetilko, ki naj bi jo bil izdelal Szentpeteri. Schrei-ber je svoje,ponaredbe izdelal tako dovršeno, da so jih najznamenitejši strokovnjaki proglasili za originale. Schrei-berja so morali po aretaciji prepeljati v norišnico, ker so zdravniki ugotovili, da je duševno zelo nevarno bolan. Mnogi oškodovanci, med katerimi so tudi razni strokovnjaki, Schreiberja sploh niso prijavili sodišču, ker se boje — blamaže. Konec plešastih glav Iz Berlina prihaja senzacijonalna vest, ki bo prijetno presenetila plešce po vsem svetu. Nekemu, berlinskemu zdravniku se je baje posrečilo odkritje, ki bo spravilo na noge ves svet, če se obnese. Odkril je baje učinkovito sredstvo proti izpa- danju las, tako da. na svetu ne bo ve8 plešastih glav, ko bo to sredstvo dovoli razširjeno. Berlinski zdravnik je dal nekemu plešastemu pacijentu več podko*' nih injekcij iz ekstrakta klijoče žensk® žleze. Po četrti injekciji ie zrasla bolniku brada, pozneje pa tudi lasje. Zgodil0 se je celo, da je dobi! bolnik lepe črn® lase, dočim je imel prej kostanjev®« Zdravnik, ki se mu je to presenetljiv0 odkritje posrečilo, pa sam svari pre° prevelikim veseljem in pretiranimi nada-tni. V njegovem primeru je Slo za plešo, nastalo zaradi motenj v hormonih. N» torej sigurno, da bi dosegla terapija tu® v drugih primerih tako presenetljiv uspeh. Vagoni za ples na Češkoslovaške®. Praška železniška uprava dela poskuse s posebnim železniškim vozom, ki i® ves urejen kot prava plesna dvorana. Poseben prostor je določen za orkester in si bodo tako potniki na daljših vožnjah krajšali čas s plesom, kakor da so nekje doma v plesni dvorani. Vagon z® ples je železniška uprava te dni pripela k raznim vlakom, da bi tako preizkusila vse njegove prednosti oziroma eventualne pomanjkljivosti njegove tehnične izdelave. Čim bodo ti vagoni popolni i° brez napak, jih bo češkoslovaška železniška uprava uvedla na vseh rednih progah. Zanimivo pa je vedeti, da je prvi poskusni plesni vagon predelan iz nekdanjega posebnega bolniškega voza »Rdečega križa«. v sredo, dne 8. novembra preminul. Ohranimo ga v trajnem spominu! Maribor, dne 10. novembra 1933. tlradnlitvo sreskege načelstva, Maribor. Službo dobi SPREJMEM UČENKO dobro * šolsko izobraabo. ranjern slovenščine in nem-iine. Tavčar, Jurčičeva ulica . 3. 4383 Mali oglasi Razno Sobo odda GOSPODARSKA JABOLKA addaiam dnevno po nalnižjih cenah. KoroSčeva 23. skladišče. 434S OPREMLJENO SOBO oddam v najem. Aleksandrova cesta 14.