Perocid, Kceplje na Krasu, dne 8. junija 1916. Minulo leto sem podpisani v tem listu opisal »Perocid«, katerega se rabi tukaj že več let za škropljenje trt proti peronospori. Dopis je dal povod, da mi je neka oseba iz Slovenskega Štajerja pisala, kako da jaz perocid hvalim, ko pa vendar ni za nič in da je bilo veliko vinogradov v tamošnjih krajih vničenih. Onim, ki so trte škropili s perocidom. škropljerje laje ni nič koristilo. Dobro, sem si mislil, ko sem pismo prečital; toda dober perocid ni bil kriv, da so trte bile gole. Mogoče je bilo dvoje: ali je bil perocid pokvarjen, ali pa niso vinogradniki škropljenja pravilno izvrševali. Pozneje sem poizvedel, da je pri onih, ki so imeli trte gole, dajal navodilo za pripravljanje perocida in škropljenje nek naobražen veščak in ta gospod, ki je trte sam škropil s perocidom, je pozneje tr dil, da mu je perocid koristil v vinogradih njego vih učencev pa škodoval. Iz tega bi se dalo skle pati, da je pri onih, ki jim perocid ni koristil, bil  slab perocid vzrok neuspehov. Veliko je pa tudi  viaogradnikov po različnih deželah, ki jim je ravno perocid v boju proti peronospori koristil Perocid je v nekaterih krajih, osobito po Ogrskem ravno tako poznan kot galica. Perocid je sredstvo proti peronospori, ravno tako kot galica. Pred galico pa ima po mojem mnenju in mojih izkušnjah perocid v mnogih ozirih prednost Kakor mi je dosedaj znano, osobito v onih krajih, kjer jim ni koristil, n i s o t ekočinepravilno pripravljali, čeravno jih je o tem podučeval poseben strokovnjak.  Omenjeni strokovnjak jih je najbrž učil, kakor se je on naučil iz knjig in spisov, ki dohajajo med ljudstvo. Skušnja, kako se perocidovo tekočino pravilno napravlja, je pa ravno nasprotno dokazala, kakor učijo razne knjige in spisi. Lansko leto, kakor je meni znano, je perocid škodoval v tistih vinogradih, kjer so perocid trosili v vodo, medtem, ko so sami ali kak drug vodo s palico mešal. Nekateri vinogradniki so v to mešanico takoj prilili apna in tako škropili trte. Če so se takim trte požgale, ni Cuda, kakqr tudi ni nobeno čudo, če perocid ni koristil onim, ki so tako tekočino tudi  pustili ležati, predno so jo rabili, po ver; dni. Pe rocid, ki se vsede na dno posode, četudi je v vo di, se nezadostno raztopi.  Pravilno perocidovo tekočino je treba po mojih skušnjah tako-le napraviti: Na 100 litrov vode se mora vzeti 2 do 2 en pol kilograma dobrega perocida št. 1. Perocid naj se dene v vrečico tako kot galica. Vbde pa mora biti pri topljenju perocida vsaj okoli 50 litrov in ne sme biti premrzla ali tudi ne gorka. Ker je perocid za raztopljenje neroden, ga je treba poprej na solncu nekoliko posušiti in segreti, predno se ga dene v vrečico. Ko je vr°čica v vodi. se jo mora večkrat stresati, in tako b^ p'<;ci ¦• v^ Hnt-b r^zfopi. Spretea člo- vek ga stopi tadi v 12 nrah. Ko je perocid raztopljen, je treba vzeti na vsak kilogram perocida en kilogram vgašenega dobrega apna. Tem več dni kot apno stoji pred rabo v vodi, tem boijše je. Tudi apno je treba večkrat mešati. Ko je perocid raztopljen in obenem tudi apno, n)j se obe tekočini skupaj zmešate. Dobro je, da tudi ta mešanica nekoliko ur stoji, predno se jo rabi. Treba jo je večkrat premešati. S tako teko^ino se naj trte škropijo, pa ne tedaj, ko je preveč vroče, pa bo gotovo koristilo proti perono spori. Tukaj pri nas nadzoruje škropljenje s perocidom c. kr. vinarski nadzornik od c. kr. namestnije v Trstu. Dne 8. junija si je ogledal s perocidom škropljene trte in kako se napravlja tekočina. Priznal je, da trte dobro zgledajo in se tndi one, ki so bile lansko leto s perocidom škropljene^ odliku]eio z lepo rastjo in obilnim nastavkom. Anton Tavčar, tajnik Gospodarskega društva v Krepljah na Krasu. Opom.ba uredništva: Kakor je razvidno iz tega spisa g. Tavčarja, še vprašanje o perocidu ni rešeno. Večje število sloveaskoštajerskih vinogradnikov se je lansko leto izrazilo proti rabi perocida. G. Tavčar pa dokazuje s svojo skušnjo^ da se da tudi s tem sredstvom do3eči uspehe? ako je perocid dober in se tekočina pravilno pripravlja.