... .-= Popolno vseučilišče v Ljubljani. Mmistrski svet je razpravljal o jugoslovanskih vseučiliščih ter je sklenil, da se otvori v Ljubljani slovensko vseučilišče 2 tnedicinsko, modroslovno, juridično, Jehniško in bogoslovno fakulteto. S tem Je Popolno vseučilišče v Ljubljani zagotovljeno. = S slovanskih vseučilišč. Belgrajskemu in zagrebškemu vseučilišču bo priključena poljedelska fakulteta. — Na českem vseučilišču v Pragi sta se habilitirala 12. t. m. Slovenca dr. Alfred Šerko kot docent za živčne in duševne bolezni ter dr. Albert Botteri kot docent za očesne bolezni. = Kranjsko šolstvo v polpretekli ^°bi in Dimež-strah kranjske dežele. Naše vseučiliško vprašanje bo v kratkem "godno rešeno. To, kar se je Avstrija branila 100 let nam dati, dobimo sedaj prvo leto v Jugoslaviji. Da se je pa stvar tako dolgo zavlekla, krivi so tudi naši mogotci, ki so bili zadnji čas na krmilu. Napredna večina deželnega zbora je. že pr-ed leti ustanovila polmilijonski fond za univerzo ali ljudska stranka, ki je prišla za njo na krmiio, je pričela ta zaklad porabijati za druge namene. Delala je pač v smislu avstrijske vlade, da Slovenci ne potrebujejo vseučilišča, ker ta bi zaprl pot Nemcem v naše urade, kjer so vedno dobivali najboljša mesta. Seveda mož, ki je vedno hrepenel po ministrskem stolčku, se ni smel zameriti dunajski vladi. Ta kulturni Dimež je pa delal z vsemi močmi tudi proti splošni ijudski izobrazbi. Ljubljansko mesto je hotelo že pred 15 leti ustanoviti meščansko šolo v Ljubljani, ali deželni odbor je na Dimežev ukaz to preprečil. Najbrže je stal deželni glavar na stališču, da se da neuko ljudstvo lažje v temi voditi in tudi za sebične namene izkoriščati. — Sedaj pa, ko ta nekdanji strah kranjske dežele živi v pregnanstvu, se je vse drugače zasukalo. V jeseni že dobimo vseučilišče in tudi za srednji stan prepotrebne meščanske šole. Tako se obrača v Jugoslaviji vse na bolje! — Nadaljevalno šolstvo. Vsled odredbe višjega šolskega sveta v Ljubljani z dne 19. inaja 1.1. štev. 7105 je imel odsek v svrlio sestave načrtov o ureditvi nadaljevalnih in nižjih strokovniii - trgovskih, obrtnih, kmetijskih in gospodiniskih šol dne 14. junija vkupno posvetovanje. Tega posvetovanja so se udeležili ?g.. ravnatelj rt. Schreiner (predsednik); vladni svetnik lvan Subic, ravnatelj Forster, ravnatelj Gogala, ravnatelj Rohrman, nadueiteij Dimmk, dr. Murnik, dr. Stempihav in stavbeni moister O?rin. = O pomaujkauiu strokovnih učiteljev za meščanske šole. V kratkem se ustanove meščanske šole v Ljubljani, Tržiču, Ribnici, Ptuju m morebiti še kje drugod; manjkalo pa bo izprašanih učiteljev. Krivda temu je največ ta, da je zadnji kranjski deželni zbor bil velik protivnik meščanskin šol, na Stajerskem so se pa ustanavljaie ie v nemških krajih, edino Zalcu so jo gospodje v Gradcu milostno dovolili. — Siovensko učiteljstvo torej ni imeio se pripravijati za izpit posebnega veselja. Prvi čas si bomo ruoraii tedaj pomagati s suplenti, to je z ljudskimi učitelji, ki imajo resno voljo se pripraviti tudi na izpit za meščanske šole. S poinočjo svojih tovarišev, že izprašanih strokovnih učiteljev, jim to tudi ne bo delalo posebnih težav. Najlažje bo pa za tiste, ki so pred učiteljiščem dovršili kako meščansko šolo. Najbolj nam primanjkuje izprašanih moči z a 2. i n 3. s t r o k o. Zategadelj pa bi bilo potrebno, da bi se že s prihodnjim šolskim letom otvoril vsaj za ijubljanske miajše učitelje, ki nameravajo delati izpit za meščanske šole, — u č n i t e č a j in sicer za matematiko, fiziko in opisno geometrijo in risanje. Za druge predmete pa večinoma zadostuje privatna pridnost. Taki tečaji se tudi lahko vrše zvečer, ker treba je le par ur na teden za vsak predmet. Obiskovali bi jih v prvi vrsti neizprašani suplenti (suplentinje) ljubljanskih meščanskih šol, pa tudi miajsi učitelji iz najbližje okolice, ki bi imeli namen — pripravljati se za izpit. J. B. Popravek. V Poiemiki ,,Kdaj naj pričnemo s srbohrvatskim poukom?*' naj se čita ,,sklanjatvi samostalnikov" namesto — sklepanju samostalnikov. = Izpit učne usposobljenosti za strokovno-osnovne šole. Draga tovarišica! Predelala si doslej Bežkove ,,Osnovne nauke iz dušeslovja" in Ozvaldovo ,,Psiliologijo'1. Kaj imaš od tega? Med Tabo in tovarišem, ki se zadovoljuje s pičlimi psihološkimi drobtinami, s katerimi so ga pitali na učiteljišču, je že sedaj skoraj taka razlika, kakor med stavbenim inženerjem in zidarskim mojstrom. Zidarski mojster ve le iz izkušnje, zakaj mora uporabljati tako in tako gradivo, inžener pa mora znati to znanstveno razložiti. Tudi Tvoj tovariš ima n. pr. navado, da napoveduje smoter vsake lekcije. Vprašaj ga, zakaj tako postopa! Odgovoril Ti bo: ,,Skoraj vsi metodiki priporočajo ta postopek," ali pa kaj sličnega. In če bi Tebe kdo vprašal? Kako samozavestno bi se sklicevala na poglavje, ki govori o pogojih pazljivega dojemanja; dokazovala bi, da predmet lažje dojamemo, ako zaznatek ali občutek, ki ima priti, že pričakujemo itd. Koliko takih primerov bi se dalo navesti. Ker se bliža konec šolskega leta in imamo več dela nego sicer, se hočemo do 15. julija pečati le z logiko. Kakor sem že zadnjič omenil, je Ozvaldova ,,Logika" razprodana, zato si moramo potnagati s kako nemško, n. pr. s Hoflerjevo. Intenzivneje študirajmo zlasti drugi del (nauk o definiciji, razdelitvi, dokazu in o metodi)! — I. Magerl — Velikovec. = Odprava cenzure. Iz Beograda javljajo: Ministrski svet je razpravljal o odpravi cenzure. Ministrski svet se je sporazumel glede omejitve cenzure, ki se oapravi z ozirom na vprašanja notranje poutike, vzarži pa edino ie giede vprasanj zunanje pontike, vojaškin zadev in zagovarjanja protiaržavnega gibanja. — Stoletnica rojstva Abune boli- mana. Dne b. juiija 1.1. bo pretekio sto let, kar je bii v župniji Skocijan pri Mokro- nogu rojen svetovnoznani airikanski mi-sijonar ar. Ignacij Knobiehar — Abunaboiiman. Zagieaal je luč sveta 6. juiija 1S19 v vasi bkocijan M. št. 6, v hiši, ki dandanes stoji nasproti župni cerkvi. btarša sta bila lgnacij Knoblehar, mesar, m Uršula roj. Stamcar, botra pa Janez Bahar in žena Jera. Krstil ga je kaplan Ivan Breceinik. Rojstna hiša je prešia tekom časa v druge roke. Knobieharjev ni več v bkocijanu, izseiiii so se od tu v Rajnenburg na btajersko. Leta 1867. so postavili ar. Ignaciju v škocijanski župni cerkvi spomenik. Vzidali so v zid na moški strani ladije proti koru kamenito ploščo, v katero so vdolbljeni v kratkih potezah vsi glavni dogodki njegovega tako delavnega in požrtvovalnega življenja. = ,,Mir", glasilo koroških Slovencev, je zopet začel izhajati v Celovcu. Tudi ,,Mir" je moral za casa nemške strahovlade prenašati in čutiti trdo nemško pest. Tiskarno ,,Družbe sv. Mohorja", kjer se tiska, so Nernci rekvirirali zase in jo stavili pod sekvesttr. — Okupacija tiskarne je trajala tri tedne. Nemški svedrovci so več premakljivih stvari odnesli s seboj, pustili pa so tamkaj vojaški ,,kavalet", kjer je noč in dan spal vojaški policaj, ki je nadziral tiskarniško osobje. Sedaj nadaljujejo s tiskanjem Mohorjevih knjig. Hej, Kačurji izza leta 1899! Veste li, da jih imamo že 20 za seboj? Bilo je 17. j u 1 i j a , ko smo pri Virantu preštevali denarce, dohodke abiturijentskega koncerta v Kamniku. Bilo je 94 fl. 3 kr., ki sva jih z Lenarčičem ponesla v Vašem imenu Učiteljskemu konviktu. In kaj smo si zaobljubili na razstanku pri komerzu? 5? 10? 15? — 20! Bila je obupna, trnjeva pot preko klancev in zredčile so se naše vrste. Preštejmo jih, ki niso omagali! 17. julija 1919 ob 2 uri v restavraciji Narodnega Doma! Vsakdo podaj kratek opis svojega delovanja. Pošljite mi svoje naslove in v svrho statistike mi poročajte za koliko glav se Vam je pomnožila družina. (Gostje dobrodošli!) Josip Lapajne — Cerklje. = Prof. Janez Scheinigg. Kakor javlja ,,Mir", je v Celovcu, dne 3. t. m. umrl prof. Janez Scheinigg, koroški Slovenec, ki si je pridobil velikih zaslug za probujo koroških Slovencev. Izdal je ,,Narodne pesmi koroških Slovencev", katere so vzbudile veliko pozornost. Z njim je legel v grob zadnji starešina koroških prvoboriteljev. = Proti alkoholu. Deželna vlada za Slovenijo je ustanovila na poverjeništvu za socialno skrb poseben protialkoholni oddelek, ki bo nadziral izvrševanje vladnih ociredb, tičočih se alkoholizma, nadziral bo gostilnice in prodajo alkohola, skrbel za protialkoholni pouk in tozadevno propagando zlasti v šolah, vojaščnicah in kaznilnicah, skrbel bo za alkoholike in njihove družine ter bo zbiral protialkoholno statistiko. Prav je, da se boj proti alkoholu začne že enkrat čisto po načrtu. Le na ta način pridemo do uspeha. = Vidov dan bodo v soboto, dne 28. t. m., praznovale vse šole v območju deželne vlade za Slovenijo s primernimi šolskimi slavnostmi. Tega dne ni pouka. Tako je odredil višji šolski svet v Ljubljani.