Poštnina plačana v gotovini.
OBRTNI VESTNIK
Strokovni list za povzdigo in napredek slovenskega obrtništva
»OBRTNI VESTNIK”
Umi ja mesečno dvakrat, in sicer: Vsakega 1. ta 16. v mesecu ter • tane celoletno Din 40- — polletno Din 20- — poaameana itev. Din 2' —
Oficijelno glasilo «Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani* in «Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru* ter slovenskih obrtnih društev v Sloveniji
Uredništvo in npravnlštvo: Ljubljana, Beethovnova ulica 10.
Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira.
Štev. pri poštni hranilnici podružnici v Ljubljani 10.860
XII. letnik.
V Ljubljani, dne 1. junija 1929.
St. 11.
Razvoj našega obrta v številkah.
Zbornica TOI je izdala knjigo »Gradivo za statistiko trgo'vine, obrta in industrije v Sloveniji«, ki nam podaja izredno' zanimivo sliko o razvoju teh gospodarskih panog v letu 1902., 1925., 1926. in 1927. V obsežnih tabelah je označeno, kolika je bilo v navedenih letih na ozemlju sedanje Slovenije v poediinih političnih in davčnih okrajih obrtnikov, trgovcev in industrijcev vsake stroke posebej in skupno.
Pregled priobčenih številk nam kaže, da je bilo obrtnikov, vštevši nekaj stotin industrije na teritoriju Kranjske in Štajerske, kolikor ga je pripadlo naši državi, leta 1902. okrog 26.000. Za leto 1912. izkazuje statistika priraslih kakih poldrugi tisoč.
Številke, ki se nanašajo na leto 1925., 1926. in 1927. veljajo za teritorij vse Slovenije, vštevši tudi nam pripadli del Koroške (Prevalje), ki štejeta 2835 obrtnikov. Skupno število obrtnikov (brez industrije!) je znašalo leta 1925. 26.653, leta 1926. 27.892, leta 1927. pa že 29.129.
Ce primerjamo številke za leto 1902. in številke za leto 1925., vidimo, da smo' v tej dobi: nazadovali. Podatki za poedine politične sreze kažejo nazadoL vanje povsod, izvzemši majhen prirastek za radovljiški okraj in prirastek za LjubljanO-mesto, ki pa gre v veliki meri na račun priklopitve nekaterih perif arijski h delov mesta. Po poedinih srezih bivše Kranjske vidimo nazadovanje v črnomaljskem za 357, v kamniškem za 124, v kočevskem za 175. v kranjskem za 235, v krškem za 527 (odi 1641 na 1114!), vt litijskem za 65, v ljubljanski okolici1 za 337, v logaškem srezu za 150, v novomeškem za 90, prirastek pa samo v ljubljanskem za 479 (od1 1050 na 1529) in v radovljiškem za 30 (od 1059 na 1089).
Važnejše obrtne stroke kažejo za leto 1927. sledeče število: čevljarji 3649, gostilničarji' 5457, brivci 261, kolarji 680, ključavničarji 291, kovači 1542, krojači 1862, lončarji 310, šivilje 1752, mesarji 901, mizarji 1738, mlinarji 2544, peki' 542, sedlarji 389, slikarji, pleskarji, ličarji 273, sodarji 264, tesarski mojstri 277, zidarski mojstri 268, žage 1104.
S tem znamenitim statističnim delom, ki ga je uredil gen. tajnik g. dr. Fr. VVindischer, je postavila Zbornica soliden temelj, ki nam za bodoče ne bo samo zanesljivo izhodišče za nadalnjo obrtno statistiko, temveč bo moglo služiti tudi kot koristno kazalo za usmerjanje naše obrtne politike.
tev, ki jo da za izvršitev dotičnega posla šef do1-tičnega urada za sklonjeno pogodbo.
Ob izplačilu se • dobavitelju odračuna od zaslužka, odnosno od pogojene vsote:
1. Davek na posloivni promet. — Davek na poslovni promet znaša tudi v tem primeru 1 %:, vendar pa od prometa, ki ga opravijo dobavitelji z državo ali s kakimi samoupravnim telesom, tiisoi dolžni plačati davka na poSfovni promet takrat, ko ga plačujejo za ostali promet. Upravičeni so, da plačajo toliko manj davka na poslovni promet, kolikor se jim ga je Odbilo ob izplačilu, morajo pa priložiti prijavo za poslovni promet, priložiti pobotnice ali druga izkazila, iz katerih jo razvidho, koliko sO plačali prometnega davka ob prejemu zaslužka.
2. Pobotniška taksa % %. — Računi, ki se predlagajo državnim in samoupravnim oblastvom, če se potrjuje na njih prejem vsote, označene v računu, a se ne prilaga posebna pobotnica o prejemu te vsote, sU zavezani taksi' po tarifni postavki 33., ki' znaša V-i %. če se predložita račun in priznanica, se plača za račun taksa iz tarifne postavke 34. (računska taksa), za priznanico pa taksa iz tarifne postavse 33. (pobotniška taksa).
Če gre torej dobava v redu, mora vsak dobavitelj za državo ali občino', oblast ali okraj računati ob izplačilu z odbitkom 2% % pogojene cene, odnosno zaslužka1.
Taksni odbitki pri državnih ali samoupravnih dobavah.
Obrtniki se le izjemoma udeležujejo) nabavk za država in samouprave, pa še v primerih, v katerih se ta ali oni odloči, da prevzame klako tako delo, le redko kalkulira s pristojbinami, katere se mu odračunajo ob izplačilu zaslužka. Na konkretno vprašanje, koliko znašajo te pristojbine, pojasnjujemo v nastopnem sledeče:
Pri državnih dobavah se plača po tarifni postavki 25. najprej za vsaka ponudba taksa 100 dinarjev v kolkih. Ako delo1 iz katerih koli razlogov ni mogoče dovršiti v določenem roku, mora dobavitelj, da ne zapade kazni, vložiti prošnjo1 za podaljšanje roka za izvršitev naročila. Za tako prošnjo se ponovno plača taksa 100 dinarjev.
Pogodba, ki se sklene za dobavo, podlega taksi 1 % od pogojene cene. Taksa se natepi na izvod, ki ostane pri oblastvu v kolkih. Ako se ne napravi formalna pogodba, je plačati 1 % takso za odobri-
Občni zbor „Obrtniške samopomoči" Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani.
(Nadaljevanje.)
Umrli člani.
Lani koncem maja smo po okrožnici naznanili zadnjih pet smrtnih primerov, in sicer do 55. primera.
56. 7. junija 1928. Jančar Julija, Ljubljana.
57. 11. junija 1928. Pernuš Josip, Kranj.
58. 17. junija 1928. Planinšek Josip, Litija.
59. 3. julija 1928. Škrinjar Jagica, Javornik.
60. 14. julija 1928. Robavs Peter, Zagorje.
61. 18. julija 1928. Škrabec Franc, Ribnica.
62. 6. avgusta 1928. Radovan Marija, Ljubljana.
63. 11. avgusta 1928. Košar Jurij, Ljubljana.
64. 8. avgusta 1928. Kovač Franja, Spodnji Kašelj.
65. 19. avgusta 1928. Legat Josip, Križe-Tržič.
66. 22. avgusta 1928. Šuln Marija, Krško.
67. 7. septembra 1928. Lampič Ivan, Črnuče-Ježica.
68. 15. septembra 1928. Slane Ivan, Ribnica.
69. 16. septembra 1928. Dečman Franc, Tržič.
70. 2. oktobra 1928. Kastrevc Alojzij, Škocijan.
71. 4. oktobra 1928. Pakiž Angela, Ribnica.
72. 14. oktobra 1928. Doles Ivanka, Gorenji Logatec.
73. 19. oktobra 1928. Ižanc Terezija, Ljubljana.
74. 17. oktobra 1928. Oblak Marjeta, Velike Lašče.
75. 28. oktobra 1928. Loos Robert, Litija.
76. 3. decembra 1928. Šuligoj Ignacij, Sevnica.
77. 17. decembra 1928. Jan Elizabeta, Gorje.
78. 13. januarja 1929. Kociper Barbara, Libonje-Ormož.
79. 21. januarja 1929. Sattler Adolf, Moste.
80. 30. januarja 1929. Pogačnik Neža, Vrhnika.
81. 31. januarja 1929. Crtalič Josip, Ljubljana.
82. 16. februarja 1929. Kurnik Luka, Tržič.
83. 7. februarja 1929. Švelc Fran, Kranj.
84. 6. februarja 1929. Bianzani Karel, Dolenji Logatec.
85. 26. februarja 1929. Banko Marko, Mozirje.
86. 28. januarja 1929. Mencinger Urša, Bohinjska Bistrica.
87. 22. februarja 1929. Sakošek Katarina, Sevnica.
88. 6. marca 1929. Zupančič Vincenc, Toplice, Dol.
89. 16. marca 1929. Košak Rudolf, Kamnik.
90. 16. marca 1929. Jan Janez, Gorje.
91. 27. marca 1929. Oblak Matej, Ljubljana-Vič.
Namesto bolnega blagajnika tov. Barage je podal blagajniško poročilo tov. Rebek z lepimi uvodnimi besedami, poživljajoč obrtništvo na socialno delo in stanovsko zavest ter na to, da podpirajo to idejno ustanovo, ki je obrtništvu le v prid.
Poroča nadalje, da je imela ta početna mala ustanova samo letos 400.000 Din prometa, in to so bili mali zneski, poslani od obrtništva.
Natančnih dohodkov je bilo Din 205.611'78 in ker je bilanca uravnovešena, ravno toliko izdatkov. Imovina je koncem leta 1928. znašala Din 34.235'39.
Tov. Kassig je podal poročilo preglednikov računov in sporočil, da so knjige in računi v najlepšem' redu. Zato predlaga, naj se blagajniku kakor tudi celotnemu odboru podeli razrešnica.
Pri prihodnji točki: «Določitev višine podpor do prihodnjega občnega zbora» ipriporani tovariš načelnik to-le: Lani smo določili podporo 3000 Din za vsak smrtni primer ter prispevke po 10 Din na mesec z določilom, da se primankljaj, ki bi morebiti nastal koncem leta, pobere od članov. Kakor ste čuli, jih je v tej upravni dobi umrlo 14 več, kakor je bilo predvideno in bi moral vsak član doplačati 70 Din. Imeli pa smo srečo, da nam v mesecu aprilu do danes ni nihče umrl; pričakovali smo, da borno imeli 16 ali še več primierov smrti razlike. Za izplačilo smo porabili vso rezervo in še aprilske ter majske prispevke.
Te zneske bi bil odbor že lahko izterjaval in, če bi bil še kdo1 umrl, bi bil odbor k temu koraku tudi prisiljen, tako pa smo vendar lahko pričakali občnega zbora. Ker je 70 Din precej denarja, posebno za take, ki imajo več zavarovanih članov, naj se izjemoma na tem mestu določi doplačilo, da ne bo zamere.
Oni, ki je ravno prejel podporo, lahko plača to razliko, ker ga nič ne boli, in smo že letos tako prakticirali, kar bomo tudi v bodoče storili. Rezervo pa moramo dopolniti, drugače ostanemo v večnih stiskah.
Da se nam prihodnje leto ne nabere tako velika razlika, bomo pa po potrebi obračunavali na vsake tri mesece. Ako jih pa slučajno ne bi toliko umrlo, potenr se obračun ne bo izvršil, odnosno bo šel prebitek v rezervo.
Pri debati o tem predmetu so se oglasili k besedi tov. Gantar, Vertačnik, Iglič, Ogrinc, Sajovic, Hribar in Verbič ter se je sklenilo, da ostane podpora 3000 Din, kakor je bila že lansko leto določena. Glede razlike se je pa napravil kompromis, in sicer tak, da delno razliko plača članstvo, delno pa naj trpi blagajna v breme rezerve.
Članstvo plača osem smrtni h primerov tako, da plača za člana četrtletno namesto 30Din 40Din. torej lODin več, in je razlika tako v enem letu plačana. Na ta način ne bo tega doplačila nihče preveč čutil. Kdor pa hoče to razliko takoj plačati, jo seveda lahko plača.
Prav tako se je tudi sklenilo, da ostanejo prispevki isti kakor lansko leto, to je 10 Din na mesec in pa enkratna članarina ali upravni stroški 20 Din. Za letos je seveda treba plačati še razliko 40 Din, kakor že omenjeno.
Izpremeinba pravil se je izvršila samo v besedilu, in sicer se imenuje «Samopomoč» sedaj »Pomožna blagajna« namesto društvo, beseda «podpora» se je izpre-menila v «posmrtnino», pregledovalci računov pa se imenujejo sedaj nadzorovalni odbor. Ker so sedaj štirje tovariši v nadzorovalnem odboru, in sicer dva člana in dva namestnika, so se izbrali ti-le tovariši: Slovnik Drago, krojaški mojster; Seliškar Ivan, urar; Delič Kajo, zlatar, in Šimenc Hinko, ščetar — vsi v Ljubljani.
Prislučajnostihsesprejmešepredlog, da se za dobo treh mesecev, da ne bo pritožb, kakor sobiledo sedaj večkrat, sprejema še nečlane do 55. leta, seveda s p o-trebnoprevidnostjoinznižanimipristop-ninami. Od 46 do 50 let znaša pristopnina 250 Din, od 51 do 55 let pa 300 Din, ki se seveda tudi lahko plača v-obrokih-
Oglasili so se še k besedi gg. tov. Ogrinc, Verbič, Erjavec in Iglič ter poudarjali, da naj se agitira od ust do ust in pa po zadrugah, da se obrtništvo prijavi v to idealno zasnovano ustanovo, posebno pa po deželi in tako pravočasno opozori na lasten dobrobit vsakega
Zato se je pa tudi sprejel iprediog, da naj se vsaka privatno dospela nabiralna pola kratkomalo odkloni, ker
je imel vsak priliko in jo ima še sedaj', da se pravočasno zavaruje in preskrbi za najhujše primere.
K zaključku omenja tov. načelnik še, da ga žalosti dejstvo, pa naj si bo to ničemurnost ali nevednost, da se nihče ne oglasi s kako zahvalo za podporo, akoravno dela odbor za druge brezplačno in izgublja pri tem čas ter tudi zaslužek.
Motijo me pri delu z obiski, iščejo informacij, opraviti sem imel tudi že pri sodniji in to je za nas male obrtnike samo izguba, česar pa nobeden ne upošteva. Nadalje razmotriva položaj Samopomoči ter omenja, da imamo na Kranjskem 7000 obrtnikov in kako krasno bi lahko bilo, ako bi jih imeli vsaj polovico zavarovanih.
Zato pa je treba po zadrugah, posebno pa še med vajenci, gojiti srčno kulturo, da bodo socialno čuteči in pošteni delavci, kajti ravno iz njih se rekrutira samostojno obrtništvo. Nato zaključi občni zbor.
(Sklepi občnega zbora obrtniške «Samopomoči» bodo sledili v prihodnji številki.)
Strokovni tečaji za kovinarje in mizarje.
Zbornica TOI priredi v Ljubljani za kovinarje (ključavničarje, mehanike, kovače, inštalaterje, kotlarje, kleparje itd.) tečaj za avtogemsko varenje, ki s© bo vršil od 15. do 24. junija 1929., za mizarje pa tečaj za luženje («pajcanje»), ki se bo vršil od 15. do 17. junija 1929. Oba tečaja sc bosta vršila v delavnicah Tehniške srednje šole v Ljubljani.
V vsak tečaj se bo sprejelo okrog 30 udeležencev, in sicer samo mojstri in pomočniki. Mojstri plačajo za avtogenski tečaj pristojbino po 100 Din, za mizarski tečaj pa po 50 Din. Pomočniki so' prosti. Zbornica bol ddla udeležencem na željo uradna izpričevala o rednem obisku tečaja.
V avtogenskem tečaju se bo poučevalo varenje raznih kovin, predmetov iz železa in jekla raznih vrst in oblik, dalje bakra, medi, aluminija itd. V ta namen se bodo preskrbeli različni predmeti za popravilo', vsak udeleženec pa lahkol prinese s seboj tudi kake kompliciranejše predmete svoje stroke, katerih varenje bi ga še posebno zanimalo1. Za varenje se bodo uporabljali aparati tvrdke Jo's. Tscharre iz Maribora in kisik Tovarne za dušik v Rušah.
Mizarsko luženje bo poučeval strokovni učitelj Tehniške srednje Šole. Vsak udeležnec naj prinese s seboj večje število deščic raznovrstnega lesa v širini 10 in dolžini 30 d’o 60 cm.
Prijave za tečaj je poslati neposredno! Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani obenem s pristojbino za obisk tečaja najkesnejc dri' 7. junija t. 1. Zakesnele prijave se ne bodo vpoštevale.
Obrtniško gibanje v ljubljanski oblasti.
(Konec.)
Novi obrtni zakon.
Že več let smo poročali o novem obrtnem zakonu na zvezinih občnih zborih. Dasi našim razmeram še najbolj ustreza sedanji obrtni red iz leta 1907., vendar pa so nujno potrebne spremembe, ker so nastale po preobratu v obrtu nove razmere.
Baš Slovenija se nahaja glede novega obrtnega zakona v najtežavnejšem položaju, ker stremi za zboljšanjem sedanjih obrtnih predpisov, medtem ko se v južnih pokrajinah naše države ustvarja šele moderna obrtna zakonodaja.
Tudi v minulem letu se na obrtnem zakonu ni nič bistvenega napravilo.
Vsi savezi v posameznih pokrajinah so izdelali svoje zakonske osnutke, ki so se pa drug od drugega tudi v prav važnih določbah bistveno ločil. Zato bi se morala jeseni lanskega leta vršiti v Sahajevu konferenca zastopnikov vseh zvez, na kateri bi se skušalo doseči sporazum za enotni osnutek. Sklicanje konference pa se je odložilo na nedoločen čas.
Kakor pa smo informirani, je izdelan v ministrstvu trgovine in industrije celoten osnutek novega obrtnega zakona, katerega bodo dobile zbornice v izjavo. Tedaj bo prjšel čas, ko bomo morali z vso energijo nastoipaii za naše interese.
Uredba o odpiranju in zapiranju obratovališč,
ki jo je izdal lansko leto minister socialne politike, je vznemirila vse gospodarske kroge. To pa tudi povsem upravičeno, kajti uredba je določala odpiranje in zapiranje obratovališč tako, da ni bil odpiralni in zapiralni čas v skladu z naravo obrta in krajevnimi razmerami. Poleg tega pa je uredba, odnosno so naredbe velikih županov določale tudi delovni čas pomožnega osobja.
Zveza je o tej uredbi razpravljala na več svojih sestankih in je dne 3. septembra 1928. sklicala v dvorano «Kazine» veliko protestno zborovanje, na katerem je ostro kritizirala uredbo in zahtevala, da se dovoli za obrtna podjetja nesporen lOurni delavnik.
Na solidaren pritisk vseh gospodarskih krogov, ki jin je uredba prizadela, je ministrstvo to soglasno uredbo ukinilo in so veliki župani izdali nove naredbe, ki so skoraj popolnoma v skladu z obrtniškimi zahtevami.
IH.
Obrtno nadaljevalno šolstvo.
Vso skrb je posvečala zveza tudi obrtnemu naraščaju in je sodelovala pri razpravah v novem pravilniku za obrtno nadaljevalno šolstvo. Poudarjala je zlasti dvoje činjenic:
1.) da sedanji pouk v obrtno-nadaljevainih šolah ne odgovarja praktičnim potrebam naraščaja in
2.) da je treba brezpogojno zasigurati obrtno-nada-ljevalnemu šolstvu obstoj ter da mora te šole subvencionirati država.
Stara zahteva obrtniških organizacij je, da bodi pouk v šoli tak, da ga bo mogel uporabiti praktično v delavnici. Šola in mojster se morata spopolnjevati.
Obrtno-nadaljevalne šole se bore od leta do leta za svoj obstoj. Šole, ki niso nič manj važne kot druge šole, mora vzdrževati država ali oblast, ker je v interesu obeh faktorjev, da obrt procvita.
V letošnjem šolskem letu pa se je pričelo med učiteljstvom obrtno-nadaljevainih šol, zlasti v Ljubljani, močno gibanje za
ukinitev nedeljskega pouka.
Iz pripovedovanja starih mojstrov posnemam, kakšno je bilo stanje obrtnega naraščaja pred desetletji in pa pred vojno. Takrat so morali delati vajenci po 12 do 14 ur dnevno, ob večernih urah in ob nedeljah pa so obiskovali obrtno-nadaljevalno šolo.
Kmalu po vojni se je ukinil na obrtno-nadaljevainih šolah večerni pouk in vajenci so pričeli posečati šolo ob delavnikih popoldne in ob nedeljah dopoldne.
Z letošnjim šolskim letom pa se je na pritisk učiteljstva in političnih strank ter delavskih organizacij ukinil na obrtno-nadaljevainih šolah v Ljubljani nedeljski pouk iri prenesel na delavnike popoldne.
Učiteljstvo je zagovarjalo to svojo zahtevo s tem, da določa zakon o zaščiti delavcev popoln nedeljski počitek ter da je iz kulturnega in moralnega stališča neob-hodno potrebno, da se pouk ob nedeljah ukine. Navajalo je, da vajenci ne morejo posečati predavanj, obiskovati muzej in poučne prireditve, da ne morejo gojiti športa, turistike itd. — torej razlogi, ki nikakor ne morejo držati.
Vajenec mora svojo učno dobo uporabiti za to, da se v stroki, ki se je hoče izučiti, kar najbolj praktično in teoretično izobrazi. On je torej učenec in ne delavec in radi tega mora ves svoj čas uporabili za svojo izobrazbo.
Zadruge in zveza so se tej nameri odločno uprle, vendar pa je večina v šolskem odboru izglasovala ukinitev nedeljskega pouka. Tudi po drugih krajih je učiteljstvo poskušalo ukiniti nedeljski pouk, kar se pa, kolikor je zvezi znano, ni nikjer posrečilo.
Glede ukinitve nedeljskega pouka je posredovala zveza tudi pri velikem županu ljubljanske oblasti. Razpravljalo pa se bo o nedeljskem pouku ponovno pri razpravi o pravilniku za obrtno-nadaljevalne šole. Zveza bo tedaj zastavila vse sile, da se nedeljski pouk zopet uvede.
V skrbstvu za obrtni naraščaj je zveza že leta 1926. pozdravila akcijo, ki jo je pokrenii Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, da bi se vajenci, ki stopajo v pouk, morali predhodno zdravniško preiskati.
Taka obligatorna zdravniška preiskava vajencev ne bi bila le v korist delovnega zavarovanja, ker bi se preprečeval razvoj bolezni v mladem človeku, marveč bi bila tudi v korist obrtu samemu. Koliko je danes obrtnega naraščaja, ki nosi v sebi kali raznih nalezljivih bolezni, tuberkuloze itd., pa se prične zdravljenje šele tedaj*, ko je stopila bolezen že v akutni Stadij. Pri takih nalezljivih boleznih ni v nevarnosti le okolica takega vajenca ali pomočnika, temveč je dejansko uničeno tudi njegovo življenje. Obrt pa potrebuje zdravega naraščaja!
Vse to je imela zveza v vidiku in je radi tega energično delovala na to, da se uvede obligatorna zdravniška preiskava vajencev.
Po več kakor dveh letih je veliki župan ljubljanske oblasti v sporazumu z zvezo izdal vsem sresRim poglavarstvom odlok, da vnesejo zadruge v svoja pravila določbo, s katero se uvaja obligatorna zdravniška preiskava vajencev. Okrožni urad za zavarovanje delavcev pa je s 1. aprilom letošnjega leta pričel praktično izvajati to pred leti započeto akcijo.
Dobri sadovi teh zdravniških preiskav se bodo gotovo kmalu pokazali in zveza je glede obrtnega naraščaja napravila zopet velik korak v napredku obrta. Obligatorna zdravniška preiskava je sedaj uvedena le za ljubljansko oblast, pozneje pa se bo uvedla z odlokom velikega župana mariborske oblasti tudi za mariborsko oblast.
Spominska knjiga.
Povodom svoje 251etnice je izdala zveza spominsko knjigo, s katero je hotela pokazati tudi širši javnosti svoje plodonosno delovanje tekom 25 let. Knjiga je tiskana na šestih tiskovnih polah z mnogimi slikami v tisku iz izdolbenine.
Te knjige je založila zveza 5000 izvodov v trdnem prepričanju, da bo 22.000 obrtnikov, katerih večina je organizirana v zadrugah, pokupila to zalogo te lepe knjige.	(Nadaljevanje na 3. strani.)
Kaj je novega?
Načrt gradbenga zakona je pred1 kratkim izdelalo in predložilo meseca aprila gradbenemu ministri v u Udruženje inženjerjev in arhitektov. Namen zakona je, ustvariti okvirno enoten administrativen postopek v vseh krajih nase države. Podrobnosti pa se prepuščajo ureditvi po oblasteh in mestih.
Dohodki monopolne uprave za leto 1927/28., ki so šele sedaj obračunani, so znašali 2963 milijonov Din, izdatki pa 536 milijonov Din, tako da je znašal prebitek za to poslovno leto na monopolih in taksah 2427 milijonov! Din.
Konvencije oi trgovini in plovidbi med našo državo1 in Francijo je kralj podpisal 15. maja in so z objavo v Službenih Novinah stopile v veljavol Konvencije predstavljajo trgovinsko' pogodbo1, ki je bila sklenjena po dolgih in prekinjenih pogajanjih meseca januarja. Upati je, da bo ta' pogodba poglobila gospodarske stike z Francijo! tudi v naše dobro.
Nov taksni zakon je po vesteh iz Beograda v načrtu dovršen ter se namerava po konferenci z zastopniki interesilranih gospodarskih korporacij čimprej uveljaviti.
Dopolnitev pravilnika k reformi ^zakona o neposrednih davkih, ki ga je izdal minister za finance, je izšla v »Službenih Noivinah«. O tem bomoi pisali v Obrtnem Vestniku še podrobneje.
Sodno postopanje v d'rža,vi, ki je bilo' v' pote din ih pokrajinah jako' različno', se bo poenotilo s posebnim zakonom, katerega osnutek je že izdelan in predložen Vrhovnemu zakonodajnemu svetu. Upati je, da bo ustrezal zahtevam modernega in hitrega sodnega postopanja.
Razstava v Barceloni (Španija) se je svečano o tvorita 19. maja. Naša država je razstavila 48 vagonov raznega blaga in razstavnih predmetoivl Poleg raznih državnih institucij je zastopanih 150 raznih naših industrijskih podjetij. Slovenija je zastopana razmeroma jako pičlol
Obnovitev Male antante in poglobitev prijateljske zveze med našo1 državo', češkoslovaško in Romunijo je bil uspeh konference zunanjih ministrov teh držav, ki se je vršila 21. in 22. maja v Beogradu. Razpravljalo se je tudi o vprašanju odho-šajev z Rusijo' ter ugotovilo!, da ostane vse pri starem. Konferenca je odobrila predloge konference gospodarskih strokovnjakov Male antante, ki se je vršila v Bukarešti ter so bo nadaljevala koncem septembra v Pragi.
Reparacijske zahteve bivših zaveznikov so bile izročene 22. maja nemški delegaciji v Parizu. Zahteva se, da plača Nemčija skozi 37 let (od 1. aprila 1929. do 31. marca 1966.) letno po 2050 milijonov zlatih mark, dalje Belgiji še prebitek 25 milijonov zlatih mark v desetih letih in končno o'd 1. aprila 1966. dalje kozi 20 let po 1700 milijonov zlatih mark letno in eno leto še 1900 milijonov zlatih mark. Male države, med temi tudi naša država, bodo prejemale najbrže neizpremenjene deleže plačil vojne odškodnine.
Povečanje našega izvoza v aprilu napram aprilu lanskega leta je znašalo 186 milijnov Din. Po podatkih carinske statistiko smo izvozili v aprilu 393.800 ton v vrednosti 615 milijonov dinarjev, napram 367.900 tonami v vredhosti 428-5 milijona dinarjev v aprilu leta 1928. S tem se je znatno' popravila zunanjetrgovanskai bilanca za prvo trimesečje (januar, februar, marec), ki je bila radi zimskih prometnih ovir za 60 milijotnov dinarjev pasivna..
Trgovinska pogajanja s Poljsko, pri katerih bo šlo predvsem za razširjenje že obstoječe trgovinske pogodbe, se bodo pričela te dni v Beogradu. Do sedaj so veljale pogodbene carinske tarife samo za gotovo količino (kontingent) blaga. V novi pogodbi) naj bi se kontigentiranje odpravilo: Gre za izvoz našega vina, piva in tobaka ter uvoz poljskega premoga, nafto in industrijskih proizvodov.
Zakon za pospeševanje domače lesne industrije je kralj podpisal. Minister za šume se pooblašča1, da sme izdajati! domačim tvrdkam les iz državnih šum tudi brez licitacije. V poštev prihajajo žage domačinov, na katerih se more zrezati: letno najmanj 14 kubičnih metrov. Izvzeto so> šume s hrastoi-vino. Zakon velja za 10 let. Tuja industrija porabi' letno 70 °los domači pa ostaja komaj 30 %, četudi je njena kapaciteta (sposobnost) mnogo večja.
Ljubljanska borza je imela 23. maja svoj občni zbor. Devizni promet v minulem letu je dosegel skoro eno milijardo dinarjev (zagrebška, ki ima štirikrat večje območje 2‘5 milijarde). Blagovni promet se je povečal, in sicer v žitu od 3‘6 na 10-3 milijona dinarjev, v lesu pa od! 12-7 na' 20-8 milijona dinarjev, skupno za 31 milijonov! dinarjev.
Efektna loterija.
Da bi ojačila svoje nad vse slabe finance je zveza leta 1927. sklenila prirediti veliko efektno loterijo. Založila i00.000 srečk po 3 Din in določila prvo žrebanje na dan 1. februarja 1928. Ker pa je bilo razprodanih in plačanih premalo srečk, je zveza naknadno' dvakrat podaljšala žrebanje, ki se je vršilo potem 1. avgusta lanskega leta.
To skromno poročilce naj bo majhen odsev velikega dela, ki ga je zveza v minulem letu izvršila. Posameznik tega ne občuti, zato pa zavednost tako polagoma pronica v vrste obrtništva.
Zveza je uživala mnogo naklonjenost; cd strani Zbornice za trgovino, obrt in industrijo in izreka posebno zahvalo g. dr. Franu Windischerju, g. dr. Ivanu Plessu, g. dr. Josipu Pretnarju, g. Ivanu Mohoriču in g. Franu Žagarju. Uživala je naklonjenost velikega županstva, zlasti načelnika ministrstva za trgovino in industrijo g. dr. Rudolfa Marna, in obrtnega oddelka spiloh.
V veliko zadoščenje ji je bilo, da je imela zbran okrog sebe cvet obrtništva v agilnih zadrugah, agilnem in požrtvovalnem načelniku g. Josipu Rebeku, podnačelniku g. Milku Krapežu, blagajniku g. Karlu Vidmarju In članih načelstva.
Mislim, da gre vsem tem in vsem, ki so pomagali zvezi pri njenem delu, od'strani nepristranskega tajništva iskreno priznanje.*
Iz organizacij.
Ustanovitev nove zadkuge. Veliki župan ljubljanske oblasti je z odlokom z dne 3. maja 1929., O. br. 1246, dovolil ustanovitev1 in odobril pravila Zadruge mesarjev in prekajevalcev za ljubljansko okiolico in sodni okraj Višnjo1 goto s sedežem v Ljubljani. Načelnik nove zadruge je g. Dimniki iz Device Mairije v Polju.
Ustanovitev kolektivne zadruge na Jesenicah. Kolektivna obrtna zadruga za sodni okraj Kranjska kot a s sedežem na Jesenicah je imela ustanovni občni zbor dne- 28. aprila 1929. ob 15. uri vi restavraciji «Mesar* na Jesenicah. Izvoljeni so bili za načelnika: Mark* Segolin,* pleskar in slikar na Jesenicah; za podnačelnika: Karel Višnar, slikar na Jesenicah; za odbornike: Joško' Čop, Franc Šlibar, Vinko Ulčar, Dragoi Bahun, Josip Lavtižar, Jakob Zalokar, Ladislav Škrinjar in Henrik Svete. Novo ustanovljena zadruga je pristopila kot članica k Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani.
Kolektivna obrtna zadruga za sodni okraj Kranjska gora s sedežem na Jesenicah je imela dne 14. maja t. 1. sviajd prvo redno odborovo sejo'. Za tajnika je bil izvoljen g. Joško1 Čop, pekovski mojster na Jesenicah, za blagajnika pa Ladislav Škrinjar z Javornika. Na seji se je sestavil načrt delovanja zadruge. Vsem članom se bodo izdala navodila 6 dolžnostih napram zadrugi itd. Delala se bo nato, da postanejo vsi člani naročniki «Obrt-nega Vestnika«, ker bo poročala zadruga v njem vse važne zadeve. Uvedle se bodo redne mesečne odborov e seje, in sicer vselej v drugem kraju zadružnega okoliša. Prva pomagalska preizkušnja se je vršila dne 26. maja t. 1. Izbrani zadružni odbor je potok, da bo zadruga lepo napredovala.
Zadruga sodavičarjev v Ljubljani je imela svoj redili občni zbor 11. aprila t. I. v Ljubljani. Načelnik g. Marc je podal obširnejše poročilo o položaju sodavičarsklega obrta in d delovanju zadruge v minulem poslovnem letu. Sodavičarji se morajo boriti s hudo konkurenco s strani raznih tujih podjetij, ki pod videzom novih sodavica rskih izdelkov izvršujejo umazano konkurenco solidni stari domači sodavičarsiki obrti. V sodavičarski' obrt se vrivajo nesposobni elementi. Napeti bo treba vse moči in treba je da pomagajo tudi Oblasti1, da se odvrne nevarnost, ki preti obstoju in uspešnemu razvoju soda Vi čar stva, ki je ena najsolidnejših obrtov. Treba je dvigniti usposobljenost s tem, da se zahteva od1 novih kandidatov večja praksa kot doslej, kr znaša samo dve leti. Zadruga šteje 80 članov z 82 obrati. Pomočnikov- je 65 in vajencev 26. To kaže, da je naraščaj izredno številen. A ko se »ta obrt ne preuredi, se bo v bodbčnosti moral bo^ riti z nadprodukcijo, ki bo ubijala uspešen razvoj in eksistenco posameznikov, oisobito, če se uspo-sobljenostni dokaz ne poostri. Zadružna doklada se je za prihodnje leto določila na 75 Din. — Zbor je pozdravil v imenu Zveze obrtnih zadrug načelnik in član Zbornice TOI g. Josip Rebek. Njegova izvajanja so žela obče odobravanje.
Obrtniški medistrokovni zbor hrvaških obrtnikov se je vršil v nedeljo 26. maja t. 1. v Zagrebu. Na dnevnem redu so bita aktualna obrtniška vprašanja, osobitd razprava o novem obrtnem zakonu ter o vprašanjih, ki se tičejo organizacije hrvaškega obrtništva. Slovensko obrtništvo z zanima-njm sledi gibanju bratskih hrvatskili organizacij ter
želi, da bi se pri vseli važnejših korakih in odlot-čitvah postopalo v medsebojnem sporazumu. Kajti le na ta način bo mogoče medsebojne težnje dobro spoznavati, pa tudi uspešno zastopati pred' merodajnimi činitelji. _________
Razno.
Zbornične doklade. V ministrstvu trgovine je sestavljen načrt zakona o! odmeri in plačevanju zborničnih doklad na neposredne davke. S tem zakonom bd urejeno vprašanje doklad v vseh trgovskih, obrtnih in industrijskih zbornicah v zvezi z novim davčnim zakdnom. Kakor poročajo beograjski listi, doldča novi zakon, d!a mora v bodoče odobriti vse proračune trgovskih, industrijskih in obrtnih zbornic ministrstvo trgovine in ne finančno ministrstvo, kakor je to določa! davčni zakbn.
Ljubljanski velesejem kaže letos znaten napredek napram lanskemu letu. Razstavljalcev je okrog 200. Izredno zanimiva je za obrtnike mizarska razstava, ki je letos popolnoma preurejena ter obeta našim mojstrom roditi še mnogo več uspehov! kakor lani.
Obrtna nadaljevalna šola v Št. Vidu nad Ljub-ljand je zaključila šolsko leto z lepo uspelo razstavo. Ob otvoritvi so bili navzoči poleg župana g. Babnika in šolskega upravitelja g. Rudolfa Pečjaka tudi številni mojstri. Razstavo sta posetila načelnik Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani g. Josip Rebek in načelnik Obrtne zadruge lesnih strok v Št. Vidu g. Berlič, ki sta ob otvoritvi izražala' v svojih pozdravnih nagovorih zadovoljstvo! obrtništva nad napredkom učencev ter vzpodbujala vajence k vztrajnemu delu.
Strokovni tečaji v Šoštanju. Urad za pospeševanje obrta v Ljubljani, ekspozitura v Mariboru, priredi v Šoštanju tri strokovne tečaje za člane Obrtne zadruge oblačilnih strok v Šoštanju. Tečaji se bodo vršili v risalnici ljudske šole drug za drugim. Tečaj za čevljarje se je pričel 22. maja, za krojače in šivilje pa se začne koncem junija. Vsak tečaj bo trajal šest tednov. Udeleženci' dolbe vse pripo1-močke. Predvidoma bd v vsakem tečaju okrog 20 mojstrov in pomočnikov, kar je za obrtništvo oblačilnih strok v šoštanjski okolici jako1 razveseljivot
Ureditev maksimalnih tarlfov za avtoizvoščke. Pred kratkim se je vršila pri Zbornici TOI anketa, kateri je prisostvoval poleg zastopnika velikega župana tudi zastopnik Zbornice TOI, mestnega magistrata v Ljubljani, gradbene direkcije in Zadruge izvoščkov v Ljubljani. Določili sta se dve tarifi, ena za mestne vožnje, druga pa za vožnje izven mesta. Pri slednjih se je določilo za male avtomobile po 5 Din, za velike pa po 7 Din od kilometra. Plača se vožnja nazaj četudi se potnik’ ne vozi, in sicer pri malih in velikih avtih po 5 Din od kilometra.
Bat’a sili v Jugoslavijo-. Znani češkoslovaški tovarnar čevljev, katerega konkurenca je našim čevljarjem že toliko škodovala, namerava postaviti v Jugoslaviji tovarno za čevlje. Prvotno se je pou gajal z -občino v Apatinu, ker pa ni imel uspeha, se sedaj po'gaja radi zemljišča z Osijekom.
Carinske olajšave za hotelirsko obrt Da se povzdigne naš hotelski obrt in tujski promet, se po sklepu finančnega komiteja uvedejo carinske olajšave, in sicer carine prosti uvoz predmetov, ki se rabijo pri gradbi hotelov. Teh olajšav bodo' deležne n. pr. razne električne naprave, instalacije za centralno kiirjavo in toplo vodo, umivalnike, lifte, pralne stroje, keramika za oblaganje sten, hladilne naprave in podobno.
Spremembe in dopolnitve carinsko-poštnega pravilnika V «Službenih NoVinah« z dne 13. maja je objavljeno rešenje finančnega ministra gledb sprememb in dopolnitev carinsko-poštnega pravilnika'. Po tem' rešenju se carinjenje poštno-paketnih pošiljk vrši z deklaracijami v treh izvodih. Po izvršenem proračunu carinskih dajatev mora carinarnica plombirane pakete z odgovarjajočima duplikatoma izročiti pošti', ki mora predložiti naslovniku duplikate, na podlagi' katerih ima naslovnik plačati carinske dajatve. Lahko pa naslovnik na duplikatu zahteva pretaksacijo ali pa odkloni sprejem paketa, ki ga mora v temi primeru pošta vrniti carinarnici. Če carinarnica ugotovi, da paket ni ostal nedotaknjen (bodisi da je bil odprt, da je bilo blago odvzeto alt zamenjano), tedtij mora carinarnica Odkloniti zahtevo po pretaksaciji ali' odklonitev prejema, pošta pa je obvezana, da za tak paket plača carinarnici v deklaraciji naznačene dajatve.
Legitimiranje članov in svojcev OUZD. Dogajajo se primer, da prihajajo nekateri člani in njih svojci v ordinacijo k zdravnikom Okrožnega urada
za zavarovanje delavcev brez legitimacij, s katerimi bi mogli dokazati svojo*" identiteto (istovetnost). ZatOl se člani in njih svojci s tenu opozarjajo, da morajo k vsaki ordinaciji prinesti s seboj poleg predpisanih uradnih listin tudi še osebno legitimacijo), n. pr. delavska knjižico, legitimacije društev s fotografijo itd. Kdor pride brez take legitimacije v ordinacijo, ne bo sprejet.
Krojačeva sreča Neki krojač iz Zagreba, siromašen obrtnik in oče štirih otrok je zadel glavni dobitek državne razredne lbterije v znesku 400.000 Din. Denar je prinesel srečnemu krojaču v Zagreb sam zastopnik kolckture iz Beograda.
Nazadovanje čekovnih vlog. Po1 izkazih za mesec april kažejo čekovne vloge padec za 46 milijonov dinarjev, tako da so znašale 492‘2 milijona dinarjev napram 538‘4 milijona dinarjev v marcu. Najobčutnejše so te vloge nazadbVale v! Beogradu. Ker lastniki čekovnih računov tako dvigajo1 svoje vBoge, je sklepati, da je nastaloi na našem denarnem trgu pomanjkanje denarja, kar bi bilo prpisati deloma vplivom inozemstva, deloma pa gradbeni delavnosti, ki se je jako poživila-.
Pobiranje oblastnih trošaria Na podlagi čl. 15. zakona o izpremembi in izpopolnitvi zakona o državnih trošarinah in taksah, je finančni minister podpisal navodila o vplačevanju oblastnih trošarin, ki imajo Obvezna moč od 15. aprila t. 1. Pol teh navodilih se mora oblastna trošarina pobirati pri oddaji trošarinskega predlmeta v promet ali pri uporabi. Pobrana oblastna trošarina se ima pri plačevanju vknjižiti kot finančni depozit in vsakih 10 dni poslati Državni hipotekarni banki na račun oblastnih trošarin. Finančno ministrstvo razpolaga z računom oblastnih trošarin in bo vsake tri mesece razdelilo sknpen znesek med oblasti. Razdelitev se ima vršiti po številu prebivalcev v oblasteh in pol posebnem službenem popisu prebivalstva. Večjim industrijskim podjetjem more finančni minister odobriti vplačevanje do 20. prihodnjega meseca za one količine trošarinskih predmetov, ki so bile oddane v promet minuli mesec. To kreditiranje trošarine se ima zasigurati z jamstvenim pismom denarnega zavoidla ali z vrednostnimi papirji.
Naraščanje konkurzoiv v Srbiji. Dočitn so se gospodarske razmere v! prečanskih krajih dokaj ustalile, je proces čiščenja v Srbiji šele v polnem teku. To dbkazuje številni konkurzi. V minulem letu je večji del konkurzov vi državi odpadlo na Srbijo. Pravkar javljajd iz Beograda1 o velikem poloim« tvrdke Janoševič, ki izkazuje 14 milijonov dinarjev pasiV.
Produkcija premoga v prvem trimesečju v Sloveniji je dosegla 562.282 ton napram 515.268 tonam v isti dobi leta 1928.
Ameriški finančniki so prispeli v Jugoslavijo, in sicer podpredsednik Nat. City Bank of New-York g. Shounghtman in pomočnik g. Koorge. Obiskala sta predsednika Narodne Banke in upravnike Hipotekarne banke ter se zanimala za gospodarske prilike v naši državi
Dobave.
Prodla|a različnih ur se bo vršila potom javne licitacije 12. junija t. I. pri Glavni carinarnici I. reda v Zagrebu. (Predmetni oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino1, obrt in industrijo v Ljubljani.)
Licitacija mostu. Dne 5. junija 1929. se bo vršila v računskem oddelku Ministrstva za zgradbe prva ofertna licitacija za montiranje železnega mostu preko reke Šemnice na km 10.710 pota Bitolj—Prilep. Kavcija 10 %, načrti pri blagajni' ministrstva za gradbe poi 100 Din izvod. Licitanti morejo' poleg davčnega izkaza predložiti tud1? uverenje gradbenega ministrstva o gradbeni sposobnosti. Taksa za ponudbo 100 Din.
Najugodnejši nakup oblačil lastnega izdelka na veliko in malo kakor tudi moško perilo samo na veliko
nudi tvrdka
J O S. ROJINA
LJUBLJANA
Aleksandrova cesta štev. 3.
ELEKTROINDUSTRIJA
BERGODAC & C°-
d. z o. z.
LJUBLJANA
Šelenburgova utica štev< 6.
Največja izbira splošnega elektro-instaiacijskega materiala, žarnic, svetilk, elektro-aparatov in strojev. Sortiran RADIO-oddelek.
PRIPOROČAMO
KOLINSKO^
CIKORIJO
Domači izvrstni izdelek.
Obrtnikom
se priporočam pri nakupovanju vseh vrst barv, firneža, lakov, steklarskega kleja, čopičev in vseh drugih potreščin za _	te stroke.
IVAN JANČAR, Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 4.
F
KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
DOVOLJUJE POSOJILA NA MENICE IN KREDITE V TEKOČEM RAČUNU VSEM KREDITA ZMOŽNIM OSEBAM IN TVRDKAM
-=m Restavracija
, Ljubljanski dvor*
vljudno vabi vse cenjene kolege-obrtnike, nadalje trgovce, trgovinske potnike in vse slavno občinstvo k obilnem obisku.
Izborna domača in primorska kuhinja ter izvrstna samo pristna vina. Abonenti se sprejemajo.
HT Najsolidnejie cene !
Z odličnim spoštovanjem
M. PETRIČ.
L. Mikuš
tvornica dežnikov
Ljubljana
Mastni trg 25
U(UhtU«o 1889.
Skrbno IzdaOovanje! Najveiji izbor! Najnlije cene! Preobleka! Popravila!
OBRTNA BANKA
'Ss73' v Ljubljani
Centrala: Kongresni trg 4. Podružnica: Ljutomer
Telefon št. 250S	Telefon	št.	2508
Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 12.051
Daje kredite v obrtne svrhe, pospešuje ustanavljanje obrtnih in in^ dustrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, vezane vloge po dogovoru primerno više.
»SUAlTItJil.«
Jugoslovanska zavarovalna banka Ravnateljstvo v Ljubljani
PodruSfiice: Beograd, Zagreb, Ljubljana, Sarajevo, Novi Sad, Osijek, Split Ekspozitura: Maribor, Skoplje, Veliki Bečkerek
~= Prevzema zavarovanja vseh vrst ==-
Lastne palače v Sarajevu, Ljubljani in Osijeku
AVGUST AGNOLA
Zaloga stekla, porcelana, kamenine, zrcal
In ilp. Kompletne opreme za gostilne,
restavracije, hotele, kavarne In bare
Luksuzni predmeti.
Stavbno in umetno steklarstvo.
Telefon 2478
LJUBLJANA
Dunajska cesta 10
Telofon 247S
Ph, Mr. R. Sušnik
Lekarna pri »Zlatem jelenu"
Moderno urejena lekarna, zaloga vseh domačih In tujih zdravilnih sredstev, mineralnih voda, obvezil, klrurglčnih In toaletnih predmetov. Zdravniške ordinacije se Izvršujejo točno po predpisih. Oblastveno koncesljonlrana oddaja strupov. Poštne pošlljatve obratno.
LJUBLJANA, Marijin trg
Telefon štev. 2115.
Dobro znana gostilna
Pri „Tratniku“
Sv. Petra cesta 25
v Ljubljani
toči izborna pristna dalmatinska vina. Mrzla in gorka jedila. Vsak teden trikrat morske ribe in Bakala (Stockflsch), prirejene na calmatinski način.
Lastnik: A. Sumara.
Dvokolesa najboljših svetovnih znamk v veliki izberi zelo poceni. Najnovejši modeli otroških vozičkov od preprostega do najfinejšega in igračni vozički v zalogi. Več znamk šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pnevmatika.
Ceniki franko. Prodaja na obroke.
„TR1BUNA“ F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov,
LJUBLJANA, Karlovška cesta 4.
K
TEODOR NOVOTNV
prva Ljubljanska higijenična parna izdelovalnica vseh vrst slaščic, medic, keksov itd.
LJUBLJANA
vogal Masarykove in Jegličeve ceste (na Friškovcu)
P Kreditni zavod za trgovino io industrijo
Ljubljana, Prešernova ulica št. 50. (v lastnem poslopju)
Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana
Telefon št. 2040, 2457, 2458, 2805 in
♦ ♦♦
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe - deposits itd. itd.
Za konzorcij «Obrtnegai Vestnika* Ivan Mihelčič. Urednik Milko Krapež. — Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani (Miroslav Ambrožič). Vsi v Ljubljani1.