Nekaj želja Slovenkam. Spisal Fr. Jančar. (Dalje.) Sloveoke ! ve ste bitro potolažeae; to vem iz tega, ko se je eakrat aeka izvrstaa kuharica pritožila čez sitao kuharijo, ki jo toliko stari in nejevolje dela. — Ji na to lete besede povem : Jaz pa rad jera; ia bila je vtolažena. Tudi od kubarije vam hočem aekaj povedati. Saj veste, v kubarstvu še nam veliko, veliko majaka. Ker sem saai kuharjev siu, mi že ae bote za budo vzele, če vam tudi jaz ktero osolini. Vsaka Slovenka bi moiala vedeti naj maaj okusao juho, dobro meso ia tečao piijed skubati; pa tadi razaa močila za naniakanje rnesa ia okusno pečenko z maogovrstao salato narediti. -- 0 ti zbiiljivi požeruh! Kaj toliko od aas terjaš? bo mi morda ktera z majbnim piakrcem, iz kterega bitro kipae ali prek gre, zavraola. Me saio zadovoljne, ako uam z vrhnjem zabeljeni štrtiklji ali mliaci ne spodletijo, ter aavadaa jedila, kašo z repo, zelje z kašo, kvedre, hočetn reči, razrezano svinsko kožo v ječmeaovi kaši, žgaace, gibaace itd. dobro izpeljeruo.— Vse tejedi, drage Sloveake ! so hvale vredae, naj so le saažao ia okusao narejeae. Iz tega se tedaj lahko prepričate moje zadovoljaosti. Toda večkrat se prigodi ktera radovaaka, pii kteri so pojcdiae neobbodae, kakor: domlatki, obhaajaajc godovna, rojstva, gostovaoje ali žeaitaiaa, primicija itd. Takrat je treba več zaati, kakor le hruške peči. Ia ako doma ai zato žeaske, jo je treba od iaod aajeti, dobro platiti, pa še večkrat pri vseui teai brez potrebe v škodo priti. — Vse te neprilike izostanejo, ako se naše Slovenke tudi v ti zadevi vadijo. Saj aektera že moža iraa, pa še prav kruba speči ne zaa. Tudi v kuharstva, se mi dozdeva, se naše Slovenke prav lahko vadijo. Naj pred si kupite sloveasko kahaiico, to je kajigo, v kteri je maogo, maogo stotin razaib jedil prav po domače popisanib od aaše glasovite pisateijice gospe Pesjakove v Ljubljaai, kder se tudi ta kajiga za 1 gld. 70 kr. dobi. V malib rečeh se naj prej vadite, po tem pa dalje segajte, kakor vam vaše okolščiae dopuščajo. Saj imate za to vcndar vee kakor aeki zviti aemškutar, postavim: aaj teuše uioke ali melje, jajec, smetaae, orehov, lešaikov, sirovega ia kuhanega masla, suhih in pokubaaib sliv ali kaj jedaakega itd. Maadeljne, sladkoija ali cukra, pomaraače, lemoae itd. si pa tudi drugi kupovati morajo. Za take reči potrebao tebtilo ali vaga ia razae po.sode aiso predrage ia eakrat kupljeae, trpijo nas sto let, ako se v snagi imajo. S tera si bote temelj postavile za prihodaje življenje, kar bote ob koacu previdele ia se preprieale. Sedaj pa še si to zapomaite vrlc dekliue: Varujte se takih aioškib, ki vas po plešiščih zlasti po krčraah vodijo. Zdaj ve ž njiaii bodite, ko bote poročeae, bodo pa še sarui po krčmah razsajali ia krvavo zaslužeai deaar zapravljali. Zastoaj bo vaša prošaja: Pojdi domu! — ¦ Bo odgovor: Poberi se, pr baba! spred niojih oči, prej sem ti dober bil, ko 8em tebe po krčmab vodil, sedaj ti aisem prav? — Kaj boš rau rekla? — Dalje varujte se takib moškib, ki vas v aečistost aapoljevajo. Taki zapeljivci le vaše uieso želijo, ne pa vaše sreče, inesa se nasitijo, sreče pa ne poznajo. — Mili Bog ! saj nisi nuna, ai ne mašaik ali vojak, in če si vojak, tri leta bi v peklu prestal, naj je le potlej mir; hočeai reči: se lahko omožiš, ti pa ozeiiiš. Le učite se naj poprej kralia si piidelovati, lepo se obaašati, maogih za svoj stan potrebaih reči se Daučiti: kdor nič ae zaa, nič ne velja; hadobe je tako preveč aa svetu. (Koaec prihod.) j