] j j Januš Golec. Škof-račja lajca paprika. (Mladostni spomini.) Kot dijak osmosolec sem prelitslaval farno kronilto arojslne župnij« Sv. Miklavža na Polju. V kraniki sem | naletel na s svinčnikom popisan listič, na katerem so bil^ zabeležene tri besede: škof — račja jajca — paprika. V mladostni radovednosti sem vprašal tedanjega našega g. župnika Martina Kragl, kaj da pomenijo te, zame zagonetne in nerazumljive besede. G. župnik se je pri m(>jem vprašanju zadovoljno nasmehnil, potegnil iz žepa tobačnico, pokljul-il po njej s kazaleem in sredincem, smuknil v nosnici s pošteno porcijo šnofanca, se vsedcl tik mene in mu zaupal tole dogodbico: Škof. Na Medvedovem sHu pri Mpstinju je prcd leti župnikoval rajni g. župnik Šparhakl. Gospod je bil dobesedno vzeto, pasebnež v -vsakem oziru. Med nebroj drugimi posebnostmi sta bili tudi te, da je nosil v levem ušesu tedaj za izobražene moške neobičajni »ringelc«, imel je pa tudi zanj dobičkanosno razvado, da ni dvajsetkrat na leto opoidne obedoval doma, ampak pri svojih sosednih stanovskih tovariših na: Slatini, v Šmarju, pri Sv. Petru pod Sv. gorami, na Bizeljskem, v Pišecah in pri Sv. Miklavžu na Polju. Kot bi ga pognala neka nevidna moč iz megel, se je g. Šparhakl pojavljal v že omenjenih župniščih tako krog poldvanajste iire predpoldne ia gospodje so že vedeli, da se je za laisti daa kar sam povabil na obed. Nobcden od tovarišev mu ni zameril te razvade, ker g. stari Šparhakl je sam rad bril norce iz drugih, raznašal novice; na drugi strani pa ni prav nič zameril, ako ga je kdo od tovarišev pošteno potegnil. Kratko in malo: g. Šparhakl je bil priljubljen tudi kot posili gost. Kljub skoro dnevnemu ciganskemu življenju si je g. Šparhakl prihranil toliko, da si je kupil v Pišecah lep in dokaj roden vinograd. 'ia vinograd je postal zanj nckak paradiž, katerega je obiskal in pregiedal po parkrat na mesec. Pot od Medvedovega sela do Pišec je presneto dolga in je bila tudi za Šparhaklove starostne noge — predolga. Gospod si je nabavil radi te preveč mučne pešpoti navaden kmetski kolesclj in kupil kobilše, ki ga je zval za — luciko. Voziček in kobilca z opremo vred mu nista bila vredna sto rajniš. Koleslja ni nikdar pustil umiti ali namazati, kobilca je bila suhljata, da jej je lahko gospod, ako se je oglasil zvon k molitvi, obesil klobuk na telo, kamor je hotel, opreira jo bila vsa zvezana z motvozi. G. Šparhakl je imel na svojih izletih razne nezgode in aepr'like pri: vozu, kobilci in opremi, a je vso to nevoljo vsikdar srečno premagal s svojo občudavanja vredno potrpežljivostjo. Pred leti in leti je škripal g. Šparhakl spomladansko nedeljo popoldne na svojem vozičku od Medvedovega sela proti Pišecam. Na tein potovanju se inu je ravno pri križu ob cesti pred vasjo Sedlarjcvo nekaj utrgalo pri konjski opremi. Stopil je z voza in skušal zvezati utrgane dele. jPri tem zavezavanju so mu priskočili na pomoč Sedlarci, ki sr> tamkaj na gmajni za križem pasli živino. Gospodu je dopadla ta postrcžljivost Sedlarcev, prepustil jim je med izreki tople zahvale popravljalni posel in se ozrl okrog po tej že tedaj slavno znani sedlarski gmajni. Gmajria za križem pred Sedlarjevem je po obsegu prav neznatna, a vsako spomladansko in poletno nedeljo natrpano polna razne živine in vseh Sedlarcev obojega spola od župana ter odbornikov do zadnjega srajčnika. Šparhaklu je bil ta pogled na na gmajni zbrano sedlarsko občinstvo nekaj posebnega  Birma je bila baš tiste dni v kozjanski dekaniji in radi tega jc vprašal zbrane Sedlarce: »Ali mar škofa čakate, da vas je toliko krog križa?« Pokojna Bašova Urša, ki se je tiščala v svoji radovednosti g. župnika, je na gospodovo vprašanje klonsnila z jezikom in menila: »G. fajmošter, ali se peljejo škof koj za Vami?« Šparhakl je pokimal kot odgovor na to vprašanje, Urša je odbrzela med zbrano sedlarsko občinstvo, Sedlarci so bili dogotovili popravilo pri konjski opremi, župnik se je med zahvalo usedel na voz, koleselj je za~ cvilil in šlo je naprej danes enkrat in — jutri enkrat. Lucika je stopicala počasi, Šparhakl se je ozrl na vozu in videl, kako klečijo vsi Sedlarci tik ceste na gmajni Takoj je uganil: škofa čakajo in radi tega so pokleknili Klečali so prav vsi od naj- večjega Sedlarca, rajnega Matičkovega soldata do Bašovega roriča, ki je baš tedaj jcdva skobacal od vseh štirib na obe nogi. G. župnik si je mislil: pomogli so mi ti ljudje iz nezgode, jaz pa sem jih potegn.il s škofovim prihodom, a paj le klečijo nekaj časa na gmajni krog križa, saj v cerkvi tega itak ne storijo! Šparhakl je cvilil s svojim vozičkom skozi Sedlarjevo, se vedno oziral nazaj na pobožno klečeče Sedlarce in se zadovoljno smehljal sain pri sebi, ker se mu je enkrat on dovlip posrečil na hitro roko in za Sedlarce — v dušnem oziru na 'zaslužno plat. Šparbakl je pricvilil na svojem bagerlnu že skoro do Št. Petra, ko se je kot prvi mcd klečečimi Sedlarci dvignil rajni Matičakov soldat z opazko: »Vsi vrazi, vrag mu naj pušča krf, far nas je potegnil, saj škofa ni in ne bo od nikoder.« Sedlarci so vstali, si odrgnili od pobožnega klečanja ulrujena kolcna in nato sc je usula iz ust vseb toča psovk na starega gospoda, ki je pomoč v nczgodi poplačal s lako nehvaležnostjo. Moške Sedlarce je kmalu pomiril Matičakov soldat, ker jim je nekaj pravil o: bomo mu že vrnili; a ženske so pa regljale v upravičeni nevolji dolgo, saj so v molku kledale in zastonj čakalo na škofov žegen blizu cno celo uro. Račja jajca. če se je odpeljal g. Šparhakl v ned«ljo popokine v Pišece, potem se je vračal proti domu kot muzikant z gostije šele v petek. Po ravnokar opisanem klečanj« S-edlarcev na gniajni za križem se je pojavil g. &parbakl z vozičkom in lu<iko v petek krog poldne pri nažem poljskem g. župniku ra\-no ob času, ko se j.e ta spravljal k obedu. PTihod tovariša ga ni iznenadil, naročil je še en krožnik in g. Šparhakl jc med tem stiščal svoje kobilše pod kozoiec in mu vrgel nekaj krtnc. Gospoda sta se pozdravila, sedla za niizo, Šparhakl se je pošteao useknil v vel.iko modrikasto ruto in rekel: »Veš ti Martin, danes niscm bil za opokine iiamenjen k tebi, ampak sem hotel kositi pri bizeljskem Pavliču. Pridem v farovž, pa me je fajniošter grdo pogledal, še stola mi ni ponudil in prvič sem odšel iz bi«*ljskega župnišča brez kozarca vina. V kuhinji sem vprašal sestro, zakaj je gospod tako prokleto slabe volje. Kiiharca mi je odgovorila, da se mu je zjutraj obesil lisjak. ki mu je bil ljubši nego celo Bizeljsko. Saj veš, da je jPavlič pred IeU kupil majhnega lisjaka. Tega je pozneje priklenil na verigo in to pritrdil na dolg »drot«. Lisjak se je lahko popeljal po tem drotu kakih 50 metrov na dolgo. Saj \eš, Pavlič je dobra duša, a od r.ekdaj ne more trpeti, da bi mu namrcč kdo zobal grozdje. Piti da rad, kolikor kdor hoče in nese, a grozdne jagode ni dobil vz njegovih rok še nikdo. Domače, farovške kure so mu hodile v jesen zobat grozdje, streljal je za njimi in skozi par kt je uporabljal lisjaka, da mu ye preganjal kure iz vinograda. Bogzna koliko kur je ta lisičja nxrcina podavil, a župniku je bila ta gonja za lastnoni kurajmi največje veselje. Včeraj, tako enkrat zvečer je skočil lisjak preko brajd za kuro, veriga se mu je zamotala krog kolca in zver se je obesila sama Danes zjutraj ga jc našel župnik trdo inrzlega in sedaj je be- dak žalosten radi lisičje smrtne nesreče —— VidiS, jMartin, radi smrtno ponesrečenega bizeljskega lisjaka sem danes pri tebi in hvala Bogu.« Tako je končal g. šparhakl povest o Tajnem bizeljskem lisjaku, g. Kragl se je zadovoljno muzal, gospoda sta jedla in po bedu sta petkov f tžol tudi zalivala. Pri kupici gostoljnbno ponujenega vina je bil Šparhakl vedno dobre volje in je rad katero povedal. Med drugim je prišel tudi na čakanje Sedlarcev na škofa in dražil g. Martina, kako lahkoverne farane da ima. G. Martin je poslušal zgodbo o klečanju Sedlarcev na gmajni, a se ni nič smcjal, ampak vprašal tovariša: »Kaj zlodja pa imaš v oni vrečici tik stola?« G. Sparhakl si je obrnil z desnico zlati ringelc v levem ušesu in odgovoril: »Tine, ko sem se peljal iz bizelj«kega farovža proti Sušici, sem ugledal na Blažinčičevem dvorišču tako nalabolsko lepe race. Prosil sem Blažinčičko, ah bi mi ne mogla prodati 8 jajc, da bi si opomogel tudi jaz do tako krasnih rac. Saj veš, mlade račke saprment, to ti je nekaj za po grlu in račk<- rade plavajo  No, pa Blažinčička mi je prodala 8 jajc in sem }ih zvezal ter spravil v tale žakeljček, ki ga imam za luckm oves. Veš Tine, ako se mi bodo race po sreči zvalile, te bom povabil na račke — — Vina boim tudi kupil, nič me ne glej tako neverjetno.« G. Kragl je pošnofal, ponudil tovarišu, ki je tndi Vzel, a tako kibnil, da je z nogo tksnil ob tla in bi bil skoro zadel ob vrečo z dragocenimi mrjimi jajci. G. Šparhakl sp je ustrašil, ali se ni morda pripetila kaia nesreča, g. Kragl pa je vstal, pograbil vrečo in menil: »V kuhinjo bom dal spraviti vrečico do tvojega odboda, med potjo grem še po ta boljšega in ti lahko sedaj. miav no šnofa-š in kihaš.« G. Martin je odšel v kuhinjo in klet, dolgo ga ni bilo nazaj. G. Šparhakl je m«d tem časom koval načrte, kako in s kom bo puslil valiti račja jajca in ikako bo vendar enkrat v svojem ciganskeai življenju enann najljubšib svojih prijateljev — g. Martinu postregel z mladimi — lastnimi račkami. G. Marlin je res prinesel ta boljšega, prijatelja sta trčila na lastno zdravje in svidenje pri Šparhaklovih racah, pila, šnofala in se zibala v pomenkib, v katerih je imel vodihio besedo g. Šparhakl, ki je veliko okrog hodil, marsikaj zvedel in še več rad povedal. Tako proti mraku se j« tudi gostobesedni Šparhakl spomnil, da se bliža petkov večer in da je za danes dovolj dobrot iz Martinovih rok zanj in za luciko. Poslovil se je, st* odpravil na pot in g. Martin mu je še lastnoročno posadil tik k njemu vrečico z račjimi jajci. šparhakl je mimo cvilil na bagerhi skozi Sedlarjevo, Sedlarei so ga celo spoštljivo pofcdravljali, bil je prepričan, da mu šale s škofovim prihodom m s ktečanjem na gmajni za križem niso niti najmanj zamerili. Iz takratne pišečke rajže se j-e vmil g. Sparhakl na Medvedovo selo prav zadovoljne volje glede duše in želoaca. Papiika. \ Za tem ni bilo g. šparhakla dolgo k Sv. Miklavžu na Polje. Minuli so dobri trije meseci, predno je izipred farovškega hleva. g. Martinu krog poldneva udaril na uho Šparhaklov: »V6 — vo luoi saj boi dobila jesti, kolikor ti bo ljubo.« Medvedoselski župnik je spregel in prišel pozdtraTit g. jMartina, ki je že pripravil za blagega mu tovarišfi krožnik in kozarec. Gospoda sta si segla prav prisrčno v roke in g. Martin je bil smehljajočega mnenja, kedaj neki bo povabil g. šparhakl njega na obljubljejve mla- de račke šparhakl si je obrnil ringelc z desnico v levem ušesu, tlesnil z nogo ob tla in odgovoril s povzdignjenim glasom: »Tine, dve koklji sta mi poginili na onrh Blažinčinčinih račjih jajcah, a zvalilo se ni nič. Sem ob jajca in dve celi kokoši.« G. iMartin je med pritajenim smehjjanjcm na dotgo potcgnjeno poSnofal, gospoda sta sedla k pograjeni mi- zi in Kragl je še vpra&al: »Glej, prijatelj, ker si prišet ti, je Lucija prilila še erro šeflo yode k juhi za te in predno bo ta voda z juho aavrela, pa mi lahko zaupaš zgodbico z bizeljskimi račjimi jajci.« G. Šparhakl si je obrnil ringelc in začel: »Veš Tine, drugi dan ko sem — no, to jc bilo v soboto — — sem šel lastnoročno kupit kokljo k sosedu, da bi ini zvalila ta jajca. Kokljo sem sam nasadil, sedela je pridno, še saio, sem jo podil na sprehod in v roso, a veš kaj, po- giniia mi je na gnezdu • — No, po kokljini smrti sem preiskal vsa jajca, ali ni mogoče katero že žlopotek. V nebenem jajcu ni klopotalo, bila so trdosveža, kakor bi bila ravnokar znešena. Mislil sem: koklja je bila sta- ra, dobila je premalo hrane in vode no, no pa je pač poginila no, no, ob moj Bog. Kupil sem pri sosedu koj drugo kokljo, ta pa ^prva ni hotela sedeti. Veš, kaj sem napravil. Zlodeju sem ulil v kljim par kapljic žganja, sedla je na jajca, salila z odprtim ¦Sljunom v zrak nekaj ur, nato pa pila vodo in šla zopet na gnezdo. Zdravljenje za sedenje z žganjcm sem sam lastnoročno ponavljal vsak dan, če sem bil doma, a čez nekaj tednov sem našel tudi to kokljo poginjeno na gnezdu — Preiskal sem jajca, prav nič niso klopotala, a vendar sem si mislil: tretje koklje ne boš žrtvoval za izvalitev teh zacopranih bizeljskih jajc. Pa ti povem, Tine — vzel sem e-no račje jajce z gnezda, ga pognal ob steno, a misliš, da se je razlilo po zidu kot kak žlopolek 0, ne in ne Padlo li je trdo kot kameii ob steno, se razbilo — —¦ pogledal sem in jajčjl beljai. in rumenjak sta bila trdo strrijena kot pri trdo kiihanem jajcu. Kakoršno je bilo prvo jajce, takoršna so bila v=ft. Jaz si pač lo razlagam tako, da je bila že prva koklja preveč mastna po irebuhu in ta mast je proizvajala pri večdnevnem ncpreslanem sedenju tolikanj toplcie na podložena jajca, da sta se trdo sLruila rumenjak in beljak in kal življaija v jajcu je umrla Vidiš, pa ob dve koklj i in ob 8 račjih jajc sem pri celi komediji in še tebe ne morem povabiti na račjo pojedino  Rečem ti pa, da enkrat sem se re^ sam brigal za izyalitev rac, a se ne bom nikdar več človek ima s tem pernatim vragom samo jezo in še škodo « Med pripovedovanjem g. Šparhakla je g. Martin neprestano šnofal, po sili kihal in se pritajeno muzal *prijateljevi povesti o nezgcdi z osmimi račjimi jajci ic dvema kokljama. Po tej raeji storiji sta gospoda obedovala in pila m pri odhodu je pripomnil g. Martin, da se bo peljal * Šparhaklom do Prelazkega, kjer bi rad obiskal ncko bolno ženko. Gospoda sta sedla na bagerl, lucika je kljusasto 7)0- tegnila in šlo je počasi dancs enkrat jutri  enkrat proti Sedlarjevem. V Sedlarjevem je bil g. Kragl resnega mnenja, ia m. bilo dobro, ako bi se oglasila v krčmi pri Jugovcm Zajcu na kacega pol litra. Sparhakl se r.i pustil nikdar (hrakrat vabiti^ ako je šlo za prosto pijačo in radi tega }e uravnal voziček in luciko proti »Zajcu«. Gospoda sta oryotno nameravala kar na vozu popiti par kupic in Aalo nadaljevali pot, a so niuhe luciko tako občutno \urcyarile, da je brcnila, cuknila in g. šparhaklu je odletel kozarec izpred že odprtih ust iia trato in se je k -are&i ia-ao izlil. Radi inirnega pitja sta se gospoda dvig- nila z voza in stopila v sobo. Šparhaklu se je razvezal jezik. Za prvim pol Htrom je priromal še drugi  Poleg voza zunaj so se že bili zbrali sami odlični Sedlarci. Matičakov soldat je bil še celo tolikanj ljubezniv, da je občuval luciko pred grizečimi muhami s tem, da ]o je spregel in privezal pod pojato. fti pogledu na to nepričakovano potrpežlj ivost je fcil tudi Šparhakl uverijen, da so Sotiiarci dobre duše in prav v dno srca mu je bik> žal, ker jih jc pred mescci potegnil na gmajni tako presnel-) nehvaležno. Tovariša v krčini sta se divila nad dobrosrčnostjo priprostcga naroda; Sedlarci so se kot konjski poznavalci sukali krog lucike in jej pregledovali zobe, kopita itd. Krčmar je hotel gospodoma postreči še s tretjim pollitroin, a g. Kragl je silil resno na oclii.od. Oba sta oslavila krčmo, Jugov zajc jim je celo ceho med pokloni spregledal, Sedlarci so zaprezovali luciko in vabili gospoda na voz. Že pri zaprezanju je bila sicer po konjedersko mirna lucika poskočna, no, so jo pač zbadale muhe šparhakl je prijel za va- jeti, lucika se je pognala v skok in — — dr dr  ¦ cvik cv"'c je oddrčal bagerl z gospodoma tako naglo z dvorišča kot še nikdar ne. Na cesti je lucika dvignila rep kvišku, iz traba je spremeniia dir v galop —¦ — gospoda sta se na vozu začudila —¦ — — Šparhakl je bil sam pri sebi prepričan, da je luckin menda tokratni prvi galop v življenju užgala sedlarska gostoljubnost ,in postrežljivost. Lucika je galopirala naprej šparbakel je nategnil vajeti in začel v skrbi za žival klicati: na, na, luci — — vo vo  Vse prigovarjanje ni zaleglo nič, kočijaž je nategnil močneje vajcti, da bi umiril žival in — rsk — že menda stokrat pokrpana leva vajka se je utrgala, desno je stis- nila lucika pod rep ¦ in sedaj je šlo po cesti, da je celo sicer hladnokrvni g. Kragl pobledel kot stena. Lucika je galopirala kot bi vozila Elijev goreči in plamteči voz, mabala z repoin kot lucifer, ga zopet stisnila — — — Šparhakl je spustil še desno vajko in se začel dreti s polnega grla vo vo luca — Jezus Marija ¦ vo!« Obcestne vrbe so švigale mimo vozečib gospodov kot pri brzečem vlaku, žival je drvela kot znorela, k sreči je cesta iz Sedlarjevega do Prelazkega ravna. G. Kragl je bil precej miren, ker je bil uverjen, da bo rnrše v bregu nad Prelazkem postalo in tedaj bosta pač labko pogledala in ugotovila, kak. zlodej da je pognal staro mrho v najbolj nagli — da podivjani galop. G. Kragl ni uteguil na dolgo razmišljati o vragu, ki je obsedel kobilše, že se je slišal rezek — — trk  bunk — Kragl je odfrknil z voza na levo  Šparbakl na desno Gost cestni prab je zakolo- baril na kviiku kot bi urezali ob cesto dve težki gra- nati Gospoda sla priletela vsak na trda tla, vo- ziček je obstal, štrange so se potrgale — — lucika je še vedno skušala vleči naprcj in mahala z repom po zra- ku Ljudje so hiteli pri pogledu na nezgodo z njiv na odpomoč Kxepke moške roke so zgrabile podivjano mrše ¦ ženske so skušale dvigniti oba po- nesrečenca  Preko ceste pri kovačnici v Prelazkem je stal z gnojem natovorjen voz, vendar tako, da bt se mu biio prav lahko ogniti, ako bi bil imel g. Šparhakl vajeti v rokah. Brez vajeti se je podivjana luca pri izogibu tolikanj zmatila, da je zadel drveči kokselj z vso močjo s koncem osi zadnjega kolesa ob os gnojnega voza. Silo^iti sim«k je dvignil oba gospoda s sedežev, koleselj se je zvil. štrange so odrekle in tudi lucika je morala poslati  Ponesrečenca sta se po srečno prebitih prvih trenutkih na trdih cestnih lleh tolikanj zavedla, da^sla sf začela otipavati, ali še imata cele kosti. ženske so ju dvignile, stala sta G. Kragl je imel samo preetg raztrgane blače, g. Šparhakl pa si je pri padcu opraskal roke — —¦ — Kinetje so z vsemi močmi komaj krotili kobilše, ki je hotelo po vsej sili naprej in držalo rep po koncu  G. ?parhakl je prvi spregovoril: »Kateri peklenščak dk je danes obsedel mrbo?« Prihitel je na mesto nesreče še preliški kovač, spr©gel kobilco, jej pogledal pod kviško strleči rop in raavozljal zagonetko r. opazko: »Gospodje, nekuo vam jeluco pod repom namazal z rdečo papriko«. Šparhakl je tudi pogledal, pljunil#in i2arekel dbsodbo: »Frdamani Sedlarci — — « G. Kragl se je kljub raztrganim hlačam nasmehni) in tolažil razjarjenoga tovariša, češ, kaj boš frdainai moje farane, ko so ti pa vrnili z brco z vo/a, kar si jim ti posodil s klečanjem na gmajni. Po ravnokar opisani nesreči na Prelazkein za Sedlarjevem je kresal stari g. Šarhakl peš na Medvedoro selo. G. Kragl tudi ni obiskal z raztrganimi hlačami bobiice, ampak se je vlekel oprezno po stranskih potiL in ne skozi Sedlarjevo doniov k Sv. Miklavžu. Kovač je moral skrivljeni koleselj uravnati, Za»gozdov Juzl je rešil po enem dnevu luciko paprike i"n jej zaobrnil razdražene starostne živce na mirno plat i'n šele v pondeljek je g. Šparhakl na Medvedovcm selu tudi pošteno plačal za to, da se je smel v petek neprostovoljno dvigniti z bagerlna in prestaviti svoje stajrostne ude v velikem in trenutnem polokrogu na tndb in prašno cesto. Ko se je vračal rajni naš poljski g. Martin z raatrganimi blačami iz Prelazkega proti domu po sti-antskih stezah, se je globoko zamislil. Zaključek vseh njogovih razmišljevanj je bil: na svetu se vse Ln navadno še prav hitro maščuje. Šparhakl je potegnil Sedlarce, da so fclečali na gmajni, jaz sem maščeval farane, skuhati sem pustil Šparhaklova račja jajca, da je bil revež pri tej šali ob 2 koklji in 8 jajc, Sedlarci pa so se terneljito mašče- vali za obe šali in se sedaj gotovo kot kot zadnji  zadovoljno smejijo. Ko je g. Kragl vse lo temeljito premislil, ni bil r.ič nevoljen radi raztrganih hlač, ampak zadovoljno je pošnofal in godrnjal: »Pri celi zadevi je še stari šparhakl najbolj gor plačal rn to radi tega, ker se je šel bost z bikom — s Sedlarci. Vrnivši se domu, je vzel g. Martin košček papirjm, zaibeležil nanj s svinčnikom kratko vsebino žalo in veseloigre s kječanjem na sedlarski gmajni, o račjih jajcifc in o papriki v treh besedah: *Škof — račja jajca — paprika, To beležko je vtakn.il v kroniko, zgodbe ni na pisal, pač pa jo je večkrat povedal, a vsikdar tako, da ga ni slišal kak tak Sedlarc, ki je sicer kleče ter zastonj čakal na gmajni škofa, a zato namazal Šparhaklovo kobilše 9 papriko visoko nad kolenom.