61420 Trbovlje, Trg revolucije 28c telefon 0601/22 165 NON-STOP DO NOVEGA LETA VSE ZA ZIMO smuči okovje MAR KER TIROUA R0NSSIGN0L ELAN ATOMIC čevlji ATOMIC-ESS SALAMON ALPINA SALAMON KOFLACH oblačila in dodatki NA ZALOGI gamaše dereze, cepini hlače SCHOELLER za pohodništvo in plezanje SKRATKA VSE AUDIO & VIDEO TRGOVINA Prešernova 37, ZAGORJE Tel.: 0601/61 575 iyv programa * TV SPREJEMNIKI, VIDEOREKORDERJI *HI-FI KOMPONENTE, GLASBENI STOLPI * HI-FI ZVOČNIKI * AVTOAKUSTLKA - brezplačna montaža znanih proizvajalcev SOOT, TEC HNM S, DENON, KEMVOOH DEMONSTRACIJA: D0LBV SURR0UND PR0L0GIC UGODNI KREDITNI POGOJI! Delovni čas: 9.00 - 12.00 15.00 - 19.00 sobota: 9.00 - 13.00 Cesta 9. avgusta 8 (bivša prodajalna Borovo) tel.: 0601/64-353 BRODAR d. o. o. * MODNI domki * DARILNI PK06BAM ___________ m.....m: TEL .061-731-192 TRGOVINA IN BIFE SPINA V KANDRŠAH Vsem našim strankam želimo srečno novo leto IQQČ. .•■•.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v. UVODNIK V teh dueli žvenketajo kozarci, prepletajo se zdravice, slišijo se lepe želje. Vse lepo in dobro Vam, drage bralke in dragi bralci, želimo tudi v uredništvu časopisa Žasavc. Trudili smo se, da bi na papir ujeli zasavske dogodke, novice in trače, vseskozi za Vas. Včasih smo ga tudi kje polomili, ampak saj veste, kako je s tem. Človek lahko naredi sto stvari dobrih in le tri slabe, pa ga ljudstvo sodi po slabih. Na vseh področjih je tako in zaradi lega si ni treba beliti glave. Če sc Vam zdi, da je bilo leto 1995 slabo, ker ste morda ostali brez dela, padli s strehe ali se skregali s sosedom, je na drugi strani zagotovo še sto dobrih stvari, ki se jim splača posvetili pozornost. Sedite v tišino in pobrskajte po svojem spominu. Tudi mi smo tako storili. Prelistajte časopis, vzemite si čas. Leto 1995 smo poskušali nekako uokviriti in spraviti v kalup, da ne bo šel kar tako v pozabo. Ogromno se je dogajalo, vsi smo nekaj počeli. Recimo si, da smo bili pridni in si zaslužimo vse najboljše. Ne le ob praznikih, temveč vsak dan. Pa srečno. 1pti S-"'**' 'aua. ta(ak<^ m mm mh i Dedek Mraz: Iščem sponzorja 1 Zasavsko gospodarstvo 1995 Za Silvestra v službo Zasavje skozi objektiv Imm Pogovor: Branko Majes Ulj Upokojencem leto prehitro mine || Svet je lep... tudi v glasbi § b.] Sladko, okusno in praznično m V novo leto z zvezdami ij Sto let filma j Aufbiks Vrti sc kolo časa in ura zamujena ne vrne se nobena - prav tako ne leto. Pa vendar, življenje prinaša trenutke, ki bi jih najraje zbrisali iz spomina, a ostajajo, in tudi trenutke, ki bi si jih zaradi neke posebnosti prav radi zapomnili, a jih nehote pozabimo. Če se vam je pripetilo prav slednje, vas bo morda koledar dogajanj skozi vse leto '95 opomnil in vam pomagal, da spet sestavite redosled, vanj pa vstavite pozabljeno. Podatkovnemu in suhoparnemu pregledu pa boste morali, tako, kot je v življenju navada, sami vtisniti svoje občutke - ali jih znova podoživeti. Sledi silvestrovanja ostajajo žive še nekaj dni, zato se prav prileže svež zrak na tradicionalnem pohodu na Kum. Tačas, ko se glava bistri, se že rišejo načrti za prihodnost, teh pa ni brez pregledov preteklosti. V Svei se je dobro kuhalo, že leto poprej in še naprej, prvo desetletko je zaokrožil Agropop, zgodovinskemu rudarjenju napovedujejo zmanjševanje produkcije - še vedno 2850 zaposlenih čaka kakšna usoda? Študentom se, organiziranim v ŠKLAB, vsekakor obeta lepša, spremembe uvaja tudi knjižnica T. Seliškarja, nove so pokojninske tarife, DU v Trbovljah se seli,... Potem, ko razglasimo Slovenca leta, s to titulo se iz Litije odpelje Milan Kučan, in se podobni nazivi podelijo tudi zasavskim športnikom, se Zasavc loti še večmesečne akcije, izbora naj-cicibana. Kritike v obilnem snegu požirajo zimske službe. V novo leto nas pospremijo tudi žalostne številke - 501 ugaslo življenje na slovenskih cestah v minulem letu. Prava mala vojna - o veliki, čisto zaresni, pa izpriča knjiga Na svojoj, na plemeni-toj, ki preplavi naš konec. V Bosni hude resničnosti še ni konec... Bo Strojegradnja splavala? Že zdaj ima za 11 milijonov DEM naročil, kar predstavlja polovico letošnjih načrtov, vzpodbudna je za 7 odstotkov višja produktivnost... Sušo pa napoveduje MIT z izgubo 4 milijone DEM. TE-VE Varnost zaposluje, pa ne zato, ker je to mesec, ko se ptički ženijo, ampak zaradi povečanih potreb, SVEA-in direktor pa je nagrajen s priznanjem GZS. V njej se združujejo tudi zasavski podjetniki, 430 jih je, in se trudijo za čim bolj trdno povezanost. Priznanj, nagrad in plaket pa ta mesec res ne zmanjka: objavljena so imena Grumovih nagrajencev, pa dobitnikov priznanj T. Čeč in priznanj, ki jih podeljuje Civilna zaščita Zagorje ter "kulturni" nagrajenci v Hrastniku. Sodniki se na razprave odpravijo v novih oblačilih, 28. februarja, na pustni torek, pa se preoblečemo še navadni smrtniki. Litija vstopa v jubilejno leto, 850 let, kar je njeno ime prvič zapisano, krajevni praznik obeležujejo Jevničani. In medtem, ko bukev podiralka kar sama spreminja naravo na Brnici, se v Zagorju za "umeten" poseg odločijo na tamkajšnji tržnici. Občinski sveti po zasavskih občinah so delovni. V prvem planu so statuti in zaključni računi. Ne preseneča, da so nekateri z njihovim delom zadovoljni, drugi spet ne. Vsekakor se v preživelo enoletno zgodovino svojega delovanja obrača trboveljsko društvo proti mučenju živali. Še tridesetkrat bolj pa se za vsako leto udejstvovanja in za vso ponujeno duševno hrano veseli MGL Svoboda iz Trbovelj. Kot se šika.je temu primemo tudi ob 27. marcu, svetovnem dnevu gledališča. Še 30 let in še čez se bodo vsak svojega Gaudeamus igitura zapomili letošnji maturanti, ki so "okupirali" večje zasavske dvorane. Lepo pa se vedno prepleta z manj lepim, žalostnim, včasih kar tragičnim. Strah vnese vest o rudarski nesreči, pretrese novicao smrti Ladka Korošča, strehe se rušijo v Zagoij u, negotovo se počuti 338 zaposlenih v Iskri Šemi con. Po prisilnem kolektivnem dopustu se sprašujejo, če bo težav konec ali ne. Prav nič jim ne bo koristil nov bankomat na Trgu F. Fakina, če ne bo... Radost bo letos v trboveljski župniji, ki praznuje 450 let, uspehe žanje Steklarna na frankfurtskem sejmu, čestitke izrazi minister Rado Bohinc, ki SVEA-i izroči ISO 9001. Ni prvoaprilska šala - iz cisterne v hrastniški steklarni se izlije več m3 mazuta in odteče v Boben. Po prvem pretresu dobrodejna ugotovitev, da hujših posledic ni. Kakšne pa so posledice vojne v Bosni? Teganihče ne bo nikoli preštel in tudi izpovedi rokometašev z Bosne, ki so na športnem obisku pri Rudis Rudarju v Trbovljah, so le peščica vseh grozljivosti. Da je le mir, se strinjamo, čeprav mnogim ni lahko. Pa je brezposelnost, ki je ni malo, konec sveta? Ali morda izziv? V tem letu novi izzivi, preobrati in spremembe čakajo tudi LB Banko Zasavje. Zdenko Fritz je prepričan, da smo Slovenci varčen narod, občani pa ključni člen bančništva. Letošnje leto, napoveduje, bo po sprejemu nekaterih strateških odločitev, odločilno. Pataisto veljatudi zadruga podjetja. ETI Elektroelement še več izvaža, IGM posluje brez izgub, trboveljska pošta poslej odpira vrata matične pošte tudi ob nedeljah. Življenjske odločitve se bodo kovale tudi v litijski občini, kjer se zgodba zapleta, pricurljajo pa napovedi o občinskem finančnem zlomu. K prav tako življenjsko pomembnemu, vendar zlomu samskega stanu, napeljuje razpis slovenske kmečke ohceti v Kandršah, življenjski rezime pa v Zasavcu opravi tudi Anton Živkovič, ki zaključi, da fotografira, torej obstoja. Pa še opravljajo inventure - pri MPZ Lipa pri 110 letih in pri lovski družini Izlake po 45 letih. Bolj vnaprej kot nazaj pa so osredotočeni pri RRPS 564 zaposlenih bo naslednjih 6 mesecev na čakanju s 70 odstotno plačo. Koliko mesecev še pa se bomo skozi križišče pri Sušniku vozili korakoma, zaprašeno, zlovoljno... tega pa, hvalabogu, tedaj še nihče ne ve. Kot tudi nihče ne sluti, kdaj ga doleti nesreča, ob kateri bo potreboval kakšen del podarjene krvi. Krvodajalske akcije so, vendar se darovalci srečujejo z vsemogočimi težavami. Solidarnost in duh po dobičku se pač ne marata. Praznik dela praznovati - toda kako. Nekateri vztrajajo pri prostih dnevih, ki so pravica prostega časa, nekateri se ob tem prazniku raje pohvalijo s pravico do dela in z njenimi posledicami. Precejšnji napori in odrekanja prinesejo TE-VE Varnosti certifikat kakovosti. V ETI-ju za krmilo posadijo Jožeta Smrkolja, v že drugi izredni seji zagorskega občinskega sveta pa je znova slišati ostre zahteve k zakonu o zagotavljanju sredstev za zapiranje rudnikov Zagoije, Senovo in Kanižarica. Nastrojeni so tudi v hrastniški Steklarni, kjer Stojan Binder utemeljuje, da je trenutna monetarna in fiskalna politika države do aktivnih neto izvoznikov diskriminatorska in skrajno neugodna. Zgolj preživetije premalo, pokazati je treba uspehe - in te ob 50-letnici povzame trboveljska glasbena šola. Pa še se jih nadeja - tudi ob izdaji novega CD-ja, pa za novim klavirjem Stainway in kljub kadrovskim težavam. Kaj znajo, kaj zmorejo, pokažejo na območnem tekmovanju gasilske enote Zasavje. Da zmore še več, pa z novim programom zvezdnih noči potrdi tudi Radio Trbovlje. 18. maja prične v domove prinašati več luči. svetlobe, ki pa jo je, s soncem v tej pomladi, kaj precej. Kljub temu se, v uradno pričeti kopalni sezoni v Medijskih Toplicah 1. maja kopalna mzrlica še raznese. Izlačani pa vseeno praznujejo - svoj krajevni praznik, seveda. Na Izlakah pa slikarske navide poišče tudi kateri izmed 3i slikarjev iz vse Slovenije, ki jih v ta konec privabi Ex Tempore v Zagorju. In kaj je privabilo Shrilie Roden, da v zagorski cerkvi navduši zbrane poslušalce. Kdo ve, morda pozitivna energija, ki med njo in občinstvom občutno kroži. Še nikoli, pa tudi letos ne, ni grdo vreme skazilo prvojunijskega praznovanja občinskega praznika v Trbovljah, Prvojunijski priznanji prejmejo: GD Dobovec, ravnateljica Darka Lipičnik, podjetnik Franc Vene, poslovno priznaje pa si prislužijo tudi pri Malgajevih, kjer popoldanski dež pomaga krstiti nov avtosalon. Tudi Telekom, ne glede na vremenske (ne)prilike, s pticami deli nebo. Zasavska telefonija, zatrdijo, se približuje evropski. Trenutna zasedenost je 74,2 odstotna, ali v številkah: od 16.713 možnih priključkov je zasedenih 12.405 številk. Brez tega, danes nujnega pripomočka, si seveda ne moremo predstavljati poslovnosti - tudi zasavskih menageijev ne, ki jih na Izlakah pozdravi minister Janko Deželak. Kako pa bi izgledali brez tega povezovalnega sredstva, pa še brez druge opreme, policaji, je mogoče naslikati v res zelo abstraktni sliki domišljije. Ob dnevu odprtih vrat policijske postaje seje mogoče prepričati prav o nasprotnem. Časi so pač takšni, da brez ustreznih OS res ne gre. Tega se zavedajo pri Integralu, ki se v tem mesecu pohvali z novim paradnim konjem na kolesih. Pohvale pa so deležni tudi Grahkovi, katerih nesrečna hiša ob znamenitih julijskih poplavah zdaj postane prava lepotica. Občudovanja vredna pa je, verjeli ali ne, tudi Sava, ki si jo z rafti drznejo s te plati ogledati le najbolj pogumni avanturisti. Korajža je dobra lastnost le nekaterih, se pa zato drugi ponašajo z nečim, česar pa ne zmorejo vsi: z branjem knjig. Kar pa se Janezek nauči, pa Janez zna. 1.100 učencev OŠ v Litiji, ki so osvojili bralno značko, so na dobri poti. Prično se poslanske počitnice, 'zasliši se juriš na bazene, vročina pa spet spomni na pomanjkanje pitne vode. Novi viri vZagorju so obetavni. Še preden hladen tuš dokončno zalije rudarje, si ti privoščijo praznovanje stanovskega praznika, julij pa praznuje tudi hrastniška občina. Leopold Grošelj ob tej priložnosti podeli priznanja. Vse priznanje gre zamisli, čeprav ni to odlikovanje pisno in podeljeno, da vsi, ki se jim kam mudi, končno lahko - kličejo taxi. Zagotovo pa taxi ne bo vozil na Vrhe, k domu, ki neslavno propada in katerega ogled je trenutek solza. Je pa že bolje, da vsi, ki si želijo stopiti višje, nad dolino, spoznajo Tirno. Zakaj? Ker po originalni listini, ki jo hranijo v graškem muzeju, Tirna praznuje 840 let prve pisne omembe. Pa se še vedno dobro drži. Vztrajna je tudi slikarska kolonija Izlake, še ne tako stara, le 32 let, vendar priznana. Do Izlak pa bo, kot odloči komisija DZ za infrastrukturo, kaj kmalu mogoče pripeljati se po avtocesti in po priključku proti Zagorju. In če je govor o cestah - julija razburi, bolj Urad za žensko politiko, kot koga drugega, plakatomanija s petimi ženskimi zadnjicami na njih. Okusno ali morda nevarno? Zasavčeva reportaža ohlaja avgustovsko vročino. Z bolezensko vročino pa se zbujajo tudi delavci Strojegradnje, ki so še brez plač prejšnjega meseca, v njihovem podjetju pa se je pričel stečajni postopek. Ustvarjenih je 180 milijonov tolarjev izgube, lanska je 64milijonovtolarjev. VladoPoredoš izjavi, da so Zasavci na kratko nasajeni, kako pa bo v prihodnje razpoloženih 540 Strojegradnjevih ljudi?... zagotovo ne vštric s hitrimi voznicami turističnega rallya, ki vedo, kje je njihov cilj. Celo slikarska šola za otroke Knez-Knez na Dobovcu ima svoje namene, ti pa so otrokom približati vonj barv in morda vzpodbuditi kakšnega od skritih talentov. Teh se ne manjka, celo v pas jih vrstah ne - na razstavi pokažejo vse svoje dlakaste čare. Kako pa se bo pričelo novo šolsko leto? Še pred septembrom se po šolah trudijo, da kar najbolj udobno - preurejajo prostore, kdor le finančno zmore -ter vamo. Tu pa se s posebnimi akcijami spet izkažejo policisti. Stečaj Strojegradnje in Elektroindustrije Zagorje namesto jubilejnih nagrad ob njihovi desetletnici poskrbi za manj razveseljivo darilo - vročitev delovnih knjižic. Pritožiti se komu? No, če se bodo zaposleni pritoževali v drugačni vlogi, v vlogi potrošnika, potem bodo vsaj vedeli, kam. V Zagorju je naslov že znan, zdaj pa z delom prične še pisarna v Litiji. Prav to mesto, ki letos najbolj glasno praznuje svojo 850-letnico, je septembra večkrat v središču dogajanja. Lilijane obiščeta Janko Deželak in Dubravka Oberžan, Lilijani skupaj z Radečami pristopijo k programu Phare za Zasavje, litijski učenci OŠ v okviru 5. raziskovalne šole pripravijo gozdno učno pot na Sitarjevcu, Lilijani skrbijozakulturni užitek zavoljo jubileja še pogosteje kot navadno. Po praznovanju obletnic v tem mesecu ne zaostajajo Zagorjani - obeležijo 90 let planinstva, v VDC upihnejo 12 svečk, vsemu Zasavju v ponos pa je vrsta tradicionalnih dogodkov. Med njimi Art Javor in Art Kum, pa kolesarski vzpon na Kum in srečanje na Mrzlci. Deveti mesec v letu pa nekaterim postreže seveda tudi z nepozabnimi dogodki. Tako se bodo prvošolčki večno spominjali svoje 1. ure v razredu in tako se bodo maturantje GI-EŠ Trbovlje, 108 jih je bilo v generaciji, za vedno spominjali svečanega podpisa ob prejemu maturitetnega spričevala. In nepozabna bo gradnja križišča Sušnik, ki še traja in traja. Zasavc doživi kadrovske spremembe. Eno od prvih uvodnih sporočil novega uredništva je vezano na mesec varčevanja in pravi: Blagor močnim na hranilni knjižici, kajti njih je tuzemsko kraljestvo. Pa vendar oktober ni le mesec varčevanja, pač pa tudi mesec požarne varnosti, pa mesec praznovanj v Litiji in v tem mesecu še Teden otroka in dan trboveljske gimnazije in dan Radia Trbovlje, ki ga le-ta obeleži z novo programsko shemo. Pa še se vrstijo nepozabni dnevi. Zavidljivo tradicijo, 135 let, in zgodovino poslovnih uspehov, ki še traja, počastijo hrastniški steklarji. Zbirko nagrad in priznanj znova dopolni SVEA, ki na mednarodnem sejmu Ambient v Zagrebu znova "ozlati". Zasavčane 13. in 14. oktobra s svojim obiskom počasti predsednik vlade dr. Drnovšek, ki prvi dan položi temeljni kamen prizidka h gimnaziji za prihodnje rodove in se drugi dan pridruži na hrastniški prireditvi gimnazij vseh minulih rodov. Zagotovo izve, da bo občinska zgradba v Zagorju kmalu preoblečena v novo fasado, morda pa, kdo ve, sliši tudi, da bo lepo jesen h koncu pospremil tudi Zasavčev sejem. Navale ogorčenja iz minulih let letos pred prvim novembrom utiša ureditev parkirišča in avtobusnega postajališča pred pokopališčem v Gabrskem. Brez večjih zapletov se obiski naših pokojnih vrstijo več dni, ni zmede na cestah, ni gneče na avtobusih. So pa zato zaprepadeni v litijski knjižnici, ko ugotovijo, da jih obiskujejo nepovabljeni bralci kar skozi okno, vrh vsega pa jih v knjižnici še zebe. Kot zanalašč, peči centralnega ogrevanja zatajijo prav v času dela prostih dni. Je pa, žal, tistih, ki so prisilno prosti, torej brez zaposlitve, v Zasavju vse preveč. Zasavc postreže z lotom brezposelnih, če se še spomnite: Hrastnik0511, Litija 10914, Trbovlje 1519, Zagorje 1069. Zagotovo so tudi brezposelni tisti, ki se solidarnostno pridružijo protestnikom SKEI-a iz vse Slovenije pred trboveljskim DD. Drugo leto, napovedujejo, bodo ukrepi manj "opozorilni", če se ne bo nič premaknilo. Da pa se ne bi premikalo tam, kjer ni treba, kjer se ne sme, ali bolje, da se ne bi sekalo tam, kjer se ne sme, zagorska občina napravi spisek svojega dendrološkega bogastva. Za zaščito naravne dediščine! Dediščina pa je včasih tudi take sorte, da se jo je treba znebiti - le da ne na kakršenkoli način. Starim baterijam po odsluženi rabi pripada čisto določeno mesto, v živo-rdečih posebnih zabojnikih. XII. Kot se spodobi, smo najmlajšim pripravili vrsto prireditev, ki spremlajo Miklavža, Božička in dedka Mraza, namenjenih pa le ta-pridnim. Čisto vsem občanom, starim in mladim, po vseh treh zasavskih občinah in naokrog, pa so v decembrskih dneh, ne glede na pridni-manj pridni, svetile razkošne luči. Pa je že kdaj bilo drugače, daje enim to všeč, drugim spet ne? Zato pa so se le tisti, ki so si luči sredi teme res zaželeli, podali na pohod z baklami na Mrzlico. In hočeš ali ne, je zima res obdarila s snegom, kar pa, vsaj ob prvi pošiljki, zimske službe ni presenetilo. Da se ne prepuščajo naključjem, izpričajo tudi v hrastniškem občinskem svetu, ki že obdeluje proračun za prihodnje leto. Le kaj nam bo prineslo? Nekaterim morda selitev v dom ostarelih, na Izlakah so decembra praznovali, morda selitev v nova neprofitna stanovanja, ki jih bo v Trbovljah spet nekaj. Mateja Grošelj dtdJtfe Msm Dedek Mraz seje rodil nekoč pred davnimi, davnimi časi. Že sam je pozabil točno stoletje. Živi nekje daleč za devetimi gorami, devetimi vodami in devetimi občinami. Oni dan sem ga zalotil, kako je lezel po dimniku navzdol, da bi mi, kot (pridnemu?) fantu, pod jelko pustil darilo. V zameno, da ne bi razkril njegov pravi naslov (preden je opazil, da ga opazujem, sem pogledal v njegovo denarnico in tam našel poleg nekaj skandinavskega drobiža tudi njegovo osebno) je privolil v tale razgovorček. Kako to, dalaziš po dimnikih? Mar ni to delo Božička? Oh, saj veš, konkurenca in te zadeve. Ko je Božiček s svojo rdečo uniformo začel prodirati tudi na slovensko tržišče, sem se moral prilagoditi novim tržnimrazmeram. Drugače, adijo stari dobri dedek Mraz. Vedno sem mislil, da sta z Božičkom prijatelja. O, saj sva prijatelja. Vendar biznis je biznis. Tu ni šale. On delo prevzema meni, jaz pa njemu, kadar se le da. Drugače pa včasih skupaj popijeva kakšnegajagermajstra ali čaj z limono. Božiček je čisto v redu tip. Samo važen je včasih malo preveč. Kje pa dobiš darila za otroke? Včasih semjih kupoval povsod. Zadnje časepa sem malo na tesnem z denaij em. Zato kupuj em po diskontih. Z nekaterimi velikimi trgovskimi hišami širom po svetu imam dogovor, da mi dajo še kakšen poseben popust. Tudi darila, kijih nosim naokoli niso več tako razkošna kot včasih. Saj veš, na vsak kovanec je treba paziti. Slišal sem, daseSkandinavci nekaj prepirajo, čigav pravzaprav si. Kako je s tem? Vsi bi radi, da sem njihov. Švedi trdijo, da sem njihov, Norvežani trdijo, da sem njihov, tudi Finci se nekaj oglašajo. V resnici pa sem vsakega po malo. Pravzaprav niti ne vem točno, kako bi se opredelil, če bi moral povedati, kateremu narodu pripadam. Moji predniki izvirajo iz vseh koncev sveta. Kje sem pa doma, pa ne bom povedal. Tudi ti si obljubil, da ne boš. Ali imaš, kdaj težave pri prehodu državnih meja? Nikoli. Mogoče malo pri Dolgi vasi. Drugače pa s svojimi sanmi, ki jih vlečejo severni jeleni, lahko tudi letim. Čez mejo letim tako visoko, da me z zemlje ne morejo videti. Če me slučajno opazijo na kakšnem radarju, pa tako ali tako mislijo, da gre za kakšen neznani leteči predmet. (Smeh.) Kdo ti šiva obleke? Tega ti ne smem povedati, ker bi bila to reklama. Lahko povem samo to, da obleke kupujem, torej kar se tiče tega, nimam nobenega sponzorja. Ga pa iščem. Opažam, daje dandanes modno, če imaš sponzorja. Ampak sponzorji znajo biti začikani. Tega se ne bojim. Ko bodo otroci dobili darila in na moji kučmi prebrali še ime tistega, kijih je sponzoriral, se ga bodo spominjali celo življenje. To je pravo oglaševanje, se ti ne zdi. Ko sva že ravno pri otrocih. Kateri otroci so najbolj pridni? Tu ni nobenega izstopanja. Vsepovsod najdeš pridne in poredne otroke. Pri svojem delu se trudim, da med njimi ne bi delal nikakršnih razlik. Opažam pa, da pridni otroci, ko odrastejo, velikokrat postanejo direktorji in politiki. Poredni pa novinarji. Kako to, da vedno opraviš svoje delo pravočasno? Raznašati darila naokoli ni lahko. Vendar moram reči, da sem priden. Le spomladi malo počivam. Poleti in jeseni pa nakupujem darila, kijih pozimi vozim naokoli. No včasih prosim tudi kakšnega dobrega človeka, ki mi je podoben, da me zamenja na kakšni prireditvi za otroke. Drugače pa večino dela opravim sam. Sem čisto drugačen tip kot tisti Božiček. On stalno podtika kakšne lažne frajerje. O prijatelju se vendar ne govori tako. Pa kaj. Tudi on o meni včasih go vori grde stvari. Vendar to ne more uničiti najinega prijateljstva. Letos je bilo že kar precej snega. Imaš mogoče pri tem tudi ti kaj zraven? Ne. Včasih vržem na sani malo snega in ga na mojih potovanjih potrosim naokoli. Vendar letos tega nisem delal. Dva jelena sta se mi prehladila, zato bi bilo za ostale prenaporno voziti poleg daril Naslikan zgolj po spominu še sneg. Kaj pa praviš na slovenski parlament? Veš kaj. Če bi me zanimala politika, se ne bi ukvarjal s tem, s čimer se. Lahko pa rečem, to so moja osebna opažanja, da so parlamenti vsepovsod enaki. Sploh jih ne razumem. Kopica ljudi se v nekem prostoru dneve in noči prepira. Drugi pa pravijo, da se grej o parlament. Ne, politika me ne zanima. Si veren? Ne bi mogel ravno reči, da sem. Sprašujem se, kaj je pravzaprav vera. Z Božičkom se včasih takole zasediva in cele dneve filozofirava o tej temi. Na koncu pa vedno ugotoviva, da je pri najinem delu pravzaprav najbolj pomembno to, da razveseljujeva otroke. Verjamem pa v dobroto. Tudi, ko mi v kakšnem diskontu nočejo dati popusta. Prejle sem pogledal v tvojo denarnico, ki ti je padla na tla. Kako to, da je tako prazna? Ravno prejle sem nekaj nakupoval, pa mi niso hoteli vzeti kartice. Tako sem moral plačati z gotovino. Kje, oziroma kako boš silvestroval? Za Silvestrovo si ponavadi vzamem prosto. Potem pa preverim, če na koga nisem pozabil. Drugače pa se na ta dan ponavadi dobiva pri meni doma z Božičkom. V lavorju tople vode si namakava noge in drug drugemu pripovedujeva, kaj sva dobrega storila. Tudi kakšen vic mu povem. Vendar je z njim kar težko. V este, fant nimaravno bleščečega smisla za humor. Te lahko še fotografiram? O ne. To pa ne. Kadar lezem skozi dimnik, šene pustim fotografirati. Kar poglej me, kakšen sem, ves sajast. Moral boš poklicati kakšnega dobrega dimnikarja, da ti malo očisti tisto svinjarijo. Pa kar hitro, drugače me drugo leto ne bo naokoli. Enfant Poreden Kaj reči o spominu, spominjanju? Daje spomin človekov najzvestejši prijatelj in edini kraj, iz katerega nas ne more nihče pregnati. Ali morda, da si vsak človek želi, da nekaj spomina za sabo pusti. To so stari slovenski pregovori, ki obenem še pravijo, da sc sčasoma vse pozabi. Ob izteku leta 1995 ne bomo smeli pozabiti na več stvari: voščiti vsem bližnjim in dragim, pa malo daljnim in manj dragim znancem, da bo leto za vse dobro. Različni dogodki so popestrili vsakdan Zasavcev in drugih, vsak od teh ima svojo sončno in senčno stran. Ob nakupovalni mrzlici so si nekateri Zasavci vzeli malce časa, da so poklepetali z nami o tem, kakšno je bilo letošnje leto in kaj si želijo v naslednjem letu. Petra Radovič Foto:Tatjana Polanc Ivan Ahne, upokojenec iz Trbovelj: "Kar dobro leto je za nami. Meni se ni nič posebnega dogajalo, saj sem bolj doma, gledam TV, berem časopise in hodim na izlete. Želim si le, da bi bil TV-program boljši." Vida Hudomalj, konfekcionarka iz Kotredeža: "Kar se osebnega področja tiče, je letos mož ostal brez službe, od drugih dogodkov pa je najpomembneje, daje bil podpisan mirovni sporazum v Bosni. S tem se bo drugače startalo v novo leto, ko naj bo tudi več zaposlitev." Ciril Leskovšek, mizar iz Hrastnika: "Letos so bili vsi dogodki povprečni, nič posebnega se ni zgodilo v dobrem smislu. V slabem pa,... s strehe sem padel in se polomil. Nasplošno je bilo letošnje leto boljše kot lansko." Marjana Češek, brezposelna iz Trbovelj: "Po 22-ih letih delovne dobe sem letos ostala brez službe, kar ni prijetno. Vesela sem, da imam pridne otroke in moža, da to ni tak problem. Vendar življenje teče dalje in upam. da bo naslednje leto boljše." Alenka Kamnik, vzgojiteljica iz Kisovca: "Najbolj zadovoljna sem bila, ko sem naredila maturo in dobila službo. Želim si, da bi bila naslednje leto sprejeta na faks, sicer sem pa srečna." Slavko Vidrih, strugar iz Hrastnika: "Prehitro je minilo leto 1995, brez kakršnegakoli dogajanja. Morda bo leto 1996 boljše zato, ker bodo volitve." Stojan Ostrovršnik, upokojenec iz Hrastnika: "Nič posebnega se ni dogajalo, to pomeni, daje bilo v redu. Za naprej si želim, da bi se stranke bolj razumele med seboj, da bi bilo manj prepirov." Zvone Hudarin, sobopleskar iz Trbovelj: "Letos sem prišel iz vojske, službo sem dobil, tako da je bilo kar super. Za naprej pa bi bilo lahko več zabave v Trbovljah." Marija Draksler, uslužbenka iz Zagorja: "Osebno in drugače smo letošnje leto kar zvozili. Lahko bi bilo še slabše ah pa tudi boljše. Ker sem človek, ki ga razveseli vsaka malenkost, vsaka druga pa tudi vrže iz ravnotežja, je bilo prijetno leto, da bi bilo le naslednje tudi tako." Mojca Koncilja, ekonomski tehnik iz Trbovelj: "Na vseh področjih je klapalo, v redu leto je bilo. V letu 1996 si želim predvsem zdravja." ■ !§ti SR IVU lllillk'" ....... ŠF Leto, ki odhaja, je v vsakem pogledu zanimivo. Za nekatere delniške družbe in firme je bilo razmeroma uspešno, za posamezne celo zelo uspešno, za druge, žal še premnoge, neuspešno. V celoti vzeto pa smo šele na prvi stopnici postopnega izboljšanja, pri čemer velja reči to, kar smo zapisali že lani v tem času: brez izdatnega izvoza bi bili na tleh. Toda niti izvoznicam niso bile prihranjene številne tegobe: spomniti velja samo na precenjen tolar v odnosu na nemško marko in na nekatere druge devize. Šele v zadnjih treh mesecih postajajo razmere malo bolj obvladljive, čeprav niti približno tako, kot so izvoznice predvidevale. Nemogoče je natančno označiti letošnje dosežke. Vse pa kaže, da bodo rahlo boljši, kot leto prej, ko se je industrijska predelava povečala le za 0,7 odstotkov,karjebilo še vseeno razmeroma spodbudno ob 3,2 odstotnem padcu proizvodnje v letu ■ri y'' 1993. Po vsej verjetnosti bo tudi letos naj večjo rast doseglo hrastniško gospodarstvo, za njim se bo uvrstilo zagorsko. Trboveljsko, zaradi znanih vzrokov, še kaže znamenja obotavljive rasti, zato je prav, če omenimo, da tudi lani njegov obseg ni bil primerljiv s sosedi, ker je bil za 0,9 odstotkov manjši, kot leta 1993. Hitra rast izvoza Lanska izvozna vrednost je dosegla nekaj nad 96 milijonov ameriških dolarjev, kar je bilo za 17,7 odstotka več, kot leto prej. Letošnja bo vsaj za 10 do 11 odstotkov višja, kot lani. Zastavo nosita hrastniška Steklarna in izlaški ETI. Pravzaprav so malodane vse izvoznice zabeležile večjo prodajo na tuje trge, nekatere pa so zaradi izjemno nizkih cen skušale povečati dortračo prodajo. Nekaterim je to šlo od rok, drugim manj ali pa sploh ne. Trboveljski IPOZ je v tem uspešen; svoj izvoz je več kot razpolovil in se usmeril na domače tržišče. Če bi namreč vztrajal na nemškem tržišču, bi dobesedno utonil v rdečih številkah. To pa med drugim tudi zelo nazorno potrjuje osnovno ugotovitev: tekstilna in obutvena industrija sta poleg usnjarske skorajda na psu; slovenska vlada naj bi v kratkem sporočila, kaj se je namenila ukreniti za njuno vsaj nekolikšno izboljšanje položaja. Kaj dosti možnosti za to pa ni, vsaj tako je mogoče ugotoviti potem, ko je znano, da kakršnokoli bistveno zmanjšanje prispevkov skorajda ni mogoče. O naši prodaji na tuje trge bi sicer utegnili še marsikaj napisati; uvedba delnih spodbud za neto izvoznike se je pokazala s podjetniškega stališča za umestno, vendar soglasja o tem, ali je vlada modro ravnala s tem, ko je zagotovila nekaj milijard tolarjev za te namene, še ni. Tu in tam je v posameznih delniških družbah mogoče ugotoviti, da bi bilo ustreznejše, če bi denar namenila Banki Slovenije, ki naj bi z njim uravnavala tečaj. Ostaja dejstvo, da zasavski izvoz ni niti približno tako donosen, ko bi izvoznice želele; to sicer nikoli ne bo, glede na to pa ostaja skorajda edina možnost in edina zagotavlja perspektivo izvozno usmerjenim podjetjem. Na vso srečo zasavsko gospodarstvo dokaj odločno vztraja pri prodaji svojega blaga v evropski tržni prostor, zlasti na zahod, kjer so pogoji nastopanja najzahtevnejši, in kdor se tam potrjuje, je na dobri poti razvoja. V letošnji izvozni prodaji se je zmanjšal delež prodaje v nekdanje jugoslovanske republike, deloma celo na Hrvaško; zasebna podjetja, ki so ubirala pota menjave z makedonskim gospodarstvom, so se srečala s hujšimi preglavicami, tako zelo hudimi, daje posameznim grozil bankrot. Kako bo odslej, ko je prenehanjesankcij zoper ZRJ postala stvarnost, je težko napovedati. Po vsem sodeč bo Srbija s slovenskim gospodarstvom skušala na kratko opraviti s tem, da bo uvedla visoke zaščitne carine. Zagate trboveljskega gospodarstva Strojegradnja je resda vsaj nekaj časa obetala postopno ozdravitev, žal se je sredi leta zataknilo. Sicer pa, bolje zdaj, kot pozneje, ko bi se rdeče številke še pomnožile, in ko sanacija ne bi bila mogoča v takšnem obsegu, kot se ji zdaj obeta. Dosti je še neznank v tem podjetju, posebej zdaj, ko se bo začela gospodarska obnova v BiH in naj bi se spet odprla možnost trgovanja z ZRJ. Strojegradnja je tudi sicer v prvem predlogu sanacijskega načrta predvidevala zmanjšanje nedonosnega izvoza in preusmeritev na domače, pa tudi na omenjene južne trge. Ah ji bo to šlo od rok, je drugo vprašanje. Bržkone se bo kmalu pokazalo, tako ah drugače. Zmanjšanje obsega gospodarjenj a v Strojegradnji in nič manjše težave v Iskri-Semicon, ki pa vendarle kaže znamenja postopne sanacije, stečaj v Meso-diskontu in še v nekaterih drugih manjših podjetjih zaznamujejo gospodarstvo te občine tako zelo, da so mu poznavalci napovedali še dolgotrajno životarjenje. Ker škriplje tudi v nekaterih manjših, vendar proizvodno usmerjenih zasebnih podjetjih (Rotex), predstavlja vse to za Trbovlje vehko preizkušnjo. Ker na obzorju še ni videti razjasnitve, lepše rečeno zvedritve, pomeni vse to dokajšen izziv za to občino, daposkuša hitreje zaceliti dobljene rane. IPOZ-ov primer je nazoren dokaz, kaj vse je mogoče doseči ob zdravi usmeritvi, trmastem vztrajanju v tistih namenih, ki so se izkazali za umestne. Še lepši primer uspešnega poslovanja je Tovarna pohištva, da omenjamo •samo ti dve družbi, poleg nekaterih zasebnih, ki se že uvrščajo med uspešna podjetja. Zanimiv vzpon dokazuje tudi SGP Zasavje. Letos j e imelo dovolj dela, precejšnjo vrednost ali precejšen dohodek bo doseglo tudi z deli v tujini in tudi za prihodnje leto ne bo hujših zadreg z izkoriščanjem zmogljivosti. Se industrija pobira? Del zasavske industrije bo končal letošnje poslovanje še malce uspešneje, kot lani. Večje družbe, kot: Steklarna, ETI, Cementarna, Svea in druge bodo nedvomno dosegle tudi večje profite, kot lani. V Steklarni je resda v prvih letošnjih mesecih resno zaškripalo, zaradi višjih plač in večjih stroškov ter manjše izvozne donosnosti, vendar so kasneje z dodatnimi ukrepi poslovanje uredili in, kot kaže, se bo na koncu le vse bolje izteklo, kot je bilo videti v prvih petih letošnjih mesecih. V TKI niso povsem zadovoljni z doseženim, so pa razmeroma uspešno končali poglavitni del sanacijskega programa. Za zdaj so izjeme le previsoki stroški dela, ki pa so deloma tudi posledica objektivnih vzrokov. Izjemno zanimiv razvoj dosega zagorska Svea in to v vseh pogledih. Povečala je vrednostno realizacijo, izvoz, dosegla precej višjo produktivnost in tudi sicer izpolnjuje svoj razvojni načrt na naložbenem in drugih področjih. Žal pa je moral v stečaj zagorski SIZ. Vrsta vzrokov tiči v neizbežnosti stečaja, po vsem sodeč pa tudi v previsokih stroških. Če je bil IGM lani v tem času na pol poti sanacije, je zdaj na tem, da to pot uspešno ubira, ampak se ji že tudi svetlika onkraj predora. Z nadaljnjimi dopolnitvami sprejetega programa in nekaterimi novimi vlaganji se ji bo nedvomno sanacija izpolnila tako, kot je bila zamišljena. Kisovška tovarna plinastega betona Siporex je v skoraj osemnajstletnem obstoju letos dosegla najboljše rezultate. Kažejo se v povečanjuizdelave, večjem dohodku in profitu, produktivnosti in še kje. Ker je pred njo ena naj večjih prenov naprav in opreme v vrednosti skoraj 6 milijonov nemških mark, se ji ni treba bati za bližnjo prihodnost Drži pa, da v njeni dejavnosti nikoli ni zajamčeno polno poslovanje, spričo izjemno ostre opekarske konkurence. Rudarstvo na prepihu Leto 1995 bo za vselej ostalo zapisano tudi kot čas pomembnih odločitev o premogovništvu. Med tremi rudniki, ki odhajajo s prizorišča, je tudi zagorski. Sprejet je že tudi program njegovega zapiranja, kmalu bodo znane še nekatere druge odločitve, zlasti, kako bo z denarjem za sanacijo degradiranih površin in sploh zapiralna dela, ostali pa bodo številni problemi. Nanje že ves čas posebej opozarja komisija za spremljanje procesa zapiranja rudnika. In čeprav se ji je posrečilo nekaj vprašanj izsiliti tudi za širšo presojo, ostajajo prenekatera med njimi še vedno odprta. S 1. januarjem 1996 naj bi prišlo tudi do registracije podjetjaRudnika Zagorje v zapiranju, svojo potrditev dobiva tudi novo podjetje Rudnik Trbovlje-Hrastnik, skratka na rudarskem področju je prišlo do usodnih sprememb, ki bodo nedvomno imele dolgoročne posledice. Novo državno podjetje resno računa na odločitev o postaviti nadomestne TET 3 in s tem na nov list v zgodovini svojega obstoja, ko bo zaposlenih le še okoli 1.500 ljudi, produkcija pa naj ne bi znašala več kot kakih 900.000 ton premoga. Usodne lastninske spremembe Leto, ki se izteka, bo ostalo v spominu tudi po lastninskem preoblikovanju. Programi so v glavnem sprejeti, zasavsko gospodarstvo je s tem doživelo globoke spremembe. Razlike v lastninskih odnosih pa so vendarle ponekod tolikšne, da bodo vplivale na nadaljnje poslovanje. Zaposleni in nekdanji zaposleni so postali delničarji; njihovi deleži sicer niso odločujoči, so pa, ali bolje rečeno, postajajo pomembnejši, najboljši razsodnik tega procesa pa bo zagotovo praksa. Čeprav seje zdelo še ob začetku tega leta marsikaj nedorečenega ali neznanega, so se v tem času stvari bolj ali manj zbistrile in skoraj povsod prihajajo v leto 1996 ne le na novo olastninjeni, temveč tudi pripravljeni na nekatere izzive s tem v zvezi. Dobili smo tudi tuje delničarje, ki sicer niso večinski lastniki, ker to ne morejo biti, utegnejo pa s svojimi deleži, pa tudi s svojimi pogledi tako ali drugače vplivati na prihodnje gospodarjenje. Številni problemi ostajajo Grešili bi, če ne bi omenili še vsaj tistih bolj ali manj žgočih vprašanj, ki tako ali drugače odločilno vplivajo na možnosti gospodarjenja. Sem nedvomno sodi neprestana in vse bolj nadležna nelikvidnost, lepše povedano, vse prej kot plačilna sposobnost. Če smo lani zapisali, da znašajo blokade okoli 2 milijardi, moramo letos omeniti, da so vsaj za 200milijone v tolarjev višje. Kar nad sto družb in podjetij se ubada z njo, in med njimi je vse več zasebnih. Nič ne kaže, da se jo bodo otresli, ker so pogoji poslovanja še vedno dokaj zapleteni. Ostaja tudi problem zaposlenosti. Nad 3.000 je nezaposlenih, in žal med njimi največ brez ustreznih kvalifikacij in mlajših. Z zaposlovanjem ne bo kdo ve kako bolje niti prihodnje leto, čeprav je zagorska Agencija za razvoj, če ostanemo samo pri njej, letos z dodelitvijo ustreznih kreditov zasebnim podjetjem omogočila zaposlitev vsaj 230 ljudem. Prvo fazo dela je sklenil tudi program Phare. Gre za pomembno delo, za pomemben poskus gospodarske in siceršnje oživitve zasavske regije iz globoke depresivne v perspektivnejšo. O njenem deležu pri nas še ni kdove koliko znanega; pravzaprav bi morali reči, da bo moral projekt Phare dobiti daleč širši pomen in veljavo v naših prizadevanjih po vidnejši vlogi Zasavja na vseh področjih. Rdeče številke, ki spremljajo gospodarstvo našega območja že več kot 20 let, ta čas pa so še dosti bolj nadležne kot včasih, bodo prej ko slej morale končati svoj razdiralni pohod. V tržnem gospodarjenju pomenijo Zgolj in edinole stečaj; in ker smo še vedno na prehodu v ta sistem, je na dlani, da jih skušajo v podjetjih odpraviti po svojih najboljših močeh kakorkoli drugače, ne le z bankroti. Za premogovnike poznamo, kako se jih bodo znebili, za nekatera podjetja, ki se letos vendarle poslavljajo od njih, prav tako; težje je z vsemi tistimi, kjer izgledi niti najmanj niso obetavni. Odgovor na vprašanje, ali je bilo leto 1995 uspešnejše od lanskega, je kljub vsemu vsaj deloma pozitiven, ne more pa biti povsem pritrdilen. Nekatera žarišča ostajajo nevarna; sem upravičeno štejemo še vedno previsoke izdatke in stroške vseh vrst. Obljubljena razbremenitev gospodarstva za pol odstotka je po mnenju menagerjev bolj blažev žegen, kot resen poskus zmanjševanja njihovih prispevkov in dajatev. Zato: leto, ki je na dosegu roke, bo za marsikatere kolektive še vedno precejšnja neznanka, ampak pogumnih je ta svet, mar ne? Milan Vidic plešavost Miran Jerič je začel lase izgubljati že zelo mlad. Pa ga ni dotolklo. Pomagal sije tudi s srbskim rekom, da 'luda kosa napušta pametnu glavu’. Uspelo mu je. Danes je edini pravi Zasavc v slovenskem parlamentarnem zboru. Nehajmo se sprenevedati. Miran dokazuje, da plešavost ne predstavlja nikakršne ovire za uspešno delo v politiki. ženskost Dubravka Oberžan je izgubila zadnje županske volitve v Trbovljah. Ni je dotolklo. V Bibliji je poiskala misel, da bodo prvi zadnji in zadnji prvi. Uspelo ji je. Danes je edina Zasavka, ki poveljuje na enem izmed slovenskih ministrstev. drugačni Redakcija jetrnic v boju proti vsem oblikam nestrpnosti vsi enakopravni Nehajmo se sprenevedati. Dubravka dokazuje, da ženske niso obsojene na štedilnik, da porazom sledijo zmage. Mirko Kaplja ve, da ima kakšen kilogram preveč. Nič novega. Kot ljubitelj starih modrosti mu je pač znan tudi rek, da prazen Žakelj ne stoji pokonci. Sedanji litijski župan je še na vseh dosedanjih volilnih tekmah v Litiji tekmece dobesedno povozil.____________________________________ Sandi Češko je bil sprva nerazumljen. Danes je vse, česar se loti, obsojeno na uspeh. Menda ima roke kralja Midasa, ki se mu je vse, česar seje dotaknil, spremenilo v zlato. Kljub temu s svojo izvoljenko živita ______________________ na koruzi. ■^■1 zato zrela koruza zlate barve. Nehajmo se sprenevedati. Mirko dokazuje, daje moč biti tudi s kilogramom preveč hitrejši in udarnejši od drugih. Nehajmo se sprenevedati. Sandi dokazuje, da družbenih norm ne velja vzeti za čisto zlato; treba jih je vzeti v kritični pretres. debelost koruzništvo drugačni Redakcija jetrnic v boju proti vsem oblikam nestrpnosti vsi enakopravni Silvestrovanja se gotovo veselite, čeprav ne boste pomislili na tiste, ki bodo najdaljšo noč ali dan v letu preživeli v službi. Nekaj njih smo tudi povprašali, kako je službovati v večeru, ko se svet vrti v novo leto. Tekst in foto: Petra Radovič Anton Apih, pomočnik komandirja PP Trbovl je: "Toliko časa sem že pri policiji, da to sprejmeš kot del službe. Če sem za Silvestrovo v službi, sem navadno na terenu, ob polnoči pa si nazdravimo in voščimo. Sodelavci smo solidarni, tudi naše žene so se sprijaznile, da živijo s policajem. Vem, da si človek, ki ne živi s tem, to težko predstavlja." Tatjana Drnovšek, medicinska sestra na kirurškem odd. v bolnišnici T rbovljc: "V službi sem že dvanajst let, toda, ker imava oba z možem podobno službo, smo se doma navadili, da smo za praznike tudi v službi. S sodelavkami bomo poskrbele za dobro vzdušje. Vsake tri leta pridemo na vrsto, na srečo bom letos praznovala v družinskem krogu." Helena Šifrer, medicinska sestra na porodniškem odd. v bolnišnici Trbovlje: "V petnajstih letih sem silvestrovanje že večkrat prebedela v službi. Težko je pustiti družino samo doma, kljub vsemu pa to jemljem kot del službe, da se tudi otroci rodijo v novoletni noči kot druge dni v letu. Če bo katera takrat rodila, bo dobila skromno darilce in voščilo. Navadno si vsaj sestre med seboj voščimo, ne pozabimo, daje praznik." Miran Deželak, policist PP v Zagorju: "Dobro je, da prej veš, da boš v službi in temu primerno tudi načrtuješ. Za Silvestrovo si navadno bolj na terenu, imaš nalogo, da skrbiš za varnost ljudi in premoženja. Če sta umirjeno vzdušje in zračni pritisk pravšnja, ni problema. Policist itak nima normalnega življenjskega ritma, kot ga poznajo drugi." Marjan Špacapan, policist iz PP Hrastnik: "V dvajsetih letih dela pri policiji sem novo leto že petkrat dočakal v službi. Žena mi ponavadi pripravi bogato večerjo, kot dežurni na postaji gledam televizijo in, ko pride čas, odprem tudi kakšno buteljko. Telefonirajo tudi prijatelji, čeprav jih policaji nimamo veliko. Naslednji večer pa ženo peljem na potrjenko.” Vilko Tičar, namestnik komandirja PP Zagorje: "Zame in mojo družino so sobota, nedelja ali prazniki dnevi, ko sem z njimi. Morda je to zato, ker sem bil najprej policist in šele potem spoznal svojo ženo in si ustvaril družino. Zato veijamem, daje obratno težji problem. Nikoli nisem razmišljal, da bi zapustil vrste policije, poklic opravljam z veseljem. Mislim, da vsi prazniki, vse nedelje pri policistu izgubijo pomen. Ko si prost, imaš občutek, daje nedelja. Prazniki izgubijo smisel." Boris Tomažin, telefonist-vratar v TE Trbovlje: "Že večkrat sem bil na Silvestrovo v službi. Žalostno je zato, ker ni nikjer žive duše in sem pogosto sam od 21.30 do 6. ure zjutraj, ko je izmena. Ponavadi celo noč poslušam radio, žena mi pripravi malce boljšo malico. No, včasih pa sodelavci pridejo voščit opolnoči. Fajn je sicer, če je družina skupaj, letos celo sin pride iz vojske." Miran Vidlak, natakar v Gostišču Kum Zagorje: "Za silvestrovanje sem že večkrat delal, kar deset let zapovrstjo, pa tudi letos bom v službi. Delal sem v različnih gostiščih, letos bom v Gostišču Kum, kjer sem zaposlen. Na začetku sem se težko vživel v to, da bom najdaljšo noč v letu v službi, potem pa sem se navadil. Sicer si sodelavci tudi med seboj nazdravimo in poskrbimo za veselo vzdušje. V službi si še na novoletni dan dopoldne, ko je ponovoletni ples. Praznovanje z družino bom verjetno nadoknadil kak dan pozneje.” Nevenka Šalja, medicinska sestra na kirurškem odd. v bolnišnici Trbovlje: "Najtežje je na novega leta dan v službo, saj ves čas mislim na domače, ki praznujejo brez mene. V bistvu sploh ne opaziš, da je novo leto. Če si čez dan v službi, še gre, nočna pa je od 20. do 6. ure zjutraj. Pred prazniki sicer pošljemo, kolikor se le da, pacientov domov. Delo je sicer naporno, prednost pa je v tem, daje pestro in ni enolično. S sodelavkami bomo malce okrasile, tudi nazdravile bomo." Dr. Ladislav Jazbec, kirurg v bolnišnici Trbovlje: "V operativnem obsegu smo imeli letos več dela, zato sem vesel, da letos ne pride vrsta dežurstva ob novem letu prav name. Menjamo se namreč vsake štiri leta, osebno se mi zdi tragično, da si takrat v službi, ker to pomeni dežurstvo štiri dni zapovrstjo." Milan Vidic lli»l|led miziij in naprej Skoraj se ni mogoče upirati poskusu ocene, ali nam je leto, od katerega ' se poslavljamo, prineslo vsaj betvico tistega, kar smo pričakovali, želeli ali se vsaj nadejali. In to kljub temu, da bo za pravo inventuro še čas, ta trenutekpa smo že bolj ali manj sredi pričakovanja naj, naj noči leta. Rad bi ostal na trdnih tleh, kljub bližajočemu prazniku, namreč, da bi se samokritično vprašal: ali je ta moja rubrika pritegnila pozornost vseh, ki kupujete ali berete naše glasilo. Pisal sem bolj ali manj o konkretnih temah; če se mi je to včasih bolj, včasih manj posrečilo, morate presoditi sami. Štiriindvajsetkrat sem se, če se ne motim, oglasil na tej strani, letos. Loteval sem se problemov ali vprašanj, za katere sem sodil, da jih je potrebno širše obravnavati. In zdaj, ko se mi dozdeva, daje bilo premalo napisanega o povsem preprostih, pa vendarle človeških stvareh; stvareh, ki tako ali drugače zadevajo veliko ljudi. Hočem reči, da bi kazalo biti še dosti stvarnejši v prikazovanju gospodarskih, družbenih, socialnih in vseh drugih vprašanj, ki nam jih je življenje tako rekoč iz dneva v dan postavljalo na plan. Pri tem mi je sicer malce v tolažbo zavest, da smo vendarle na drugih straneh Zasavca poskusili biti v toku dogajanja, kot se temu reče, vendar to ni in ne more biti opravičilo. "Zasavje, žal, še vedno tone; brezna ni videti konec," mi je oni dan dejal dober znanec in stalni bralec našega glasila. Odvrnil sem mu, da ne sme tako črnogledo opazovati stvari. Poskusil sem mu pojasniti, kje in kako se na nekaterih področjih vseeno počasi, vendar zanesljivo premika, nevsežnjih, temvečtakorekočkorak za korakom, drobnih, pa vendarle korakih. Nisva se ujela, nisva našla skupnega jezika, kar je pravzaprav dokaz, da nismo enih ali istih misli tudi v ocenjevanju drugih pojavov. Različnost je ta čas pravzaprav sinonim našega bitja in žitja in bržkone bo to neke vrste kažipot za naprej. In v tem jutrišnjem in prihodnjem bomo čez nekaj dni, potem, ko bodo ugasnile praznične luči, ko nam bo ostal le bolj ali manj prijeten, ali tudi neprijeten spomin na decembrske praznike, ko se bo pred nami spet pojavil navaden dan. Kakšen bo, kaj nam bo prinesel, kaj lahko pričakujemo od njega, česa se lahko nadejamo, pa so vsaj ta trenutek še velika neznanka. In prav je tako; le kaj bi bilo, če bi za vse vedeli, vse predvidevali z matematično natančnostjo. Že tisto, kar vemo ali vsaj lahko sklepamo, da se nas bo oklepalo ali vsaj držalo tudi v letu, ki se naglo bliža, nas tako ali drugače vznemirja, le malokatere bodri tako zelo, da že zdaj živi v prijetnem pričakovanju. Pač: prihodnji dnevi so tald, polni pričakovanj, in naj ostanejo in če že ne vsa, pa naj se izpolnijo vsaj pomembnejša pričakovanja. S temi željami in pa še številnimi drugimi, lepimi, najlepšimi, se vam zahvaljujem, spoštovane bralke, dragi bralci, za pozornost, ki ste jo namenili tej rubriki. In: ne samo v prihodnjih dneh, tudi v letu 1996 naj vam bo lepo, če se le da. ALBOR. EL HORIZONTE ^ ENTREARBE SUS PESTANAS |ttg ZGODNJA URA. OBZORJE NA POL ODPIRA SVOJE VEKE IN ŽE GLEDA. KAJ? IMENA. NAPISANA SO NA PATINI estansomb: DELACOSAS, STVARI, RADIO TRBOVLJE 98.1MHz RADIO TRBOVLJE 98.1MHz fig »obede 1 le, 61426 Mrevlje tel.: +386 601 26 333,26 056 21 358, kx: +386 601 26 228 afmstc Yluši fotografi so teto 1995 zabeležili na metre in metre fotografskih filmov. Zato je prav, da nekatere dogodke ohranimo v spominu tudi skozi fotografijo. Januarja smo začeli z akcijo za naj cicibana Zasavja. Odziv je bil nad Izbor para za kmečko ohcet je bil strog, vendar vesel. Kandidati so morali pričakovanji. Malčki iz Zasavja so se v maju zbrali na zaključni prireditvi. prikazati veliko veščin, spretnosti in tudi dobre volje. Turističnega rallyja na Izlakah se je udeležilo mnogo posadk, ki so se preizkusile v raznih cestnih spretnostih. Vse posadke pa so se držale tistega zlatega pravila - važno je sodelovati. Staro se umika novemu. Takšne fotografije se ne da več posneti. Enostavno zaradi tega, ker stare šole ni več. Tudi zgradbe pri križišču Sušnik ni več. Letalski miting na Ruardiju. Na njem smo videli, kaj vse leta po našem nebu. Nekateri so imeli priložnost, da si Zasavje ogledajo iz zraka. WSMP Praznovanja. 50 let Gimnazije, 30 let Radia Trbovlje, 135 let Steklarne, 240 let Rudnika Zagorje in še bi lahko naštevali visoke obletnice, ki jih v letu 1995 res ni manjkalo. Kaj pa zabava? No ja, kakšen Šklab rock žur in par koncertov, potem se pa že konča. Na desni fotografiji je utrinek iz izbora za slovensko manekenko, na levi pa Šklab žur. In kaj pokazati na koncu? Mogoče najbolj posrečen grafit leta. Ali morda utrinek v spomin na zadnjo okroglo obletnico Rudnika Zagorje, oziroma na konec rudarjenja. Adijo, knapi! ilililf llilill :::x:>x:xxxxxx:x:x;x:x;x:x:xxx:::x:::xx::x:x:x:x:x:::x Fotografije: Romana Benko Tomo Brezovar Branko Klančar Jože Ranzinger jr. Branko Majes je direktor Tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku od februarja letos. V TKI je zaposlen od leta 1983. Nazadnje je bil direktor gospodarskega sektorja. Ta je zajemal poslovno področje tovarne: finance in komercialo. Tako je bil s poslovanjem firme ob prevzemu direktorske funkcije dobro seznajen. Kot pravi, se je razdvojenost tovarne vlekla še od časov, ko je podjetje vodil Peter Kovač. Majes pravi, da so zaposleni Kovača spoštovali, saj je s svojim mirnim nastopom in poznavanjem psihologije ljudi, dobro vodil podjetje. Res pa je, pravi Majes, da po strokovni plati ni preveč sodeloval s posamezniki, ki so odgovarjali za določena področja. Po njegovi smrti je vodenje prevzel Roman Lebar. Ker ta ni, po besedah Majesa, pravočasno "počistil" z nekaterimi stvarmi, je sindikat "počistil" z njim. Za katere stvari je pravzaprav šlo? Po smrti gospoda Kovača so prišle na dan neke polemike s strani sindikata. Določeni v skupini so na svojih sestankih enostavno obtoževali, ob tem pa spregledali nekatere druge elemente. Ti se sprva niso vezali konkretno na poslovanje. Pozneje pa tudi. V tistem času smo izgubili stari jugoslovanski trg in potrebno se je bilo preorientirati. Takšna preorientacija pa vemo, kaj zahteva. V prvi vrsti konkurenčnost. Cene nič več ne gradiš napodlagi stroškov, temvečiščeš stroške v okviru tržne cene. Prav v tem je bil konflikt. Ko jemesto direktorja prevzel gospod Lebar, bi moral s tem razčistiti. Ker je predolgo odlašal, so z njim razčistili drugi. Pojavljali so se očitki na račun službenih vozil. Kako je že bilo s tem? Imamo sedem službenih avtomobilov. Dejstvo je, da se v tistem času, ko smo jih nabavili, nismo posluževali nekaterih skrajnosti v plačah. Zaradi tega smo nabavili avtomobile, ki naj bi služili tako službeni kot zasebni uporabi. Pri sklepanju poslov se mora poslovnež namreč osebno srečevati s poslovnimi partnerji. Ti pa niso le v Sloveniji. Hitrejein bolj varno se pripelješ recimo v N emčij o z audijem, kot pa z golfom. Naši audiji so nižjega cenovnega razreda. Ob vsej tisti polemiki nihče ni pomislil, da bi letalske vozovnice pomenile višji strošek od nabavljenih avtomobilov. , f m Uunfcdito elektmUzo Predelovalna , ............... noter v klor mnivv.iV,,, znanerja KIHI a Ije za mn II Kdaj nameravate odpreti objekt za kloralkalno elektrolizo? Po investicijskem programu je bil rok za dokončanje objekta in za pričetek dela zadnji kvartal v letošnjem letu. Ta rok seje zamaknil za tri mesece izključno na račun težav, ki se odražajo v slovenskem gospodarstvu. Izvajalec gradbenih del Pionir Novo mesto je namreč zapustil gradbišče, ker je prišlo do razsula v podjetju.Zaradi tega niso mogli dokončati svojih pogodbenih obveznosti in morali smo poiskati drugega izvajalca. Vendar je tudi ta čez nekaj časa zabredel v težave. Objekt, ki bo v prvi vrsti povečal naše kapacitete, nameravamo tako o tvoriti januarja drugo leto. Prodajate več v Sloveniji ali več izvozite? Nekateri programi so prisotni na slovenskem trgu, drugi pa sploh ne. Odvisno od tega, katere proizvode slovenski trg pač potrebuje. 72 odstotkov proizvedenih izdelkov izvozimo in le 28 odstotkov namjih uspe iztržiti na slovenskem trgu. V zadnjem času pa tako ali tako veste, da je v Sloveniji konkurenca svetovna. Slovenski trg je zelo odprt, pa tudi carinske omejitve so mile. Žal pri nas ne poznamo zaščite domačega gospodarstva, sploh pa ne naše dejavnosti. V katere države največ izvažate? Izvažamo pravzaprav v vse evropske države. Posle sklepamo tako rekoč iz dneva v dan. Med vsemi pa naš glavni trg predstavljajo Italija, Hrvaška, Nemčija, Avstrija, Francija in bivše jugoslovanske republike. Kaj pa Združene države Amerike? Tja izvažamo nekatere surovine. Kozmetike ne? Najbrž sami veste, kako je s kozmetiko. Na tržišču se pojavljajo svetovno uveljavljenaimena in tam res nimamo kaj iskati. Kako pa je z detergenti in čistili? Tudi pri teh proizvodih je konkurenca v zadnjem času vse hujša? Orientirali smo se predvsem na nižji cenovni razred, vendar s pravo kvaliteto. Naš večji tržni delež na tem področju predstavljajo bivše jugoslovanske republike. Kako pa oglašujete svoje izdelke, vaše reklamne spote je bilo moč zaslediti tudi na slovenski nacionalni televiziji? Izdelek moraš zagotovo na nek način predstaviti. Poti je več. Najbolj popularno je seveda oglaševanje preko medijev. V tem majhnem slovenskem prostoru pa se mi zdi, je v zadnjem času nespametno oglaševanje po nacionalni televiziji. Opažam, da zadnje čase vse več ljudi gleda le še satelitske programe, kjer pa so stroški oglaševanja precej visoki. Izvozniki v zadnjem času prisegajo na certifikat kakovosti. Ga nameravate osvojiti tudi v TKI? Pripravili smo že drugo verzijo poslovnika, ker smo nanovo organizirali poslovanje v podjetju. Po mojem mnenju je bila prva verzija prepisana in ni bila realna. Vsekakor bomo za certifikatkakovosti ISO 9001 v prihodnjem letu zaprosili. Naš sistem je pravzaprav že naravnan v tej smeri, dejstvo pa je, da nekatere stvari še vedno ne obravnavamo na način, kijih predvideva certifikat. Se pravi, daje ISO certifikat res nujen? Na to stvar gledam bolj s pragmatičnega vidika. Na vsak način je treba delati po nekaterih standardih, ni pa zdaj dovolj, da podjetje osvoji le omenjeni certifikat kakovosti. Bojim se, daje v zadnjem času osvajanje tega certifikata postalo bolj moda in ni želja vseh, da bi bolj urejeno poslovali. Vendarle naj bi ISO standardi izvozniku služili kot nekakšno potrdilo pri kupcu? To po eni strani drži. Po drugi strani pa ima lahko podjetje osvojenih sto standardov, pa vendar, če ni vodstvo poslovno, ga kupci ne bodo opazili. V TKI s kupci nimamo težav. Dobavljamo jim kvalitetno robo po dogovorjenih rokih in dogovorjenih cenah. Za nas je to naj višji certifikat. Vse to pričakujemo tudi od svojih dobaviteljev. Ne glede na to ah delajo po ISO standardih ah ne. Mislite, da ste pri zaposlenih priljubljeni, vam zaupajo? Ne vem, čemi zaupajo. Toje lahko zelo relativno oziroma tudi subjektivno. Vsak na neko stvar gleda s svojega vidika. Najboljši argument je rezultat. Če so rezultati v redu, potem ni nobenega razloga, da ti zaposleni ne bi zaupali. Je pa vprašanje, kakšni so posamezniki. Pri nas spoštujemo kolektivno pogodbo. Ne rečem, da ni kakšnih odstopanj. Vendar osebno nisem pristaš tega, da bi na račun zaposlenih iskali dobre poslovne rezultate. Nisem pa niti pristaš tega, da bi bilo podjetje socialna ustanova. Zaposleni morajo za svojo plačo narediti tisto, zaradi česar so v podjetju. Oziroma, čejih podjetje nerabi, sem za to, da jim mora v nekem doglednem času poiskati drugo zaposlitev oziroma jih odpustiti. Pri nas je prav to tipičen problem. Največ jih je bilo v podjetju zaposlenih 542. Danes jih je 357. Razlika je ogromna. Skoraj pri tretjini manj zaposlenih se proizvedene količine niso spremenile. To enostavno pomeni, da je bila v podjetju slaba organizacija in jih je bilo nekaj takih, ki v službi niso delali. Tudi danes jih je še nekaj takšnih, za kar bomo še morah poskrbeti. Glede na vse to ponavljam, da je lahko priljubljenost pri zaposlenih dokaj relativna. Nekdo je lahko priljubljen tudi, ko popušča pri sindikatu, izplačuje več, kot lahko. Ni težko biti priljubljen recimo pol leta. Ko po tem času odideš, pustiš za sabo anarhijo. Težko je biti priljubljen denimo deset let in v tem času storiti nekaj na razvoju podjetja. Koliko časa v tednu ste direktor in koliko časa mož in oče? V glavnem sem med tednom v službeni funkciji, čez soboto in nedeljo pa skušam pošlo vno združiti z zasebnim. Tako se kakšnega poslovnega kosila udeleživaskupaj zženo. V tem prehodnem obdobju šemi zdi, da vsi managerji, sem ne vključujem le direktorjev, temveč tudi vodje posameznih sektorjev v podjetju, ne morejo niti čez vikend izstopiti iz poslovnega sveta. Toliko stvari se dogaja, da tudi, ko že misliš, da si nekaj neredil, se kaj spremeni in stvari je treba postavljati nanovo. Vendarle se človek nekje mora sprostiti. Osebno se najlažje sprostim pri rekreaciji. Ukvarjam se z večimi stvarmi. Poleti rad ribarim, pozimi igram tenis. Kako boste zaključili poslovanje letošnjega leta? Ocenjujem, da bomo poslovanje zaključili pozitivno. Kljub temu, dasmo imeli visoke stroške pri financiranju gradnje omenjenega objekta in druge obremenitve. In kje boste najdaljšo noč v letu preživeli vi? Najverjetneje kar doma. Tatjana Polanc foto: Branko Klančar Leto 1995 se izteka. Ostalo bo mnogo spominov, prijetnih in manj prijetnih. Odnesimo s seboj v prihajajoče leto le tiste najlepše, tiste, ki nas bodo osrečevali in razveseljevali. Spomnimo se na dogodke, ki so nam veliko pomenili, in ki so spremenili, izboljšali in obogatili naše življenje. Morda bomo ob razmišljanju na preteklo leto ugotovili, da vse le ni bilo tako, kot bi bilo treba. Leto 1996, ki prihaja nasproti, je kot nalašč zato, da popravimo napake, pomanjkljivosti in se potrudimo, da bomo živeli čimboljše. Društva v Zasavju so bila celo leto zelo aktivna. Njihove dejavnosti so tako številne in raznolike, da jim leto dni kar prehitro mine. V sako društvo bi si zaslužilo pohvalo za svoje delo, vendar je nemogoče, da bi v teh nekaj vrsticah predstavili vse, kar so društva počela v iztekajočem se letu. Najvažnejše je, da društva delujejo, izpolnjujejo svoje cilje in namene ter združujejo, povezujejo in razveseljujejo svoje člane. Ob pregledu dejavnosti društev bom izpostavila nekaj dogodkov iz leta 1995, ob tem pa nikakor ne pozabljam na ostala društva, kijih ne omenjam. Na žalost ni niti dovolj prostora niti dovolj podatkov o dejavnostih vseh dništev. Zato pa vsa društva naprošam, da nas v prihodnjem letu sproti obveščate o svojih aktivnostih in zanimivostih. Na sodelovanje tudi v prihodnjem letu. Anita Cesar JANUAR Ob začetku leta so mnoga društva sestavila svoj program dela za leto 1995. Med drugimi je to storilo tudi PD Trbovlje, ki je pripavilo načrt planinskih izletov v letu 1995. Bilo jih je več kot trideset. Izleti so potekali po planinskih poteh v Zasavju in tudi drugje po Sloveniji, vodili pa sojih društveni planinski vodniki. Tudi Hortikulturno društvo Zasavskih revirjev Trbovlje je pripravilo svoj program, kjer so določili, kdaj bodo potekala srečanja med člani, katera predavanja bodo pripravili in na katere izlete se bodo odpravili. Čani Društva za vzgojo In varstvo ptic pa so se v tem mesecu udeležili 43. svetovne razstave ptic, ki je potekala v Udinah. FEBRUAR Februaija je minilo sto let odkar pri Planinski zvezi Slovenije izhaja revija Planinski vestnik, ki velja za najstarejšo slovensko revijo in povezuje slovenske planince doma in po svetu. Na straneh tega glasila sodelujejo tudi številni člani iz zasavskih PD. 30 invalidov iz zasavskih društev Invalidov pa je v tem mesecu preživelo prijeten teden v zdravilišču Šmarješke Toplice, saj so si priskrbeli zanimivo letovanje pod ugodnimi pogoji plačevanja. MAREC Turistično društvo iz Čemšenika je na prvo spomladansko soboto pripravilo tretji množični pohod po Valvasorjevi poti od Izlak do Čemšenika, ki je dolga 15 km. Zasavsko Društvo organizatorjev dela pa je v okviru svojega programa izvedlo debatne izobraževalne večere in več strokovnih seminarjev. 18.marca pa so praznovali prvo obletnico delovanja v Društvu proti mučenju živali Trbovlje in ugotovili, da so v tem kratkem času dosegli že precej vidnih uspehov. APRIL Lovska družina Izlakejeslavila45 let delovanja in na prehojeno pot so bili ponosni, saj se vseskozi zavedajo, da je njihova poglavitna naloga skrbeti za svobodne živali, za divjad, ki krasi naravno okolje. Na Gorah pa so imeli mladi planinci PD Dol svoj občni zbor, kjer so pregledali svojo dejavnost in načrtovali prihodnje delo. Mladi planinci, ki so končali planinsko šolo, pa so dobili priznanja. MAJ Ob praznovanju prvega maja je PD Trbovlje organiziralo srečanje na Mrzlici. Zbralo seje več kot 1000 ljubiteljev gora, ki so prišli iz Revirjev in Savinjske doline. Pripravili so tudi kulturni program, srečelov in razna športna srečanja. V Kinološkem društvu Zagorje pa so organizirali tekmovanje v disciplini Agility, kjer so pokazali spretnost in usklajenost psov in njihovih vodnikov. Konec maja pa so se v Hrastniku zbrale Gasilske enote iz Trbovelj, Zagorja in Hrastnika, kjer so pripravili medsebojno tekmovanje. S tem so hrastniški gasilci počastili tri jubileje v letošnjem letu: 90 let Industrijskega gasilskega društva TKI Hrastnik, 50-letnico prostovoljnega gasilskega društva Praprotno in 40-letnico GZ Hrastnik. JUNIJ V Šentgotardu seje zbralo več kot tisoč borcev iz Zasavja, celjskega področja, Kamnika in Domžal. Proslavi h so 50. letnico zmage nad okupatoijem, silami OSIin konca druge svetovne vojne. Gasilsko društvo v Kolovratu je v tem mesecu praznovalo 60 let ustanovitve. Društvo se je vsa leta delovanja vključevalo v vse vrste dejavnosti svojega kraja. Še bolj častitljiv jubilej pa so slavili gasilci Gasilskega društva Litija, saj šteje njihovo društvo že kar 110 let. PD Trbovlje pa je tudi v tem mesecu organiziralo tradicionalni, že deseti pohod na Mrzlico pod geslom "Sto družin na Mrzlico". JULIJ Lj ubitelji gora in predvsem Mrzlice so v okviru PD Trbovlje ustanoviliKlub prijateljev Mrzlice, ki ga tvorijo planinci, ki so vsaj 25-krat v letu stoplili na vrh Mrzlice. Klub pa vodi starešina, to je tisti, ki je v prejšnjem letu največkrat peš obiskal Mrzlico. Dolski planinci pa so pripravili v Gorah večje planinsko slavje, saj so praznovali kar tri jubileje: 35 let planinskega doma v Gorah, 10. pohod v akciji "100 družin po poti spomini v NOB", razvili pa so tudi nov društveni prapor. AVGUST V začetku avgusta je tudi Lovska družina Podkum praznovala SO.obletnico ustanovitve. Društvo Izgnancev Slovenije KO Trbovlje je v Domu Svobode Dobrna pripravilo srečanje izgnancev. Kinološko društvo Trbovlje pa je na stadionu ŠD Rudar pripravilo drugo državno razstavo pasemskih psov CAC Trbovlje, ki so se je udeležili psi s svojimi lastniki iz vse Slovenije in tudi iz tujine. SEPTEMBER Na Kumu so 10. septembra planinci PD Kum počastili svojo 45-letnico. Praznovanje jubileja je potekalo hkrati s shodom zasavske planinske mladine iz planinskih društev, ki jih povezuje Meddruštveni odbor zasavskih planinskih društev. V krajevni skupnosti Plesko-Prapretno pa so prizadevni člani društva "Korenin" slavnostno otvorili nov dom ob športno-rekreativnem centru Trata na Pleskem. Na novem klubskem poligonuKlnološkega društva Trbovlje so septembra pričeli s tradicionalnim šolanjem psov. OKTOBER V tednu upokojencev od 2. do 6.oktobra je Društvo upokojencev Hrastnik organiziralo vrsto aktivnosti: pripravili so razstavo pleliljskih in drugih izdelkov upokojencev, organizirali srečanja športnih ekip, balinarjev, kegljačev, strelcev, šahistov, obiskali so Dom starostnikov v Hrastniku in se odpravili na izlet v Krško, kjer so si ogledali Nuklearno elektrarno. V tednu upokojenncev so pester program pripravili tudi v Društvu upokojencev Trbovlje. Fellnološko društvo Zasavje pa je organiziralo prvo mednarodno razstavo mačk v DD Trbovlje, na kateri je bilo moč videti več kot sto različnih pasemskih mačk iz Slovenije in naših sosednjih držav. NOVEMBER Hortikulturno društvo Trbovlje je pripravilo prireditev, na kateri so predstavili svoje celotno delo, najbojšim pa so podelili priznanja za trud in prizadevanje pri urejanju okolice. Društvo gojiteljev matih živali Trbovlje je organiziralo že deseto razstavo malih živali, kjer so prikazali pasemske kunce, golobe in perutnino. DECEMBER Ob zaključku planinske sezone jePD Trbovlje organiziralo prvo soboto v decembru nočni pohod z baklami na Mrzlico. V Trbovljah je potekala 5.državna razstava ptic, ki jo jepripraviloDruštvo za varstvo in vzgojo ptic. Člani KO Društva izgnanace v Slovenije pašo na tematski konferenci v Medijskih Toplicah govorili o vprašanjih vojne škode in vojne odškodnine. Sicer pa se v teh predprazničnih dneh vsa društva bolj ali manj intenzivno pripavljajo na praznovanje. Kako sle preživeli leto 1995? Kaj vam je najbolj ostalo v spominu? Ste bili zadovoljni, srečni in zdravi? Kaj pričakujete v naslednjem letu? Na vprašanja so v anketi odgovarjali oskrbovanci Doma upokojencev Franc Salamon iz Trbovelj. Štefanija Lamovšek, 88: "V domu sem šele štiri mesece in sem zelo zadovoljna ter se dobro počutim. Prej sem živela sama in nisem imelas kom govoriti, tako da sem se zaradi dolgočasja večkrat razjokala. Tu v domu pa semvdružbizostalimiin mi je zelo lepo. Najbolj sem ponosna na to, dasem letos setavila nekaj pesmic, ki so bile objavljene v našem glasilu.” Ivanka Mihelič, 63: "Letošnje leto mi bo ostalo v najlepšemspominu,sajsmo imeli v domu mnogo prireditev. Samasemprecej aktivna, saj obiskujem krožek, kjer se ukvarjamo z ročnimi deli. Vesela sem, da letos nisem imela kakšnih posebnih zdravstvenih težav. Sicer pa sem v domu že četro leto in vsako leto mi kar prehitro mine." Zora Satler, 76: "Menim, da so med ljudmi velike razlike, preveč je nestrpnosti, kar bo vedno ustvarjalo nerazpoloženja. Vsak dan nas spremljajo vzponi ali padci in nanje moramo reagirati, če smo dobrealislabevolje. Potiživljenja so odprte. Ljudje se moramo potruditi in med seboj sodelovati. Naše vodilo za nadaljevanje je strpnost in prijazni odnosi, ki jih bomo gojili še naprej." Franc Lavrah 54: 'To leto se je v domu vedno nekaj dogajalo. Življenje je tukaj bolj pestro kot, če doma živiš sam. Socialna delavka Danica nas zmeraj popelje na kakšne izlete ali na obiske v druge domove starejših, da še drugim popestrimo življenje. Vsak teden se pridružim tudi skupinizasamopomoč, vokviru katere delujetudi ansambel Duo Dom. Še posebej zadovoljen bom, če se bo resnično končala morija na Balkanu. Sicer pa čas hitro beži, vedno mi primanjkuje kakašna ura v dnevu." Franc Kreže, 47: "Ne morem si pred-stovijati, da se leto že končuje, saj se mi zdi, da se je komaj začelo. V najlepšem spominu sta mi ostala izleta v Logarsko do lino in v Zdravilišče Laško. Skratka, vse je bilo naj, naj, zvsemsemzelo zadovoljen. Želim si, da bi bilo naslednje leto vsaj takšno kot je bilo to." Leon Naraglav, 67: "Mislim, da je bilo leto 1995 leto nesreč. Zgodilo se je neverjetno veliko raznih nesreč, v katerih je umrlo mnogo nedolžnih žrtev. K sreči pa to leto zame ni bilo nesrečno, z njim sem zelo zadovoljen. V domu sem že sedem let in počutim se odlično, saj mi prav ničesar ne primanjkuje." Anita Cesar Iz Doma starejših Hrastnik Da čas hitra beži, vemo tudi v Domu starejših v Hrastniku. Februarja letos smo začeli sprejemati svoje prve stanovalce, do konca leta pa pričakujemo še nekaj novih. No začetku smo imeli resnično polne roke dela z usposabljanjem doma za pričetek bivanja in sprejemanjem stanovalcev. Vendar smo jim že kmalu želeli nuditi kaj več kot le streho nad glavo. Tako se je poleg bivanja začelo odvijati tudi pestro življenje v našem domu. Vsak mesec praznujemo skupaj rojstne dneve slavljencevtistega meseca. Obiskale so nas že številne kulturne skupine, ki se jih stanovalci vedno zelo razveselijo. V tem kratkem času so se stanovalci že podali na nekaj izletov, ogledali smo si tudi razne razstave. V domu smo pripravili tudi razne proslave in prireditve ob pomembnejših praznikih, zvrstilo pa se je tudi nekaj predavanj: o sladkorni bolezni, o gorah... Naše aktivnosti pa niso bile usmerjene samo v sprejemanje in r > Obiskali so bolne DU Zagorje, katerega predsednik je Lojze Zupan, seje ob koncu leta spomnilo na bolne in onemogle člane njihovega društva. Na domovih so obiskali kar 125 članov in jih obdarili s skromnim denarnim prispevkom 1000 tolarjev. Obiskali pa so tudi 70 članov, ki bivajo v Domu Polde Eberl na Izlakah. Vsakega so obdarili s 1000 tolarp in jim zaželeli veliko sreče in zdravja v prihajajočem letu. Oskrbovanci doma so bilizelo veseli, da niso pozabili na njih ter izrazili željo, da jih še večkrat obiščejo. Izročali so pm pozdrave za svojce in znance. DU Zagorje je s to humano akcijo osrečilo vse bolne in obnemogle člane in tako nameravajo nadaljevati tudi v prihodnje. A.C v v poslušanje, ampak tudi v ustvarjanje. Redno je začela delovati skupina za ročna dela, stanovalci pa so sami poskrbeli za lepšo okolico doma. Dolgočasne dopoldneve pa znamo pregnati tudi s pesmijo, družabnimi igrami, ogledom lepega filma, telovadbo ali sprehodivnašpark.TudinašesodelovanjezdomovomavTrbovljah in na Izlakah je zaživelo kmalu in v polni meri. Nastali sta tudi prvi skupini za samopomoč - Jesenski listi in Slavčki. Naš dom je postal del hrastniškega vsakdana. Trudimo se spodbijali misel, da je starost le tegoba, bolezen. Dokazujemo, da se lahko z voljo vzamemo čas v svoje roke in ga obrnemo tako, da kljub vsemu prijetno teče. Imeti v sebi voljo in moč - želimo v prihodnjem letu tudi vsem drugim. Jasna Rižner Kosm Aktivnosti v Eberlovem domu leta 1995 V našem domu poskušamo čimbolj aktivno preživljati prosti čas. V zimskem obdobju organiziramo najmanj eno prireditev v tednu, v poletnem po vsaj eno športnorekreacijsko oziroma družbeno dejavnost oB izlet na teden. Vsak mesec organiziramo več dejavnosti. Vsako prvo nedeljo v mesecu imamo liturgične svečanosti, ki jih za stanovalce pripravi izlaški župnik. Ob večjih cerkvenih praznikih pa za verne stanovalce še posebej poskrbimo. Vsak prvi teden v mesecu potekajo tudi informativni sestanki z oskrbovanci, vsak zadnp teden v mesecu pa praznujemo njihove rojstne dneve. V letošnjem letu smo imeli v domu veliko glasbenih prireditev, kjer so nastopali različni zbori, vokalne skupine in ansambli. Posebej smo ponosni na našo dramsko skupino, ki nastopa pred domačo publiko, po tudi po drugih domovih širom Slovenije. V planinsko sekcijo je vključenih okrog 20 stanovalcev - planincev. Letos so obiskali večino zasavskih planin in gora. Pripravili smo tudi športno-rekreacijska srečanja, kjer se naši stanovalci pomerijo z ostalimiv balinanju, kegljanju, pikadu... Oskrbovanci, ki so želeli so se lahko udeležili tudi izleta v Podčetrtek in martinovanja v Beli krajini. Tudi za rehabilitirane stanovalce smo poskrbeli in jih popeljali s kombijem po Zasavju in okolici. Oskrbovancem smo pripravili predavanja in pogovore o raznih zdravstvenih težavah. Tudi na družabne prireditve nismo pozabili, saj smo organizirali ples maškar, piknike, prednovoletno zabavo, obiskali pa smo tudi domova starejših občanov v Trbovljah in H rastnih. Za konec leta pa načrtujemo še tradicionalno silvestrovanje. Boris Drenik Trboveljski upokojenci so bili uspešni DU Trbovlje v svojih vrstah združuje več kot 4500 članov. V letu 1995 je bilo društvo v vseh pogledih zelo uspešno. Dozidali so nov večnamenski prostor, ki je namenjen predvsem klubski dejavnosti, predavanjem, zborom ipd. Skupaj z DU Hrastnik in DU Zagorje so letos pripravili in izdali pesniško zbirko "Večerna rosa”. Nphova kulturna dejavnost je pestro in bogato, saj uspešno delujejo moški in ženski pevski zbor ter Vokalno instrumentalna skupina. Skupno so letos nastopali na več kot petdesetih prireditvah. Zelo aktivni so upokojenci tudi na področju športa. Rekreativni in tekmovalni šport gopjo predvsem v šahu, kegljanju, balinanju, streljanju z zračno puško in v ribištvu. V letošnjem letu so pripravili ali se udeležili 14 tekmovanj, na katerih je sodelovalo 71 članov DU Trbovlje. V svoji dejavnosti so zelo uspešni tudi člani planinske skupine PD Trbovlje. V letošnjem letu so izvedli 2 9 izletov po zasavskem in okoliškem hribovju. Pri DU Trbovlje deluje še posebna izletniška in lelovalna sekcija, ki je letos organizirala šest enodnevnih izletovz avtobusem, pustovanje in letovanje na Rabcu. Aktivno in uspešno so letos delovale tudi Stanovanjska komisija, Komisijaza socialnavprošonja, Odborza literarno dejavnost, ki jebil ustanovljen šele septembra letos in Ročnodelski krožek. DU Trbovlje je z leti postalo eno najpomembnejših društev, ki s svojim delom in uspehi prispeva k znosnejšemu življenju upokojencev v Trbovljah. T. L. H*wtalSkt iel^eriM bs-i Imsamm Za hrastniške četverčke je bil 20. decembra poseben dan. Povabil jih je namreč župan Leopold Grošelj in jim poklonil smuči. Smučarske kombinezone pa so dobili že prejšnje leto. Patricija, Kevin, Timotej in Kristijan Draksler so bili navdušeni in zdaj komaj čakajo, daj ih preizkusijo. "Seveda ne vedo točno, kdo jim je poklonil smuči," pravi mama Mojca, "verjetno bodo gospoda Grošlja uvrstili med sprevod dedka Mraza, kijih je te dni obiskal v vrtcu. Moram reči, da nam hrastniška občina vsa leta pomaga na različne načine, za kar smo jim zelo hvaležni. Vsi drugi Pri županu so se četverčki počutili čisto domače. sponzorji so na nas že pozabili. Pozabiti ne smem le še sindikata A banke v Celju, kjer sem zaposlena..." Četverčki se v vrtcu dobro počutijo in imajo že cel kup prijateljev. Vsak dan gredo po kosilu spat in tako z očkom Vikijem lažje pričakajo mamico, ki se vrača iz Celja v poznih popoldanskih urah. Letos so preboleli že angino in gripo, drugače pa so korenjaki. 19. junija 1996 bodo dopolnili pet let. Fanči Moljk Foto:Branko Klančar Mali Kevin se |e v županovi pisarni takoj lotil dela. Kdo ve, morda utegne postati še kdaj župan. Bistrimo um I. Odgovori na črko A: 1. Kako se imenuje uvodna glasba h kakšni oddaji, ki se redno ponavlja? 2. Kdo je bil vsestranski starogrški filozof, čigar Poetika velja za začetek evropske literarne teorije? 3. Kaj je dobro plačati vnaprej za zagotovljen obisk koncertov ali gledaliških predstav? II. Namesto pikic dodaj te besedo in dobili boste slovenski pregovor. Kateri? 1. Ni vsak.., ki se ti smeje. 2. Ne pokrivaj..s slamo. 3. Vsaka....ima svoj strup. 4......pride redko sama. 5. Zunaj...., znotraj praznota. 6. Ni .... brez doline. 7......ni samo za enega. 8. Kdor nima...., ima noge. 9. Bolje siti...od lačnih. 10. Veliko ...., a malo resnice. III. Kdo, kaj? 1. Kdo v sili muhe žre? 2. Kaj ima kratke noge? 3. Kaj je boljše kot žamet? 4. Kdo hitro strada? 5. Kaj se samo hvali? 6. Kdo prej melje? 7. Kdo devetim odgovori? 8. Kaj ne govori, pa premore vse? 9. Kdo sam sebi čas krade? 10. Kaj tepe le reveža? IV. Kdo je... 1. ... presekal gordijski vozel? 2.. .. skomponiral opero Čarobna piščal? 3. ... s svojim dejanjem sprožil prvo svetvno vojno? 4.. .. zažgal Artemidin tempelj v Efezu, da bi se s tem proslavil? 5. ... bil dvakrat poročen z Elizabeth Taylor? 6. ... utemeljitelj psihoanalize? 7. ... izumil žarnico z ogleno nitko? 8. ... odkril penicilin? 9. ... dokončal Jurčičev roman Rokovnjači? 10. ... goriški slavček? V. Adam in Eva 1. Ciril in ... 2. Romul in ... 3. Stan in ... 4. Sodoma in ... 5. Kajn in ... 6. Tom in ... 7. Peter in ... 8. Scila in ... 9. Janko in ... 10. Samson in ... VI. Od kod so naštete pijače? 1. maraska 2. tequila 3. grappa 4. vodka 5. gin 6. sangria 7. calvados 8. metaxa 9. cinzano 10. sake VII. V katerem jeziku so napisane zdravice? 1. Your health! 2. A votre sante 3. (Alla) salute! 4. Prosit! 5. Salud! Vlil. Iz katerih dežel prihajajo naštete jedi? 1. paella 2. mineštra 3. plum pudding 4. pizza 5. boršč 6. pirog 7. polenta 8. knedlički 9. kuskus 10. porkolt — OŠTIR ^ tr8ovina Jerebova 2, LITIJA_tel.: 061/884 032 Partizanska S, TRBOVLJE ODPRTO: od 6.00 -19.00, sobota 8.00-13. ure \_______________________________________ * OTROŠKA, ŽENSKA IN MOŠKA KONFEKCIJA • OTROŠKI KOMPLETI * ŽENSKE BLUZE * OTROŠKE, ŽENSKE IN MOŠKE BUNDE * LEGO, BARBIE IN DRUGE IGRAČE Naj KVALITETA za NAJNIŽJE CENEI "S J NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke pošljite do 10.1.1996 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Novoletna nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Pri žrebanju bomo upoštevali le modre ovojnice. Naprade. ki vas čakajo: 1. nagrada: Darilni paket v vrednosti 4.000 SIT, Vivod, 2. nagrada: Darilni paket v vrednosti 2.500 SIT, Vivod, 3. nagrada: Darilni paket v vrednosti 1.500 SIT, Vivod, Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje, do 25. 1. 1996. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti. Podjetje Vivod, d.o.o., Trbovlje vošči vsem bralkam in bralcem vesele praznike in srečno novo leto. frgovina NEHA Franca Faldna 36, 61420 Hovjle feL 0601/27-843 NUDIMp VAM: * IGRAČE * KERAMIKO * KOZMETIKO odprto od 9 -12h In 16 - 19h sobota zaprto .1 . L M* 'J M' t DUŠAN ROGEU Častilec. oboževa- SODČEK (LJUDSKO) ČRPALKA KRVNEGA OBTOKA KRANJSKI PLANINEC (FRANCI) MESOJEDA MOČVIRSKA RASTLINA RUSKA SMUČARSKA TEKAČICA LAZUT1NA OZVEZDJE NAJUŽNEM NEBU PTICA ROPARICA AVSTRIJSKI SKLADATELJ (FRANZ) JUŽNO- AMERIŠKA PAPIGA IT.POLITIK MORO CESTNI ZAVOJ ANGLEŠKI PEVEC (BILLV) KNJIGA UPNIKOV PRISTANIŠČE V ITALIJI OD JADRANSKEM MORJU ŽE UMRLA NEMŠKA IGRALKA (ANNI) PRVI RIMSKI ZALOŽNIK 'MSM JSSk MESTO NA POLOTOKU KRIMU MESTO V NEMČIJI DANSKI PISATEU (JEPPE) ALFI NIPIČ FRANCOSKA PESNICA (ELSA) ŠPANSKA PEVKA MONT1EL GRŠKO MIT. PODZEMLJE OTKAPRI PLUGU EGIPČAN. BOG SONCA 56 Z RIMSKIMI ŠTEVILKAMI ARGON ITALIJAN. PISATELJ (CORRADO) VNETJE AORTE MLAD GOZD IT.NOVINAR- KAFALLACI NORMAN EMIL NOLDE MESTO V KANADI TRSKA RADIJSKI NOVINAR (ČRT) GRŠKA ČRKA VRSTA ZENSKE PRIČESKE HRIB NAD JELOVICO DRŽAVNI PRAZNIK IREZALKOH. PIJAČA NEGOVOREČI PRALJUDJE KEMIČNA PRVINA FINSKI PISATEU VVALTARI NORVEŠKI PISATEU (DUUN) AMERIŠKI PESNIK POUND ŠVICARSKI FILOZOF (PAUL) NESTRUPENA ORJAŽKA KAČA LADJA ZA PREVOZ NATOVORJENIH KAMIONOV NORVEŠKI PISATEU (AR VE) SESTAVINA MAŠČOB MIT.KRAU KELTSKIH BRITANCEV MODEREN PLES TIŠINA LEVI PRITOK DONAVE V NEMČIJI ZAČETEK TEKME METOD JERAS ALBERTO TOMBA EVGEN JURIČ DAVID OJSTRAH PUŠČAVSKI RIS POTOVALNI NAČRT UTELEŠENJE IGA NUJA BOG- VIŠNU GLAVNO MESTO BOSNE NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke pošljite do 10. 1. 1996 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Novoletna nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Pri žrebanju bomo upoštevali le modre ovojnice. Nanrade. ki vas čakajo: 1. nagrada: trajna, Frizerski salon Mateja, Izlake 2. nagrada: trajna, Frizerski salon Mateja, Izlake 3. nagrada: trajna, Frizerski salon Mateja, Izlake Informacije o prejemu nagrade bodo nagrajenci dobili v uredništvu časopisa Zasavc do 25. januarja 1996 po telefonu: 0601/ 64 250 in 64 166. Frizerski salon Mateja, Izlake vošči vsem bralkam in bralcem vesele praznike ter srečno in uspešno novo leto. Frizerski salon ^ TUateja Make 60 Make tel.:0601/73-794 NUDIMO VAM: Modno in klasično striženje, bio trajne, razne obloge za lase, zeliščne barve za lase. VSE PO ZELO UGODNIH CENAH! Delovni čas: pon./tor.:8h-15h; sre./čet/pet: 13h - 19h; sob.: 8h-llh. ' j Bistrimo um I. Iz katerih pesmi so naslednji odlomki (naslov): 1. Bom grmovje posekal... 2. Bo treba vstati, slovo jemati... 3. Jaz bi te že rada imela... 4. Hribčki ponižajte se... II. Kako se v resnici pišejo osebnosti: 1. Moliere 2. Prežihov Voranc 3. Maksim Gorki 4. Charlie Chaplin 5. Marilyn Monroe 5. Kocka je padla. 6. Zob časa. 7. Od vzvišenega do smešnega je samo korak. 8. Biti, ne biti: to je zdaj vprašanje. 9. Kaj hudiča je iskal na tej galeji! 10. Vse teče. V. Za naštete tujke imamo lepe slovenske izraze, katere? 1. ceremonija 2. eksport 3. biografija 4. legitimacija 5. reporter 6. sufler 7. privatnik 8. triumf 9. skelet 10. partija vede ali nauki? 1. nauk o zvoku 2. nauk o pomorski plovbi 3. veda, ki preučuje ozračje 4. nauk o pesništvu in njegovih oblikah 5. nauk o svetlobi in svetlobnih pojavih 6. nauk o narečjih 7. veda o človeku kot členu narave 8. nauk o ohranitvi zdravja 9. nauk o barvah 10. veda o lastnostih in spremembah snovi Vlil. Kam sodijo živali? (povežite prave pare) 1. admiral a) med glodalce 2. aguti b) med kače 3. anakonda c) med metulje Kaj je? (povežite prave pare) 4. škurh d) riba 5. Šalamun e) ptica 6. Švab f) žuželka IX. Dopolnite naslove in napišite pisatelja: 1. Vojna in ... 2. Starec in ... 3. Antonij in ... 4. Mojster in ... 5. Sinovi in ... X. Kdo so avtoiji naštetih del? 1. Hedda Gabler 2. Cyrano de Bergerac 3. Martin Eden 4. Oliver Twist 5. Ana Karenina III. Dva imena in priimek, kateri? 1. Janez Vajkard... 2. Wolfgang Amadeus ... 3. George Bernard ... 4. Anton Tomaž ... 5. Anton Martin ... IV. Kdo je napisal ali izrekel naslednje stavke: 1. Prišel, videl, zmagal. 2. Mislim, torej sem. 3. Država sem jaz. 4. Več luči! VI. Z vseh vetrov 1. Kj e j e več Italijanov, v Milanu ali New Yorku? 2. Kdo je bil Dom Perignon? 3. Živijo postrvi samo v sladki vodi? 4. Kako imenujemo drugače zvezdno skupino Plejade? 5. Je alumnat aluminijeva spojina? VII. Kako se imenujejo naslednje f oštir d.o^ ^ Mojca Jerebova 2, LITIJA tel.: 061/884 032 Partizanka 5, TRBOVLJE ODPRTO: od 8.00 -19.00, sobota 3.00 -13. ure v________________________________________________________ ♦ OTROŠKA, ŽENSKA IN MOŠKA KONFEKCIJA • OTROŠKI KOMPLETI 'ŽENSKE BLUZE * OTROŠKE, ŽENSKE IN MOŠKE BUNDE * LEGO, BARBIE IN DRUGE IGRAČE Naj KVALITETA za NAJNIŽJE CENEI N y Mladim llllllll« ■;.v.;.v.;.;.v.v.v.;.v.y.y.v.\v. ■ Spoznanje "Romana, ali bi mi pomagala napisati pismo za dedka Mraza?," meje v zadregi vprašala petletna sestrična Urška. "Prav rada Samo list potrebujem in svinčnik. No, pa mi narekuj." Urška je malo pomislila in pričela: "Dragi dedek Mraz! Ko se boš s sanmi in s svojimi prelepimi jeleni prisankal tudi v naše kraje, si želim, da mi prineseš še enega medvedka, ker je tisti, ki ga že imam, zelo osamljen. Prinesi mi tudi sladkarije in šal, ki sem ga danes videla v Centromcrkurju. Rumenje.zmodrimi slončki. Tako, da veš, da ne boš predolgo iskal. Že vnaprej se ti zahvaljujem in želim, da se bova tudi kdaj srečala, Tvoja Urška." "No, pa sva končali," je veselo dejala in odkorakala k mizi, kjer jo je že čakala velika košara. Vanjo je previdno postavila pismo. Opazovala sem jo in šlo mi je na smeh. O, ko bi resnično vedela, kdo je dedek Mraz! Tudi jaz sem v njenih letih pisala pismo dedku Mrazu, ne vedoč, da so moje želje izpolnjevali starši. Razkrinkala pa sem jih takole: Padal je sneg. Zelo sem se ga razveselila, saj sem z mamino pomočjo napisala pismo za dedka Mraza, v katerem semomenila, da si želim sanke. Pismo sem ravno tako položila v košaro. Starši so me podili spat. In tako sem odšla v posteljo brez risanke in še na stranišče nisem utegnila iti. Starši so mi dejali, da bo dedek Mraz prišel skozi napol odprto okno, zato sem sklenila, da ga počakam. Toda veke so bile pretežke. Kmalu sem zaspala. Sredi noči sem se zbudila, saj meje močno tiščalo na stranišče. V kuhinji sem opazila luč. V trenutku sem bilapopolnomazbujena in pomislila sem, daje v kuhinji dedek Mraz. Stopila sem k vratom in jih narahlo odprla. Pomolila sem svojo drobno glavico v kuhinjo in na svoje presenečenje namesto sivobradatega moža s kučmo na glavi zagledala starše, kako se trudijo, da bi v košaro položili večja darila. Bila sem osuplain nesrečna zaradi spoznanja, da so starši moj dedek Mraz. S tarši so se mi zasmejali, da pa bi me potolažili, sem lahko darila odprla še isto noč. Romana Grilj, Litija Srečanje z vesoljci Predvčerajšnjim so prišli iz vesolja vesoljci. Temeljito so preiskali zemljo in vzeli vzorce. Čez kakšen teden so prinesli "izvide" in mi povedali, da je naš planet najbolj onesnažen od vseh v vesolju. Po kratkem pogovoru so se vrnili domov. Ponoči sem premišljeval, zakaj so potresi, poplave in zakaj bruhajo vulkani. Proti jutru sem prišel do sklepa: "ZEMLJA SE MAŠČUJE!" Treba bo pravilno ukrepati. Jernej Medvešek, 8.b Adiotska Tina je zame resna kandidatka za vstop v 1. razred. Obiskuje namreč malo šolo. Le nekaj jo skrbi in to je zaupala svojim domačim: "Uredite mi tako, da bom hodila v b razred." "Le zakaj?" so se začudili. " Ker v a razred hodijo sami adijoti." F. M. Vprašali ste-preberite V: Včasih me kar prime, da bi naredila kakšno neumnost. Kaj naj storim? O: Skušaj jo odložiti na jutri. V: Nekateri nosijo aparat za ravnanje zob. Meni gre to zelo na živce. O: Verjemi, da gre tistim, ki ga morajo nositi, še bolj. V: Zelo rad bi plesal, pa ne znam. Kaj storiti? O: Nauči se! Dopolni in pobanraj. V: Na plesu me vedno zelo pohodijo. Kaj naj storim? O: Nehaj se razburjati. V: Že vrsto let se v glasbeni šoli učim igrati klavir. Zato pa nastopam na šolskih proslavah. Za hrbtom slišim govorjenje, da se silim. Kaj bi se dalo ukreniti? O: Ne sili se s poslušanjem tistega, kar ti govorijo za hrbtom. V: V šoli zelo rad skrbim za red in čistočo. Brisanje table mi je užitek. Ali sem bolan? O: Če želiš odgovor, si moraš prej izmeriti temperaturo in sporočiti podatke. POČESANE MUHE -Slavko Pregl Januar Na prenovljeni kisovški skakalnici nastopi Primož Ulaga. Nogometaši Zagorja ostanejo brez vratarja Stankoviča, kapetan ekipe pa še ostane Toni Buovski. V Litiji proglasijo Dušana Hauptmana in Brigito Rozina za naj boljša športnika minulega leta, Zasavc pa s svojo akcijo šele začne. Kegljavka Saša Burja je na finalu odprtega prvenstva Trbovelj šesta, Smiljan Vrabič deveti, Uroš Stoklas pa deseti. Toni Buovski Februar Rokometašice Zagorja pridobijo okrepitev Karmen Kovačič, prej članico Izole in Pirana, kar jim v novi sezoni prinese zaslužene uspehe. Za najboljše športnike Trbovlje so proglašeni Alenka Ličar, Sašo Korbar in SD Alojz Hohkraut. Gorazd Medved Mitja Železnik Prvič se v študijski skupini sestanejo tudi športni pedagogi Zasavja. Najboljši športnik Hrastnika postane še enkrat več Gorazd Medved, najboljši športniki Zasavja pa so Sašo Korbar, Metka Lukančič, trener Jani Hren in SD Alojz Hohkraut. Žitja Železnik zmaga na prvi letošnji tekmi za državno prvenstvo v semikontaktu. Nogometne privržence v Trbovljah pretrese žalostna vest. Zapustil jih je Vili Lamovšek ml.. Sašo Korbar in Oto Strakušek odlično nastopita na EP v Helsinkih. Marec Gašper Ovnik je edini trboveljski plavalec, kije na državnem prvenstvu najmlajših priplaval do medalj. Dveh srebrnih in ene bronaste. Enajstletna smučarka Špela Volaj še enkrat več osvoji naslov državne prvakinje v veleslalomu med enajstletnicami. Robi Teršek iz Radeč zmaga na zimskem atletskem prvenstvu v Kopru v metu kopja. Ekipni rekord 1752 krogov dosežejo stelci SD AH - Oto in Martin Strakušek, Sašo Korbar. April Metka Lukančič in Vili Guček sta na pripravah reprezentance v južni Franciji, reprezentanca Bosne in Hercegovine pa v Trbovljah odigra prijateljsko rokometno tekmo. Trboveljski rokometaši namreč proslavljajo največji uspeh, saj so si s četrtim mestom zagotovili nastop v evropskih pokalih. Franc Guzej zmaga na 9. gorskem teku do Doma pod Javorjem, ki ga odlično organizira AKTrbovlje. V FLrastniku trenerja košarkarske ekipe Marjana Knavsa zamenja Alojz Deželak. Maj Nina Podlesnik David Krajnc, trboveljski karateist na EP v Helsinkih dooseže skoraj neverjetno 5. mesto, z malo več sreče pa bi lahko posegel celo po odličju. Malo premalo sreče so imeli tudi strelci, saj so na ekipnem državnem prvenstvu za zmagovalno ekipo zaostali vsega en krog. Aleksandra Tomovič ponovno zmaga na Krosu Dela, karateistka Ida Dedič v Nemčiji dobi srebro, košarkarji Zagotja pa uresničijo svoj sen in se uvrstijo v A21igo. Slovenski športni plezalci nastopijo na SP, a ne najbolj uspešno. Dobimo novega mojstra karateja - Edina Salkiča. Miha Kovačič na DP za dečke in deklice osvoji zlato v borbah in srebro v katah. Do medalje pride tudi Franci Ceferin. Nina Podlesnik na mladinskem SP osvoji četrto mesto. Junij Mojster karateja tudi uradno postane David Krajnc, tenisači na koncu tekmovanja osvojijo drugo mesto v drugi ligi in so zelo zadovoljni. Ani Živko postane državna prvakinja v gorskih tekih. Konča se nogometno prvenstvo. Zagorjani omagajo v kvalifikacijah za napredovanje, Trboveljčani so četrti, Radečani pa si z zadnjo zmago zagotovijo obstanek v ligi. Julij Hrastniški kajakaši in kanujisti ob 50-letnici delovanja dobijo najlepše darilo - nov brodarski dom. Mladinci Spot Rudarja zmagajo na Evrofeslu, svojo zmagovalno pot pa nadaljujejo tudi kajakaši iz Hrastnika. Lovro Petrin na državnem atletskem prvenstvu osvoji 3. mesto v teku na 3000 m, Ani Živko pa na SP v gorskih tekih zasede 22. mesto. Dušan Razboršek postane selektor malonogometne reprezentance Slovenije. 15-letna plavalka Alenka Ličar odlično nasopi na MEP v Ženevi. Z državnim rekordom je na 400 mešano enajsta. Alenka Ličar Avgust Avgust je mesec plavalcev, ker imajo takrat skoraj vse najpomembnejše tekme. Alenak Ličar na C M državnem prvenstvu za mladince že v prvih dveh dneh osvoji tri zlate medalje. Športni plezalci Metka Lukančič, Vili Guček in Peter Kauzer pa opravijo nekaj odličnih vzponov. Na stadionu Rudarja se vsak dan že deseto leto zapored pod vodstvom Pavleta Krežeta potijo mladi atleti. Alenka Ličar na absolutnem prvenstvu Slovenije osvoji še dve zlati medalji v delfinovem slogu, poleg tega pa je še dvakrat druga. Vili Guček September Na Skali j e vem memorialu tudi letos zmagajo trboveljski rokometaši, tokrat šele po izvajanju sedemmetrovk, kegljač Uroš Stoklas pa uspešno opravi svoj prvi nastop v reprezenetanci. Na mednarodnem teku v Avstriji zmagajo v posamičnih konkurencah Franc Guzej, Vulnet in Zečija Misimi ter Aleksandra Tomovič. Ob koncu sezone kajakaši iz Hrastnika dosežejo kar pet zlatih medalj. Peter Kauzer ml. osvoji kar tri zlate medalje, po eno pa še Železnik in Žagar. V Trbovljah pa zaživi športna šola. Po pretresih v nogometnih vrstah igralci odstavijo trenerja Ocvirka. Aljaž Dušak na državnem prvenstvu v šahu za dečke in deklice osvoji drugo mesto. Oktober Oktober je očitno mesec borilnih !o veščin. Aleš Mars na evropskem jg prvenstvu osvoji drugo mesto, že q teden kasneje pa dva zasavska § predstavnika nastopita v svetovni 03 areni. Igor Kalšek na SP v Stuttgartu doseže neuradno 7.-8. mesto, David Krajnc pa na tekmi za svetovni pokal pride med 16 najboljših. Medtem so rokometaši s košarkarsko višino iz Niederwuerzbacha v Litiji in namakajo Rudarjeve igralce. Vmes pa pri litijskih košarkarjih menjajo trenerje kot za stavo. Na koncu Džemo Ibiši poleg najmlajših selekcij prevzame krmilo tudi nad člani, kolikor jih je še ostalo. November V mesecu, ki se začne z dnevom mrtvih, je mrtvo tudi v športu. Znova so glavna tema nogometaši, rokometaši in košarkaši. Zmotijo jih le "pretepači" s turnirjem v kick -boxingu v Litiji in nastop njihovih sorodnih duš iz Trbovelj v Novi Gorici. Na državnem prvenstvu mladincev si AljaPerger in IdaDedič priborita zlato, Eldin Salkič pa bron. December Ob koncu leta so najbolj aktivni v karate klubu Tika Trbovlje, saj pripravijo že tradicionalni mednarodni turnir Trbovlje 95, na njem pa nastopi rekordno število nastopajočih iz kar 54 klubov. V Hrastniku ponovno odprejo preurejen zimsko -letni bazen. Še najlepša novica pa pride iz strelskih logov, saj športniku Zasavja za leto 94 Sašu Korbaiju njegova izvoljenka Sabina povije sina Kevina. Pa vse najboljše. Barbara Kus Ko bom velik, bom mogoče plavalec. Sp&štouane/ bialhe/, cenj&ni/ (vtalcL Meseče/ /ztazniAe/ Ltv uspešno/ u/ novem' tetu/. zdtoA/^a/, siveče/ UvuspeAaAfiteMsAufinefya/ soeleAauanj/i/ še/ nap/iej/. &0/ tisto/ znano/ teAlo/: cVlaj/se/ ^anv ‘uzjialnijo/ use/ želja. cRika/iA/ cHacti/ je/ lepa/zapisat: " cYlikali/ ne/ doAiš želje/, ne/da/ Ai/dotit tudi moči/, da/jo/uresničiš. cVendar/ moraš useeno/ kaj/narediti za/to/." cyiasnidenfe/sfiet/11. jemua/vja w pAtAaclnjam/letu/! i7@l ji Il9»: Ml V tlftStel Tako, leto je naokrog in tule so nekatere zanimive glasbene stvari, ki so se zgodile v letu 1995. Zaradi pomanjkanja prostora vsega žal ne moremo napisati. Po mesecih pa je šlo nekako takole: Januar: napovedan izid kasete Orlekov. V studio naj bi se odpravili marca, kaseta pa naj bi izšla že maj a. Žal je Jure Tori odšel na služenje vojaškega roka, tako da z vsem skupaj ni bilo nič. Kot strela z jasnega je med ljubitelje glasbe duet Patrol. Marec; v Ljubljani so gostovali ameriški raperji Beasty Boys. Kot predskupina je nastopil Ali En s svojim bandom. Prisotne je navdušil, hkrati pajenjegova pesem Leva scena dvigovala vedno več Jure Tori s članoma skupine Victory. Avia Band je aprila snemal. udarila novica, da je Roberto Magnifico zaključil svojo pevsko kariero. Temu seveda ni bilo tako. Februar: v Mariboru so kljub napovedim in veliki reklamni kampanji odpovedali nastop Riblje čorbe. Uradni razlog: bolezen njihovega pevca. Neuraden in resničen - revolt Mariborčanov. Znana je postala slovenska predstavnica zaEurosong '95. Darja Švajger. Ciril Dolinšek seje razšel s skupino Vikend plus. Ustanovilje prahu. Victory so posneli priredbo pesmi Cotton Eye Joe. Dušan Uršič izda kaseto, ki se odlično prodaja. April: v tem mesecu so sev studio zaprli mnogi znani slovenski izvajalci. AnjaRupel, Victory, Avia Band, Don Mentony Band... Drinkersi so pričeli s snemanjem videospota za pesem Simona. Izšel paje tudi javni natečaj za naj pesem Melodij morja in sonca. Maj: Pop designi so pričeli snemati še zadnji skupni videospot za pesem Potepuh. Avia band seje odpravil v Španijo, novo kaseto pa je pričel snemati Adi Smolar. Dogodek meseca: 25. maja, na Dan mladosti, so naBledu podelili Zlate note za minulo leto. V konkurenci so bili tudi Orleki in Hiša, žal pa so ostali brez nagrade. Junij: Snemanje plošče so dokončali legendarni Buldožerji in jo kmalu zatem tudi izdali. Saj se še spomnite, da so vsi nj ihovi posnetki pred dobrim letom zgoreli v Tivoliju. Zasavje je postalo bogatejše še za en duo. Hip-hop. Izšla je njuna kaseta. The Drinkers s tremi posnetki nastopijo v Roki » Duo Hip-Hop se je rodil junija. Rocka. Odlični so bili, ni kaj! Julij: 1. julija so Orleki Na plazu v Zagorju predstavili nov album. Njihovi gostje so bili Demolition group, Bombe, ter Lačni Franz. Prireditev postaja tradicionalna. Avgust: Izide kar nekaj novih CD plošč. Dominik Kozarič, Bombe, Iztok Mlakar, Zoran Predin, Monroe. Pevec skupine California Matjaž Zupan gre na svoje. Konec Marta Zore, zmagovalka MMS 95. banda? Verjetno ne. September: Izide prva samostojnakasetaskupine Interval. S laba dva meseca kasneje priredijo v Trbovljah veliko promocijo, na katero povabijo nekatera znana in manj znana slovenska glasbena imena. Oktober: Magnifico izda singl ploščo Kdo j e Čefur. Orleki in Hiša nastopijo na radiu in na TV. Konec septembra razpadejo Pop design. Mediji za to izvedo v začetku oktobra. Šifrer izda ploščo, ki se do novega leta proda v 10.000 izvodih. November: Legende slovenske rockovske scene, The Drinkers, izdajo prvi CD. Njegov naslov je Lepi in trezni. TomažDomicelj vrne Hiša je nastopila tudi na Radiu Slovenija. udarec Aliju Enu s pesmico Marjetica in Tonček. Pop design kljub predhodnem zatrjevanju najdejo novega pevca innadaljujejo delo pod starim imenom. December: Bog ne daj, da bi crknu televizorjenaslovnove kasete Adija Smolarja. Orleki izdajo CD Adijo knapi in ga v Trbovljah tudi predstavijo. Ex-popdesignovec Resnik izda mini CD. Tomaž A. Štojs Tomaž Domicelj je razburjal javnost. Top 10 + še Letošnja filmska sezona je bila precej bogata. Tudi zadeve okoli videotek so se precej uredile. Vsaj kar se tiče ažurnosti, s katero prihajajo v videoteke novi filmi. Predstavljamo vam lestvico desetih najbolj gledanih filmov v letu 1995 v videoteki Nano iz Trbovelj. Še opomba. Nekateri filmi so gledalcem na razpolago šele mesec ali dva. Poleg tega so nekateri filmi na razpolago na večjem številu kaset. Lestvica je sestavljena po številu izposoj ne glede na čas, ko je film na razpolago, in ne glede na število kopij. Ime filma je zapisano v originalu. 1. The Mask 2. Beverly Hilis Cop 111. 3. Ace Ventura 4. Clear and present danger 5. Cracker Jack 6. ColourOfThe Night 7. The Pelican Brief 8. The Flintstoneš 9. Intersection lO.Surviving the game Shirley lo Tol bi in Shulcv Roden |e /no\ai,tirnim 1, SSSffiSS Hhtr to niti ni bilo preveč moteč. ipalično izvajalko. •bovljah. er jc bilo 11 Pmč< ■Jasi.., in J.N. Vrli klasi Čeprav Batman Forever še ni prišel v videoteke, lahko trdim, daje leto 1995, leto Jim Carreya. V videoteki Nano seje znašel s svojima filmoma na prvem in na tretjem mestu. Sicer pa med prvimi petdesetimi filmi prevladuje akcija. Akcijskih filmov je kar 33. Med prvimi petdesetimi je še 9 komedij, 5 grozljivk, 2 drami in risani film. Jim Carrey je s filmom The Mask na prvem mestu. S filmom Ace Ventura - Pet Detective pa je štartal že leta 94, na videokaseti smo si ga lahko ogledali letos. J.N. ZAPLENJENO V VIDEO Novo ustanovljeni slovenski zabavno glasbeni ansambel Zlati klasi, so z imenom poskušali podati ljubezen do slovenske zemlje. Čeravno ne bodo prepevali le o žitu in drugih pšeničnih lepotah se nadejajo, da jim bo tovrstna moka zamesila nekaj kruha. Zasedba ansambla je: Janez Hiršelj (bas kitara in klavir), Dušan Kotar (harmonika), Bojan Kotar (kitara, vokal) in Drago Repovž Zaenkrat slike ansambla Zlati klasi še nimamo. Imamo pa fotografijo Dragota Repovža, ki pri ansamblu igra trobento. (trobenta). Seveda se ne lotevajo le narodnozabavnih viž. Danes ni glasbenika, ki v svoj rog ne bi zatrobil še kakšne popularne ali evergreen skladbe. Nastopali so že na nekaterih prireditvah, zaključenih zabavah, porokah, za seboj pa imajo pestro glasbeno bero. Kljub temu, da je glasba njihov hobi, se s preigravanjem in popevkarstvom ukvarjajo že vrsto let. Da pa so se zbrali ravno v tovrstni zasedbi j e morda zasluga, da so v večini "s Konjščice doma, kjer veter z glasbo se igra". Tudi skladba Zlati klasi je nastala kot navdih vseh njih. Ko so prerešetali še note, so ugotovili, da bo gotovo uspešnica. Petra Radovič Legenda v • e SIVI Kljub naslovu, sposojenemu iz reklam za Leviske, ne gre za kavbojke. Pa vendar bluejeans ni edina večna legenda. To je tudi skupina The Beatles. Pred kratkim so liverpulski kuštravci (tako jim radi pravijo, čeprav še zdaj ne vem, zakaj) presenetili z novo ploščo in hitom Free As A Bird. Celo Johna Lennonaje moderna elektronika za trenutek prebudila od mrtvih. Mimogrede; letos 8. decembra je minilo 15 let od njegove smrti. Kakorkoli. Pred seboj imam cede na katerem se predstavljajo različni izvajalci s skladbami skupine The Beatles. Bolje rečeno s pesmimi para Lennon in McCartney. Ne vem, ali je bil tale cedejček narejen preden je Mi šel Žkson (kot pravijo Francozi) kupil avtorske pravice, ali kasneje. Dejstvoje, daje ta izdelek nekaj posebnega. Pesmi Beatlov prepevaj o takšna imena kot soEltonJohn, kraljica soula Aretha Franklin, kitarist Bruce Springsteena Nils Lofgren, Ike in Tina Turner ter nepogrešljivi Joe Cocker. Poleg teh izvajalcev poje še mnogo drugih znanih in slavnih imen, saj je na cedeju kar 24 skladb. Od Cockreijeve With A Little Help From My Friend do Yesterday, ki jo je zapela Marianne Faithfull. Skratka 24 izvajalcev se trudi, da ohranjajo legendo, ki jo predstavljajo štirje naj naj izvajalci glasbe vseh časov. Skupina The Beatles je legenda, ki živi. Tega ne more pokvariti niti njihovo ponovno snidenje. Legende pa zaslužijo težje vprašanje. ™ib.i|ir=rh«™s8i.r«,Pe,s ... , , V pomoč: eno izmed skladb na tem albumu je posvojil Joe Cocker in še danes ne more brez nje. Naslov te skladbe si lahko preberete zgoraj. Torej, manjkata vam še dve. Jure Dragi Krvavičniki! Pričele so se težko pričakovane počitnice, bližajo se prazniki in prav gotovo je tudi vsakdo izmed vas poslal svojim prijateljem, znancem, sošolcem,... voščilnico, na katero ste zapisali dobro misel, lepo željo in spodbudno besedo. Nekaj voščilnic je prišlo tudi na naš naslov, in ker so namenjene tudi vam, smo se odločili, da jih bomo objavili. Dijaki iti dijakinje iz Srednje šole Zagorje so na voščilnico zapisali naslednje sporočilo: Sreča je v majhnih stvareh; v toplih besedah, v drobnih nasmehih, v prijateljskih srečanjih. Poklanjajmo srečo drugim, da bomo srečni tudi sami. Oglasili so se nam tudi srednješolci, ki med tednom bivajo v Dijaškem domu v Trbovljah. Vsem srednješolcem želimo srečno in uspešno novo leto! Ekonomci pa vam želijo naslednje: Dragi sotrpini! Izteka se staro leto in le še nekaj dni nas loči od leta 1996. Želimo vam, da bi pozabili na vse žalostne in neprijetne trenutke prejšnjega leta, da bi v vaših srcih ostali samo lepi spomini na preteklo leto, ter da bi v novem letu dosegli vse zastavljene cilje, našli smisel življenja in ostali naši prijatelji. In kaj vam želi naše uredništvo?! Želimo vam, da bi se v letu 1996 zgodile vse tiste stvari, dejanja,... o katerih ste sanjali, katere ste si želeli,... Želimo vam, da bi bila srednješolska pot posuta z lepimi ocenami, prijetnimi S1 dogodki in prijaznimi učitelji. Upamo, da bo leto 1996 za vas nepozabno, in da boste tudi v novem letu ostali naši bralci. č- ■J Dragi dedek Mraz! Tudi srednješolci smo se odločili, da ti napišemo skromno pisemce, v katerem te vsi skupaj prosimo, da nam izpolniš vsaj nekaj želja. Vemo, da mogoče to leto res nismo bili najbolj pridni, toda obljubljamo ti, da se bomo prihodnje leto poboljšali. Zato te prosimo, da nam prineseš: - veliko lepih ocen, - pošteno ocenjevanje, ki ga bomo podarili profesorjem, - malo "živčkov" za naše nadrejene, - veliko dobrih žurov, - veliko novih ljubezni, - malo kontrolnih nalog, - veliko športnih, kulturnih,... dnevov, - daljše odmore, - večje štipendije, - prostor, kjer se bomo zbirali mladi, - daljše počitnice... To je le nekaj naših želja. Če nam boš izpolnil vsaj ketero, ti bomo iz srca hvaležni. Vsi ti želimo vesele praznike in obilo snega. Tvoji srednješolci V letu 1995 seje tudi na srednjih šolah zgodilo marsikaj zanimivega. Zato smo vam pripravili kratek pregled najpomembnejših dogodkov preteklega leta. Februarja smo v Zasavcu objavili Želje zaljubljencev ob Valentinovem, že stotič smo imeli na tapeti naše "prijatelje" šoferje avtobusov, pisali smo tudi o kulturnem prazniku, nekateri srednješolci pa so si ogledali snemanje oddaje Mojstri v Ljubljani. V marcu smo vam predstavili srednješolsko skupino Stonitra in obiskali nekatere maturantske plese. Aprila smo nadaljevali z obiski maturantskih plesov, obiskali so nas dijaki iz Scheinfeilda, gimnazijci iz Trbovelj pa so jim obisk vrnili. Prežive h smo prvomajske počitnice. Maja so se izkazali naši matematiki na državnem matematičnem prvenstvu v Kranju, "proslavili" smo Dan zemlje. Junija so se od nas poslovili četrtošolci, štromarji so obiskali festival računalništva in pričele so se težko pričakovane POČITNICE. V septembru se je ponovno pričel pouk, maturantje, ki so uspešno opravili maturo so se vpisali v knjigo maturantov, gimnazijci, ekonomci in tehniki pa so se odpravili na maturantski izlet v Španijo in Grčijo. Seveda so na Gimnaziji in ekonomski srednji šoli zopet pripravili spoznavni večer za vse fazane in četrtošolce, izbrali so mistra in miss... Oktobra smo ponovno pisali o avtobusnih prevozih, gimnazija Trbovlje je praznovala svoj petdeseti rojstni dan, profesor Pavlič je dobil nove omare, na Srednji strojni šoli so pripravili maketarsko razstavo in pričeli smo z novo rubriko Bla.bla. V novembru so na gostinski šoli pripravili razstavo o martinovanju, pričele so se plesne vaje za vse maturante, naši matematiki so se ponovno izkazali... Decembra j e bil končan prvi semester, "podelili" so graje, in pričele so se novoletne počitnice. Saša Grobljar Bližajo se prazniki in z njimi tudi pregrehe, takšne in drugačne. S tem mislim predvsem na hrano, kije bo v praznikih več, kot je imamo običajno na svojih jedilnikih. Med prazniki se radi prenajemo in prenapijemo, po novem letu pa sledi tehtanje in ugotavljanje, da bi bilo bolje, če ne bi pojedli in popili toliko, saj se to pozna na tehtnici. Slaščice in sladkarije so običajno tiste, ki nas najhitreje premamijo in se jim zato najtežje upremo. Zaradi tega vam danes ponujam dva recepta, ki bosta malce prizanesla vašemu organizmu, razlike pa niti opazili ne boste. Orehova potica malo drugače Sestavine: kilogram moke, eno margarino, kvas, naribano lupino limone, ščepec soli in ščepec sladkorja, vodo, vanilij in sladkor, kilogram orehov, sok limone, žlico kakava, rozine in med. Na kvas damo mlačno vodo, dodamo ščepec sladkoija in ščepec sob. Kvas zlijemo nakilogram moke in ga pustimo vzhajati. Naribamo limonino lupino, raztopimo pol margarine in dodamo vanilij in sladkor. Testo umesimo in ga pustimo trikrat počivati. Orehe zmeljemo, jih poparimo z vodo, v kateri smo raztopib žbco kakava, osladimo z medom po želji, dodamo drugo polovico raztopljene margarine in sok limone. Razvaljamo testo, ga namažemo z nadevom in potresemo po njem še rozine. Potico zvijemo in pustimo počivati. Potem jo pečemo 45 minut. Najprej na 250 stopinj, ko pa potica zarumeni, na 150 stopinj. Če mislite, da potica brez jajc in sladkorja ni tako dobra, kolje s tema dvema surovinama se močno motite. Potica z belim sladkoijem in jajci, je vse prej kot dobra za vaš organizem, ampak o tem danes ne bom pisala. Poskusite malce drugače in presenečeni boste. Če imate majhne nagajivce, ki vam vedno po malem "poskušajo" nadev in morate paziti, da imate dovolj nadeva za potico, vam predlagam, da naredite sladico, ki bo po godu vašim najmlajšim. Orehove kroglice Sestavine: pol kilograma orehov, 30 dag suhih fig, žlico kakava, med po potrebi, vodo, rozine in kokosovo moko. Na zmlete orehe polijete nekaj tople vode, v kateri ste raztopili kakav, dodate narezane suhe fige, rozine in med. Oblikujete kroglice in jih povaljate v kokosovi moki. Kroglice se pripravijo zelo enostavno in so zelo okusne, ker pa ne dodamo belega sladkorja, bo prihranjeno tudi našim zobem. Poskusite in naredite eno od danes predlaganih sladic. Po praznikih pa vam bom napisala nekaj o hrani, ki se običajno znajde na našem jedilniku in kako se to odraža na našem zdravju. O farani Jed, pijača, spanje, ljubezen - vse bodi umerjeno. Hipokrat Jesti je potrebno, da živiš, ne pa živeti, da ješ. Kvintilijan Živali se nažrejo, človek je, samo pameten človek zna jesti. Brillat-Savarin Ni je iskrenejše ljubezni, kot je ljubezen do jedi. Shaw Odkritje nove jedi pomeni za ljudi več kot odkritje nove zvezde. Bribat-Savarin M.Montaigne Lakota je najboljša začimba jedi. Cervantes Tisti, ki je s polnim želodcem, sam sebi koplje grob z lastnimi zobmi. Turški pregovor Miza nam odvzame več kot lopov. Herbert S kruhom so vse žalosti manjše. Cervantes Želodec, ki je redko prazen, sovraži običajno hrano. Horacij — BarbraRenčof Bliža se novo, Jupitrovo leto 1996, ki bo v marsičem bolj blagodejno vplivalo na nas. Približuje pa se tudi najdaljša noč v letu in, preden se dogovorite, s kom jo boste preživeti, preverite, v katerem znamenju so rojeni vaši prijatelji. Tako boste že vnaprej pripravljeni na noro novoletno noč. OVEN To je ognjen znak in nič mu ni nemogoče. Svojo rogato glavo vtakne povsod, tudi tja, kamor ni treba. Čeprav ovni dajejo vtis, da ne potrebujejo dosti prijateljev, pod svojim trdnim rogovjem skrivajo krhkost in nežnost. Za novoletni večer mu bo življenjsko pomembno, da vsem pokaže in dokaže, da je sposoben, pameten in atraktiven. Ne bo mu toliko pomembno, kje bo preživel najdaljšo noč, glavno je, da bo imel veliko občudovalcev. Na zabavo bo zamudil, ker se bo ves dan tuširal, friziral in kitil. Večina jih bo vztrajala pri plesu, najveijetneje pri akrobatskem rokenrolu, o katerem nimajo pojma. Če se boste spustili v takšno tveganje z njim, se prej nezgodno zavarujte. Napotnica v leto 1996: Izogibajte se pretiravanja in lahkomiselnosti. Priporočljiva je skrb za zdravje. BIK Pod pokroviteljstvom Venere, se Biki dostikrat spremenijo v izvrstne umetnike. Lahko so zelo ustvarjalni in kreativni. Sploh najraje pa lenarijo in pri tem uživajo hrano in pijačo -včasih tudi preveč. Nekateri se takšnih užitkov nikoli ne naveličajo in tako pustijo svoje kreativne sposobnosti vnemar leta in leta. Bik bo novoleto noč preživel več kot zadovoljen le, če mu boste priskrbeli dovolj veliko količino hrane. Nadvse imarad udobnost, zato se bo po vsej verjetnosti vrgel na najbolj udoben naslanjač. Seveda šele potem, ko bo pojedel namaze, narezke, solate, vmes pa mu bo uspelo prigrizniti še kakšen kilogram čipsa ali bombonov. Ne bo se odrekel tudi nobeni pijači, ki dovolj "zadane", zato bo polnoč verjetno dočakal vzdihajoč pod mizo. Napotnica v leto 19%: Odlično počutje. DVOJČKA Rojeni v tem znaku so hitri tako pri besedah, kot pri dejanjih. Seveda prednjači prvo, toda, če je že treba, znajo tudi delati. Zelo so iznajdljivi in znajo z verbalnimi akrobacijami pridobiti prave ljudi. Vedno delajo naenkrat več stvari, zato so ves čas raztreseni, površni in nezanesljivi. Izredno se veselijo novoletnega praznovanja, saj je to priložnost, da se v bučni družbi ponovno odpravijo na krajše potovanje. Najverjetneje se bodo nastanili v kakšnem udobnem hotelu, ki poseduje vse vrste telekomunikacij. Predpraznične dni bodo uživali na velikih smučiščih, kjer nikakor ne bodo čakali v vrsti. Mraz jim ne bo delal problemov, saj bodo njihove misli usmerjene k vročemu kuhanemu vinu. Novoletno noč bodo preživeli v disco klubih, kjer jim zaradi divjanja ob najbolj modemih ritmih grozi nevarnost srčne kapi. Napotnica v leto 19%: Ne prepirajte se in odvrnite temačne misli. RAK Mnogo energije je skrite v ljudeh, rojenih v tem znaku. So občutljivi, nežni in imajo močno intuicijo. Njihova znana navada je, da se pogosto vračajo. Zaradi preteklosti dostikrat ne vidijo prihodnosti. So družinski ljudje in zvesti prijatelji. Za vsakega Raka je pomembno, da si za novoletno praznovanje izbere znan kraj, z znanimi obrazi, brez pretiranega hrupa in pokanja s petardami. Drugače lahko doživi resno krizo identitete. Razna pirotehnična sredstva ga utegnejo spraviti ob živce ali pa vsaj močno prestrašiti. Do polnoči zagotovo najmanj enkrat joka, če zaradi drugega ne, pa zato, ker se ne more posloviti od preteklega leta. Nikar mu ne prepustite izbora glasbe, saj se s tem podajate v nevarnosti simfoničnega koncerta, v najboljšem primeru pa se boste vlekli ob zvokih zimzelenčkov tridesetih let. Napotnica v leto 19%: Napak ne iščite pri drugih, ampak pri sebi. LEV Ti ljudje se lahko ponašajo s kreativnostjo, prodornostjo in močno avtoriteto. So zelo glasni in bučni, vedno v središču pozornosti. Trudijo se biti opaženi, tudi kadar njihova vloga ni preveč pomembna. Zelo so egocentrični. To lahko najbolj potrdijo njihovi partnerji, ki celo življenje preživijo v njihovi senci. Na novoletno praznovanje se bodo Levi najveijetneje odpravili v poznana zimska središča v Avstriji, Franciji ali Italiji. Ni je veščine na snegu, ki je v teh prazničnih dneh ne bi poskusili in hitro obvladali. Na zabavo, kjer bo manj kot sto povabljencev, sploh ne bodo prišli, ker toje njihovo občinstvo. Ob polnoči bodo povzročili največji hrup. Zdirjali bodo na balkon, vzklikali "hura" in "jupi" ter neutrudno pokali s petardami in iztreljevali svetleče rakete. Tu se bodo dovolj premrazili in se tako ostali del noči v miru odtajali. Napotnica v leto 19%: Malce ustavite konje in poskrbite zase. DEVICA Poznane so kot perfekcionisti, ki dostikrat iščejo dlako v jajcu. Skrbne so in nadvse praktične. Vse mora biti v popolnem redu in pod njihovo kontrolo, drugače jih lahko zagrabi panika. So zelo varčne in celo življenje varčujejo in nekaj zbirajo. Kjerkoli že bodo preživele novoletno noč, je za device najpomembneje, da le ne bo predrago. Tako ali tako seji praznovanja zdijo razmetavanje z denatjem. Prav zato lahko od device pričakujete, da bo novoletno noč preživela v kakšnem kotu, kjer bo zamaknjena strmela v steno in delala inventuro preteklega leta. Ko se bodo kazalci bližali polnoči, pa vas bo obdarila z Zdravljico na temo "Kaj bi morali storiti v letu 1996, da bi rešili svet". Napotnica v leto 19%: Bodite bolj sproščeni. Sicer je to za vas srečno, vitalno in veselo leto. TEHTNICA To so umirjene in privlačne osebe. Povsod iščejo ravnotežje, še zlasti pa v ljubezni, zato so le redko same. Vendar pa morajo zaradi svojih visokih kriterijev vložiti mnogo truda, da najdejo pravega partnerja. Na novoletno zabavo se je tehtnica začela pripravljati vsaj že mesec prej. Čeprav se sama težko razjezi, pa bo s svojim prednovoletnim obiskovanjem kozmetičnih salonov, toplic in fitness studiev spravila na rob živčnega zloma vse bližnje in daljno sorodstvo, katerim bo prepustila skrb za svoje gospodinjstvo v tem času. Če vaši žepi niso najbolj globoki, je nikar ne povabite, saj bo povabilo sprejela le pod oblj ubo, da bo najdražji šampanjec tekel v potokih. Prepričane so, dakolikor bolj glasno se novo leto praznuje, toliko bolj uspešno bo. V primeru, da je zaradi njene nečimrnosti nihče ne povabi, bo sama metala kozarce ob steno - za srečo, seveda. Napotnica vlcto 1996: Lahkomiselnostjelahko usodna. ŠKORPIJON Smrt, seks, ljubezen in strah igrajo pomembno vlogo v življenju škorpijonov. Ne morejo pa se premagati, da si ne bi želeli maščevati za vsako ceno. Vendar niso slabi ljudje. So zvesti, dobri prijatelji in z njimi ni nikoli dolgčas, saj imajo toliko energije, da jih je nemogoče ukrotiti. Škorpijon bo na novoletno zabavo prišel kar nepovabljen, ali pa si bo izbral kakšno mračno, zakajeno gostilno, kjer je vse mogoče. Najbolj ga vznemirja tveganje, zato se lahko zgodi, da bo tvegal in preiskusil tudi vašo potrpežljivost. Lahko pričakujete, da se bo mrtvo pijan in napol nezavesten zvrnil na vas, ko mu boste odprli. Nato bo skušal popiti vse, kar teče po grlu in vsebuje vsaj 20 odstotkov alkohola. Med dvema kozarčkoma ne bo pozabil odpeti "Kol'kor kapljic, tol'ko let". Tako bo zabava verjetno edinole zanj popolnoma uspešna. Napotnica v leto 1996: Leto bo minilo srečno, uspešno in zdravo. STRELEC Ponavadi so to veseli ljudje in jih ne moti večina stvari, ki druge spravljajo v slabo voljo. Strelci živijo v sedanjosti, z obema nogama čvrsto na tleh in se ne obremenjujejo preveč s težkimi spomini in vprašanji usode. Povabilo na novoletno zabavo bodo strelci sprejeli v navdušenem pričakovanju nove avanture. Za tega veseljaka zodiaka bi bilo najbolje, če bi si lahko privoščil novoletno zabavo v gostilni, v kateri bi bilo že v ceno silvestrovanja vključeno razbijanje kozarcev in krožnikov, s katerimi bi ciljal nedolžne natakarje. Okrog polnoči njegove možganske celice pregorevajo ob razmišljanju o kar najbolj izvirni Zdravljici, in če bo za to splezal na lestenec, mu, za božjo voljo, preprečite vrnitev za mizo. Napotnica v leto 1996: Načrte izvajajte počasi, temeljito in zanesljivo. “Kdo bi vedel, kaj me čaka?” KOZOROG Mraz in tema so njegova področja. Kljub temu pa je kozorog vesel zmagovalec. Večji del življenja je pripravljen iti po trnju, trpeti in čakati, da bo na koncu doživel vrhunec. Želi biti najboljši in dobro zna oceniti svoje sposobnosti. Modro planira in varno gre uspehu naproti. Novo leto želi pričakati mirno, brez presenečenj. Najpomebnejše mu je, da za svoj denar dobi to, kar želi. V njegovi prisotnosti boste gotovo deležni svežega zraka, saj bo zaradi za-kajenosti okna odpiral vsake dve minuti, vsakih petnajst minut pa bo slišal glasbo, saj ta strašno slabo vpliva na medosebne odnose s stališča najnovejših socioloških raziskav, vam bo pojasnil. Lahko se zgodi, da bo po prvem kozarcu šampanjca postal razuzdan in si bo celo odpel prvi gumb na srajci. Napotnica v leto 1996: To je posebno dobro leto in ugodno za zdravje. VODNAR To so najbolj originalni ljudje, ki so vsaj dva koraka pred drugimi. Včasih se obnašajo povsem drugače od ostalih, a jih je potrebno razumeti. So humanisti, borijose za pravicoin pomagajo drugim, še zlasti, kadar vedo, da bodo tudi drugi pomagali njim. So neponovljivi in z njimi ne bo dolgčas niti v operi. Vodnarje nor na spremembe, zato šibo še kako želel preživeti nenavadno novoletno noč. Najbolje je, da se pustite povabiti na njegovo zabavo, saj organizacije niti pribižno niste sposobni tako dobro izpeljati kot on. Ob prihodu vas bo pričakal v svetlikajoči se srebrni obleki, vredni najmanj posadke Enterpisa ali Bližnjih srečanj tretje vrste. Za polnoč lahko od njega pričakujete politično obarvano Zdravljico, če pa niste istega političnega prepričanja kot on, raje pojdite na drugo zabavo. Napotnica v leto 1996: Izogibajte se tveganju in preizkušanju poguma. RIBI Domišljija, romantikam spremenljivost najbolj opredeljujejo karakter lj udi, rojenih v tem znaku zodiaka. Sedanjost je kategorija, ki je riba ne priznava. Njeno življenje pripada ali preteklosti ali prihodnosti. Ima svoj svet, v katerem se počuti najboljše. Ljubezen je njena glavna gonilna sila. Riba bo rada sprejela povabilo za novoletno praznovanje, vendar si ne želi silvestrovati v neznanem kraju in z nepoznanimi ljudmi. Lahko pričakujete, da bo to zelo romantičen večer, v katerem vam bo najboj zamerila, če ne boste opazili, da se je predhodno polila s parfumom in kupila novo bluzo z megalomanskimi čipkami. Njeni najbolj priljubljeni pesmici, ki jih boste v tej noči slišali vsakih sedem minut, sta "Padajte, padajte, bele snežinke" in "Zima, zima bela", pri ribahintelektualkah pa še "Jinglebells" v originalu. Napotnica v leto 1996: Upočasnite tempo. Ob obisku Vlrgila Armstronga v Sloveniji so se tam zbrali nekateri znani Slovenci, ki sem jih ob tej priliki povprašala po novoletnih čestitkah za bralce Zasavca. Alberto Gregorič čudovito poje, zato jev uvodu zapel Tiho noč v španščini, Aristid Havliček je bil poln lepih želja, dr. France Susman meni, daje novo leto priložnost za spremembe in Virgil Armstrong, kije sedaj nekje na Švedskem, vam želi, da se najprej naučite ljubiti. Alberto Gregorič - slovenski pevec: Kot prvo bi želel vsem Slovencem in Zasavcem, da bi se držali molitve, ki jo jaz uporabljam vsako jutro in vsak večer preden zaspim. In sicer, da bi ta prašila, ki jo nekateri imenujejo bog, drugi Kristus, Alah ali kakorkoli drugače, pomagala, da bi imeli v sebi harmonijo, zdravje in uspeh. Aristid Havliček - Tili - duhovnik Svobodne katoliške cerkve in učitelj šole simbolov: Kakšni so moji načrti za prihodnje leto, in če sem uresničil zadano za to leto? Zanimivo vprašanje. Večino letošnjih načrtov sem uresničil. Na začetku leta sem si zadal načrt, ki pa seje potem spreminjal. V načrtih je bila tehnologija Mar-ka-ba, vzpostavljanje nekega notranjega ravnovesja in sodelovanja z ljudmi ter potovanje v Peru. Za naslednje leto pa bi dejal, da se je to leto končalo s tem, da nimam več načrtov. Zagotovo pa se bodo kmalu skristalizirali. Aristid Havliček Zasavcem želim, da bi se naučili srfati na teh valovih Nove dobe, ki prihajajo in so nepričakovani. Preprosto pridejo in človek se mora na njih znajti sam. Upam, da bomo šli prihodnje leto skupaj v boljše medsebojne odnose. Želim si, da bi bili ljudje malce bolj strpni, da bi se bolje razumeli in odkrili neko skupno ozadje, tisto, kar nas druži v naših različnostih. Dr. France Susman - cerkveni zgodovinar in parapsiholog: Vsi bomo šli z dobrimi nameni v novo leto. Nekateri bodo prenehali piti, drugi so si zadali, da ne bodo več kadili in tako naprej. V glavnem dr. France Susman pa si bomo vsi želeli ene stvari in sicer zdravja. Vse mogoče si bomo želeli, zdravje pa bo največkrat omenjeno. Res je, da je to edina in resnično pomembna stvar. Vsak pa se lahko pozdravi, ne v enem letu, četudi smo petdeset let živeli narobe. Pozdravi se lahko v nekaj tednih. Vsakomur želim, da si kupi sebi in drugim najboljše darilo. To pa je knjiga Helmuta Wandmakerja: Hočeš ostati zdrav? Proč s kuhinjskim loncem! To je prva stvar, ki jo mora vsak človek razumeti -presna hrana, nekuhana hrana ozdravi vse bolezni. Sadje in zelenjava so najboljše zdravilo. Sebi pa želim, da izide kakšnih deset knjig, ki bodo pomagale ljudem. Želim si tudi dobrih sodelavcev in močan center, kjer se bodo ukvarjali z ekološko rešitvijo za človeštvo. Virgil Armstrong - upokojeni agent CIE, ki se ukvarja z raziskovanjem drugih civilizacij: Virgil Armstrong Ljudem v Sloveniji želim, da se v prihodnjem letu naučijo hoditi v ljubezni, luči in harmoniji. Da se naučijo ljubiti sebe in druge, predvsem pa, da bi bili ljubljeni. Odpustite sebi in drugim. Veliko tega morajo narediti ljudje na tleh bivše Jugoslavije, kjer seje zgodilo veliko hudega. Toda če sem lahko odpustil jaz sebi, ki sem bil dolga leta vojak, lahko to storijo tudi v Bosni, na Hrvaškem in v Srbiji. Živite vsak dan, kot daje prvi in zadnji v vašem življenju. Četo lahko storite, ne bo napak, vojn in vsega negativnega. To pa se začne z odločitvijo, z vami in menoj. Barbra Renčof foto: Jure Nagode Kratke zgodbe Anthonyja de Mela prihajajo iz različnih dežel, kultur in religij. Del duhovne dediščine so in pogosto precej humorne. Sklep vseh zgodb iz različnih krajev sveta pa je, da so neumnosti ljudi bolj kot ne povsod enake. Slepi rAbin Stari rabin je oslepel in ni mogel ne brati ne gledati obrazov obiskovalcev. Zdravilec z vero mu je dejal: "Zaupaj se mi in ozdravil bom tvojo slepoto." "To ni potrebno," je odvrnil rabin. "Lahko vidim vse, kar moram videti." Ne spi vsak, ki ima zaprte oči. In ne more videti vsak, ki ima odprte oči. Bosa ne pustijo v cerkev Javnega grešnika so izobčili in mu prepovedali vstop v cerkev. Potožil je svojo bolečino Bogu: "Kaj se pritožuješ?" je rekel Bog. "Tudi mene ne pustijo noter." Bož|a pomoč v pnšČAvi Neki mož seje izgubil v puščavi. Pozneje, ko je prijateljem opisoval svojo težko preizkušnjo, je pripovedoval, kako je v skrajnem obupu pokleknil in prosil Boga za pomoč. "In Bog je odgovoril na tvojo molitev?" so ga vprašali. "Oh, ne! Prednoje mogel odgovoriti, seje pojavil neki raziskovalec in mi pokazal pot." TrAnsfvmjA krvi in ljubezen Majhna deklica je umirala zaradi bolezni, od katere je njen osemletni brat pred kratkim okreval. Zdravnik je rekel dečku: "Samo transfuzija tvoje krvi bo rešila življenje tvoji sestri. Ali si pripravljen, da ji daš kri?" Dečkove oči so se razširile od strahu. Za trenutek se je obotavljal, potem pa je rekel: "Prav, doktor. Dal bom." Uro potem, ko je bila transfuzija opravljena, je deček obotavljajoče vprašal: "Povejte, doktor, kdaj bom umrl?" Šele takrat je zdravnik razumel njegov trenutni strah, ki je dečka zgrabil: ko je dal kri, je mislil, da daje svoje življenje za sestro. Barbra Renčof C: j,,:- ......;:sv--- TRGOVINA Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158 .... ................S¥ ........i5¥ Sii...i¥S:¥x 3 i i i j i i...si m.....m.....m...e.....m. ..ii.....e......k"' PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV. ::w | VABI VAS trgovina v Kisovcu in Litiji. Vsak dan od 7°° do 19”, ob sobotah 7* do 13' la..........i;j:..................Bii S:¥.................lil - itisoni širine 2,4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev - topli podi širine 2, 3 in 4m - karnise vseh vrst - zavese domačih in tujih proizvajalcev - šivanje zaves po naročilu - barve akril, jupol, barve za les in kovino - robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI - polaganje, brušenje in lakiranje parketa,plute in ostalih lesenih podov nova talna obloga - izgotovljen lakiran parket - pestra paleta tekstilnega blaga meterskega in dekorativnega blaga - posteljnina Revirska ljudska univerza pričela z izobraževanjem REVIRSKA LJUDSKA UNIVERZA TRBOVLJE v mesecu februarju 1996 poklic: * PROMETNI TEHNIK , pogoj za vpis je končana IV stopnja izobrazbe katerekoli smeri. Izobraževanje bo potekalo v obliki konzultacij in bo trajalo tri semestre. * ELEKTRIKAR ENERGETIK, pogoj za vpis je končana osnovna šola ali končana IV. stopnja izobrazbe katerekoli smeri. Poleg tega vpisuje še: - v začetni tečaj nemškega jezika, kjer imamo še nekaj prostih mest, zato pohitite s prijavami. - Revirska ljudska univerza bo v mesecu januarju vpisovala v višješolski program ORGANIZACIJA DELA, Fakultete za organizacijske vede Kranj. Revirska ljudska univerza Trbovlje želi svojim slušateljem veliko uspeha v novem letu 1996. SALON POHIŠTVA BCLU^Co) f^KIMA Obrezija 19, 61411 Izlake, tel.: 0601/73 631 SPALNICE že od 77.800,00 SIT dalje OTROŠKA SOBA (postelja, pisalna miza, omara) že za 39.900,00 SIT POSTEUA Z ZABOJEM ZA POSTEUNINO: 140x200 48.820,00 160x200 52.670,00 180x200 59.060,00 SEDEŽNE GARNITURE LASTNE PROIZVODNJE NAJUGODNEJŠE: Dnevne sobe Al črna in Al hrast m " Sestav E: 247.285 - 30% samo 173.100 sit NAJUGODNEJŠE: JEDILNA GARNITURA (miza, kotna klop, 2 stola) 45.000,00 SIT OPREMUATE PISARNO? NAJVEČJA IZBIRA PISARNIŠKIH STOLOV IN FOTELJEV TER VELIKA IZBIRA PISARNIŠKEGA POHIŠTVA. KRONA DRUŽBA ZA UPRAVLJANJE INVESTICIJSKIH SKLADOV IN DRUŽB d.oa. LJUBLJANA Tržaška 116,61111 Ljubljana Obveščamo vas, da vpisujemo delnice KRONA "KRONA" še do 31.12.1995 VLOŽITE SVOJ CERTIFIKAT VARNA IN DONOSNA NALOŽBA PIVOVARNA Laško CEMENTARNA Trbovlje LEK Ljubljana SVILANIT Kamnik MLINOTEST Ajdovščina KOLINSKA Ljubljana ... Informacije in vpis na tel. 0601-64-655 ali na sedežu Podjetja M2 d.o.o. Cesta 20.julija 2c, Zagorje ob Savi. Pokličite, pridemo tudi na dom. ZA OČI DA VIDIJO Skrbimo v firmi DL CONTACT PE OPTIKA JAZBEC In očesni ambulanti (četrtek od 14. do 18. ure) v prostorih Zdravstvenega doma v Zagorju. Proizvodnja kontaktnih let, opliknin trgAirti na drobno d.o.o. C 0 NT A CT VAM NUDIMO VSE VRSTE: KOREKCIJSKIH OČAL KONTAKTNIH LEČ NOVO NA TRŽIŠČU: KONTAKTNE LEČE Z UV ZAŠČITO | KOZMETIKO ETE ČARE DOBAVNI ROK OD 0 DO 5 DNI; PLAČILO: GOTOVINA 5%popusta, 2-3 ČEKI, EUROCARD Informacije in naročila na tel 0601 62 505 Vsem našim kupcem se zahvaljujemo za zaupanje. Leto 1995 se prenaglo poslavlja tudi na kulturnih straneh. V štirih letnih časih nam je zapustilo obilo sočnih spominov na odmevne kulturne korake, s katerimi bomo lahko na področju literature, glasbe, gledališča ter slikarske umetnosti s samozavestnim pogledom vstopili skozi odpirajoča se vrata leta 1996. 'Pevski zvok za ultrazvok* Zima Komisija za podeljevanje plaket in priznanj dr. Slavka Gruma je razpisala mesta za pridobitev Grumovih priznanj in plaket. Prosvetno društvo Mlinšej e 2 8. januarja nastopilo v Domu starejših občanov Poldeta Eberla-Jamskega na Izlakah z uprizoritvijo Jurčičevega dela Domen. Trboveljski pesnik Uroš Zupan je še pred slovenskim kulturnim praznikom predstavil novo pesniško zbirko z naslovom Odpiranje delte. Jk *- Litijski poet Jože Sevljak Litijski pesnik Jože Sevljak je 19. februaija v kulturni dvorani na Vačah priredil literarni večer. Pomlad V avli zagorskega Delavskega doma je bila 10. marca otvoijena razstava Severine Trošt-Šprogar. V kulturnem programu so nastopili pevska skupina Izvir ter zagorski pesnik Vlado Garantini. Prosvetno društvo Čemšenik je 12. marca v Prosvetnem domu premierno uprizorilo komedijo v treh dejanjih Pričarani ženin. Na 24. državnem tekmovalcu so se 17. in 18. marca izkazali tudi zasavski glasbeniki. Dominik Hribovšek iz Trbovelj si je s klarinetom v kategoriji lc priigral 1. mesto, zagorski klarinetist Gregor Troha pa 2. mesto. Anja Brglez, ki je s flavto nastopila v 1 b kategoriji, je dosegla 3. mesto, Tanja Repe prav tako v kategoriji la. Marko Županje v naj višji kategoriji - lc -zasedel najvišje - prvo mesto. V kulturnem domu na Izlakah so igralci dramske sekcijeKultumega društva Svoboda Elektroelement Izlake 18. marca premierno uprizorili komedijo v treh dejanjih Dve nevesti Cvetka Golarja. V dvorani Glasbene šole Trbovlje je bila v petek, 31. marca, XXI. instrumentalna revija zasavskih glasbenih šol. 24. marca so iz steklene dvorane Delavskega doma v Zagorju pod taktirko novega dirigenta Draga Brvarja spet zazveneli veseli zvoki Pihalnega orkestra Svea. Zasavski upokojenci so 5. aprila v Delavskem domu Zagorje predstavili svojo pesniško zbirko Večerna rosa. Zbirko pesmi upokojencev je pripravil uredniški odbor: Lojze Zupan, Maridi Cerkovnik, Florjan Plevnik, Tine Lenarčič, Adolf Laznik, Lado Debelak. V litijski dvorani na Stavbah so pevci pevskega zboraLipa 7. aprila praznovali sto deset (1101) let svojega obstoja; zadnjih pet let vodi zbor Ivan Kolar. Peter Napret, profesor violine, je 7. aprila v avli Glasbene šole Hrastnik pripravil svoj prvi samostojni citrarski recital. V dvorani trboveljskega delavskega doma je bila 21. aprila deveta plesna revija učencev zasavskih glasbenih šol; revijo je organizirala Glasbena šolaTrbovlje z mentorico Rosano Mesojedec na čelu. Ob Dnevu boja proti okupatorju je 26. aprilaGlasbena šola Zagorje pripravila spomladanski koncert, kjer so nastopili Mladinski pihalni orkester GŠ Zagorje ter glasbeniki -solisti. Shirley Roden in Marigold Verity sta 9. maja v zagorski cerkvi Kulturno društvo ETI Izlake m* Mlajši mladinski pevski zbor GŠ Zagorje sv. Petra in Pavla predstavili stare pesmi z britanskih otokov od 15. stoletja do danes. Moški pevski zbor Svoboda I. Hrastnik je 16. maja v dvorani Delavskega doma Hrastnik priredil svoj letni koncert. "Pevski zvok za ultrazvok" je bilo geslo koncerta v Delavskem domu Zagorje, kjer so se 19. maja prvič soočile vse štiri zagorske komorne skupine: Zagorski oktet, Vokalna skupina Cantate, pevska skupina Izvir ter Komorna vokalna skupina Glasbene šole Zagorje. Pred gostilno Košenina v Zagoiju so se 20. maja zbrali slikarski ljubitelji iz vse Slovenije na Extemporu Zasavje '95. 23. maja so zasavske občine ter Zasavc priredili literarni večer z Pesnica Valerija Škrinjar - Trn Valerijo Skrinjar-Tvrz, kjer je pisateljica zagorskega rodu v družbi bivše urednice Zasavca Ivane Laharnar ter profesorja Nandeta Razborška predstavila svoj roman Na svoj oj, na plemenitoj. 27. maja sta v dvorani Delavskega doma Zagotje Mladinski pevski zbor Vesna iz Zagorja ter Dekliški pevski zbor iz Groltlobminga priredila skupni koncert. Na 21. mednarodnem mladinskem festivalu Celje, ki je potekal od 25. do 28. maja, si je Mlajši mladinski pevski zbor Glasbene šole Zagorje prislužil število točk za zlato plaketo. Poletje V župnijski cerkvi sv. Petra in Pavla je bila 3. junija premiera Na snemanju filma Romanje v Novo Štifto prvega in drugega dela dokumentarnega filmaRomanje v Novo Štifto, ki ga je zrežiral Zlatko Benko. V Medijskih Toplicah so se 10. julija v slikarski koloniji že dvaintridesetič zbrali domači in tuji slikarji. Jesen V Valvasoijevi kapeli na Izlakah je bil 22. septembra večer poezije in glasbe. Predstavil se je pesnik zagorskega rodu, France Režun, umetniško besedo Milene Režun pa je z avtorsko glasbo spremljal Lado Jakša. Pesnik France Režun Zagorski oktet in Klapa Omiš sta 29. septembra nastopila v Delavskem domu Zagorje na Večeru narodne pesmi. V avli Delavskega doma Zagorje so 6. oktobra o tvorili slikarsko razstavo ustvarjalcaSama Kovača. Na 16. državnem prvenstvu pihalnih godb je 18. oktobra v Mariboru prvo mesto zasedla Delavska godba Trbovlje. V razstavnih prostorih Medij skih Toplic so 3. novembra otvorili razstavo umetniških fotografij Borisa Skalina iz Žalca. V avli Delavskega doma Zagorje so 10. novembra otvorili razstavo grafičnega oblikovalca Simona Serneca iz Radeč. M Grafični oblikovalec Simon Semec Veronika Hauptman iz Litije je 17. novembra v gledališki dvorani Delavskega doma Zagotje priredila klavirski koncert. Izlaška knj ižnicaje doživela 21. novembra tudi uradni preporod. Premeščenav nove prostore izlaške KS je domačinom spet na voljo. Jaša Drnovšek Pisalo se je leto 1895. Po Kristusu. Pričelo seje legendarno filmsko leto 1. Brata Louis in Auguste Lumiere sta 28. decembra, točno 100 let pred izidom številke časopisa, ki ga trenutno držite v rokah, v Salonu Indien pariškega Grand Cafeja uprizorila prvo javno filmsko predstavo. Programje vseboval 10 kratkih filmov in je trajal približno dvajset minut. Obiskovalci so bili šokirani. V pozitivnem pomenu besede. S filmom Delavci, ki zapuščajo tovarno Lumierov, seje uresničila zgodovinska želja - opazovati in biti hkrati neviden, s Hranjenjem otroka pa je bila prvič predrta meja med intimo in javnostjo. Kasneje so se od leta 1896 skrivali pod stoli pred Prihodom vlaka na postajo, ter se voajersko naslajali nad Edisonovim prvim filmskim poljubom med May Irvvin in Johnom C. Riceom (1896) in Meliesovo prvo golo sceno v filmu Dama v kopeli. Kinematografi so tako (p)ostali vsakdanja potujoča atrakcija in zabava vse do sredine junija 1905, ko so v Združenih državah Amerike odprli dvorano namenjeno izključno filmskim predstavam Nickelodeon. Vlak prihaja - skrijte se. Pod stol. V upanju, da so čistilke dobro opravile svoj del posla pred predstavo. Znameniti prihod vlaka na železniško postajo bratov Lumieres, 1896. V našem koncu je pionirske korake na tem področju jeseni leta 1905 storil Dr. Karol Grossmann, ko je pičlih deset let po uradnem rojstvu filma sprožil svojo kamero usmerjeno v ljutomersko cerkev. Tako so nastale tiste znamenite dokumentarne gibljive slike z naslovom Odhod od maše v Ljutomeru. Seveda pa prvo javno prikazovanje v naših krajih sega dlje nazaj - v leto 1896, ko je bilo moč 24. oktobra ob gostovanju kinematografa v Gotzovi pivnici v Mariboru pogledati prvo filmsko predstavo na Slovenskem. Do pričetka I. svetovne vojne so v našem delu takratne avstroogrske monarhije večinoma z največ tedenskim zaostankom lahko videli vso filmsko produkcijo, ki jo je videla Evropa. Toliko o našem kompleksu zamud-ništva. Res paje, daje danes malce drugače. Od prvega igranega filma La Fee aux choux, ki ga je jeseni leta 1896 posnela prva filmska režiserka Aliče Guy-Blache pa do Stoneovih Rojenih morilcev (Natural Born Killers, 1994) je film s tehničnega stališča neznan- Prvi filmski cmok. The May lrwin Kiss (Moy Irvtin in John Iliče, 1896). sko napredoval, vendar ostaja osnovna ideja nespremenjena. Celuloidni trak še vedno nastopa v vlogi pripovedovalca in prikazovalca zgodbe, gledalec pa naj bi se stopil in zaživel z iluzijo, ki mu je predstavljena. Realizacija te ideje je danes lažjain hkrati tudi dražja. Želite posneti film o imaginarni prihodnosti - ni problema, samo povejte, kako si toprihodnost predstavljatein strokovnjaki bodo z efekti in animacijami ta čas naredili resničnejši od današnjega in jutrišnjega vsakdanjega življenja. Če le imate dovolj denarja, se razume. To pa niti ni tako pozitivno, kot se morda sliši. Prejšnji odstavek lahko družno spreobračamo in maličimo vse, dokler nam ne bo jasno, da podobno kot v primeru našega kulturnega praznika ne praznujemorojstva kot dogodek, ki ne sme pasti v pozabo. Že prav. Ob rojstvu Prešerna res nihče (z izjemo Nostradamusa in njemu podobnih) ni mogel vedeti, da bo to dete postalo naj večji slovenski pesnik in ob skromnih začetkih izdelovanja premičnih sličic se ni nikomur (najbrž niti naj večjim prerokom) sanjalo, kakšni denarji se bodo čez sto let obračali na tem področju. Za kino danes gostilne, kavarne in pivnice niso več sprejemljive. Ustrezne dvorane in oprema so prav nesramno drage. Film je, tako kot ostalih šest umetnosti, postal posel. Temu primeren je tudi odnos današnjega človeka do njega. Opaziti je, da se tisti, kije že slišal in občutil užitke ob ogledu digitalno zmiksanega zvoka na DTS sistemu, le s težavo sprijazni z dvorano, ki nudi le mono kvaliteto, ali pa žrtvuje avdiovizualne užitke le na račun udobja domačega kavča. Le zakaj bi morali ob zaključku leta / meseca ali tedna izbirati 5, 10, 15 ali 20 najboljših? Čemu takšna obsedenost z lestvicami, katerih število mest je deljivo s 5? OK, zizjemo tiste, ti cmntlh l«hk« \ vi,!,>li v travLrfrih L- in, m'tt n<»r if ih Jože Zupan: 1 Jesenska pripoved / Legends of the Fali 2 Kaznilnica odrešitve / Shawshank Redemption 'ŽŠ'P+ s A^r, 3 6 Zbogom sinko / Loosing Isaiah 7 Rojena Morilca / Natural Bom Killers Tomi Pucelj: 1 Pred Zoro / —S*! EBEL™?— 5 Priselila 6 Leon / The Professional 7 Jesenska pripoved / Legends of The Fali V kontekstu prehoda iz stotega na stoprvo leto filmskega štetja smo se pozanimali, kakšno je stanje v treh večjih kinematografskih hišah po Zasavju. Na vprašanja so odgovarjali: Nande Razboršek (Delavski dom Zagorje), Stane Govejšek (Delavski dom Trbovlje) in Igor Abram (KRC Hrastnik): Ali ste posebej obeležili 100 let filma? Stane Govejšek: "Obletnice nismo obeležili z nobenimi posebnimi programi in/ali razstavami predvsem zato, ker razpolagamo z premajhno količino materiala za spodobno predstavitev takšnega dogodka, izhajamo pa iz stališča, da raje ne naredimo ničesar, kot nekaj napol ali slabo. Smo pa prispevali en zelo star in na žalost tudi poškodovan film fondu filmskega in gledališkega muzeja! Film so morali obnoviti, na njem je bila posneta modna revija." Nande Razboršek: "Stoletnico filma smo z istoimensko razstavo ob ins talaciji novega ozvočenja zabeležili žeob občinskem prazniku. Razstava je bila odprta tri tedne, material zanjo pa smo dobili iz slovenskega filmskega in gledališkega muzeja, s tem, da smo ji dodali krajevni delček - kje seje nahajal kino v Zagoiju od začetkov naprej: Od Bahačevega salona pri Varnosti, pod hotelom Kum, Valantovega kinematografa (stal je tam, kjer danes stoji Deloza) pa do leta 1960, od kadar je kino v sklopu Delavskega doma. Precejšen poudarek smo naklonili gospodu Metodu Badjuri, ki je v Zagoiju preživel mladost, se prvič srečal s filmom in ga vzljubil." Igor Abram: "Stoletnice filma ne bomo posebej obeležili. Trenutno imamo tako zapolnjene termine, da tudi projekcij iz sklopa filmskega potepa nimamo kam stlačiti." Kakšen j e obisk kina v primerjavi s prejšnjimi leti in kakšna je vaša vizija kina v Zasavju? Stane Govejšek: "Obisk se znantno povečuje, odvisno pač od raz-glašenosti filma. Seveda vpliva na obisk tudi to, da smo navezali trdnejše stike z distributeiji in da vsakič primemo pripravimo dvorano. Želimo, da je na nivoju, kakšnega ga obiskovalec želi oziroma pričakuje. Poleg tega skušamo animirati ljudi tako ustno kot s plakati in preko drugih javnih medijev. Seveda pa smo omejeni s financami. V preteklosti smo med prvimi že poskušali oživeti idejo filmskega gledališča, vendar se koncept nekako ni obnesel. Poskusili bomo spet, mogoče z drugačnim poimenovanjem, saj bi želeli vrniti v kino stare obiskovalce. Seveda na osnovi povratne informacije o ustreznem terminu in času. Želimo tudi, da bi ostali vsaj na tem mestu glede hitrosti dobave filmov, z avtomatizacijo, kot z nekakšno predpripravo pa bomo poskušali počasi preiti na digitalni sistem predvajanja zvoka. Žal nam trenutno občina zaradi finančne stiske pri uresničitvi naših želja in ambicij prav nič ne pomaga." Nande Razboršek: "Zaradi resnega odnosa do filma uživamo precejšnjo naklonjenost distributerjev, kar pomeni, da nam omogočajo dovolj hitro dobavo, še posebej za filmsko gledališče. Kot statistično zanimivost lahko povem, da smo imeli do petdesete predstave zgolj v okviru filmskega gledališča 7292 obiskovalcev. Obisk seje predvsem v zadnjih dveh letih občutno popravil, veliko ravno naračun filmskega gledališča. V prihodnosti bomo mogoče tudi filme izven filmskega gledališča na kratko predstavili oziroma opisali, lepo bi bilo tudi, če bi imeli več plakatov in reklamnih omaric, in če ti ne bi bili izpostavljeni vandalizmu." Igor Abram: "Filmi se pri nas vrtijo z zamikom do meseca in pol in obisk se izboljšuje. V zadnjem letu beležimo več kot dvajset odstotni porast na tem področju. To jepovsemlogično, saj so filmi boljši, mi pa v propagiranje in obveščanje (imamo npr. šest reklamnih omaric) vložimo kar nekaj časa. V filmskem gledališču imamo v povprečju 30 do 50 obiskovalcev na predstavo, kar je v primetjavi s tremi leti nazaj in z današnjim obiskom povsem solidno. V bodoče bomo skušali posodobiti dvorano in položiti več poudarka kvaliteti zvoka. Občina nam pri vsem tem precej pomaga in upamo, da bo tako tudi v prihodnje. Ker pa so vse posodobitve močno povezane z denarjem in časom, pričakujemo prve spremembe šele čez leto ali dve." Kakšno bi bilo vaše sporočilo bralcem Zasavca? Stane Govejšek: "Čim več berite, čim večkrat obiščite naše kinematografe, in druge predstave. Vsem bi zaželel srečno, zdravo in čim bolj kulturno novo leto." Nande Razboršek: "Čim manj si sposojajte slabe kopije v videotekah in pridite v kino, saj je ogled filma ob pravem ozvočenju čisto drugačno doživetje." Igor Abram: "Hrastničani - več hodite v kino. Tukaj se film vidi in sliši povsem dugače. V kinu je ogled filma kulturni dogodek, skorajda nekakšen ritual." Tomi Pucelj Igor Abram: 1 Forrest Gin 1 Forrest Gurnp 2 Levji Kralj / The Lion King ...... t SSST 2!L»«d t (SIS, „i ,h„ f,o £ JjKS' Le8c~l* •* F*“ ■latt......./ «111« llilpll™* jih* mm * |f-i' k“'i / Tk'L“>" 2 Pogumno srce / Bravchcart S Sprehod v oblakih/ A, 3 Sprehod v oblakih / A Walk Ott *he Clouds d N„i„i / Bndsc o. Cud* 5 3 Kraljica Margofi|»i|PiMa^ot 4 Goldeneye 5 čas deklištva/LittleNVomen 6 Plitvi grob / Shallovv Grave 7 Nebeška bitja / Heaven)y Creatures TELEKOM SLOVENIJE PE Trbovlje Želi vsem sodelavcem, poslovnim partnerjem in občanom vesele praznike in srečno Novo leto Podjetje za svetovanje, in'eniring in trgovinsko posredovanje Cesta 20.julija 2c, 61410 Zagorje Telefon: 0601 64 611; fax: 64 660 CD ROMI SONVCDU 77E,4X,IDE 21.600 PANASONIC CR581,4X IDE 20.800 PANASONIC CR504B, 4X, SCSI 25.800 MITSUMI FX400,4X, IDE 21.500 TOSHIBA XM 5302B, 4X, IDE 24.400 TOSHIBA XM 5310B, 4X, SCSI 34.200 TEAC CD-56A, 6X, IDE 37.200 ZVOČNE KARTICE SB DIAMOND 16MCD 11.800 SB AWE 32 IDE 39.000 SB 16 PRO IDE 19.100 ZVOČNIKI AKTIVNI 8W 2.400 AKTIVNI 15W 4.700 AKTIVNI 80W 8.300 AKTIVNI 120W 9.500 * # , * * ^ MULTIMEDIJSKI KOMPLETI COMPRO MUK-572-1 30.952 COMPRO MUK-574-1 42.857 COMPRO MUK-504-1 46.429 COMPRO -504-1 41.000 COMPRO -574-1 36.000 JVovo teto c_A(ovi načrti uMovl uspehi Cas, fci ga tahfco ga trenutek ustavimo, pomistimo na tepe pretekte trenutke in pogabimo na napake. ^Da nagct/tavimo prihodnjemu v trdnem upanju srečnejšega, da nagdravimo vam ga pot v teto 1996. m d.d. GOSTILNI) VRTAČNIK BOŠTJAN VRTAČNIK s.p. Čolnišče 1,61410 ZAGORJE 06 SAVI, tel.: 0601-61-185 NUDIMO VAM C€lO LETO DOMAČE KOLINE JEDI PO NAROČILU ■8 1 PIZZE JEDI PO OSEBNEM IZBORU IZBOR ODPRTIH IN BUTEUČNIH VIN SPREJEMAMO REZERVRCUE ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE DO 50 OSEB Vsem strankam se zahvaljuejmo za izkazano zaupanje in jim želimo prijetne praznike in srečno noro leto. ODPIRALNI ČAS ponedeljek, torek, sredo, nedeljo od 9h do 23h četrtek od 18h do 23h petek, soboto od 9h do 01 h ............, m Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate leT - priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta -I 20.julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 I - besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objavljamo -I le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino I ■ pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. g STANOVANJA, PARCELE PRODAM garsonjero, 28 m2. Tel.: 27-321. ODDAM pokrito garažno mesto na Izlakah, za 2.000,00 SIT mesečno. Tel.: 73-770. RAZNO PRODAM kompresor z raznimi priključki. Tel.: 75-134. PRODAM etažno peč za centralno ogrevanje - raztezna posoda, črpalka, cevni termostat. Tel.: 42-150, po 17. uri. PRODAM poročno obleko za visoko, vitko osebo in dva zimska plašča, oba skupaj za 15.000,00 SIT. Tel.: 76-321. Kokoš Kokoš gre čez cesto, pa ravno takrat pripelje mimo težki vlačilec in jo povozi. Čez pol ure uboga kokoš komaj vstane, pogleda okoli sebe in reče: "Kakšen petelin!" Posvetovalnica V ženitni posvetovalnici: "Nesramnost? Nevesta, ki ste mi jo predlagali, šepa!" "Že, že, ampak samo, če hodi!" Stanovanje Policaj sreča dva potepuha v parku in vpraša prvega: "Kje stanuješ?" Prvi potepuh: "Nikjer." Policaj: "In ti, kje stanuješ?" Drugi potepuhHja, gospod policaj, vam povem na ta način: jaz in tale gospod tukaj sva soseda." Pijan voznik Policaj ustavi voznika, ki je bil očitno pijan: "Ja, kaj ne morete držati roke PRODAM otroško posteljico z jogijem, športni voziček in termoakumulacijsko peč. Tel.: 24-965. PRODAM dve postelji (1 m x 2m) in omari, ugodno. Tel.: 44-332. IŠČEMOklaviaturista. Tel.: 64-285. INŠTRUKCIJE INŠTRUIRAM nemščino in francoščino. Tel.: 73-719. INŠTRUIRAM strokovne predmete elektrotehniške smeri ter slovenski jezik, MA in F1 za 1. letnik srednje šole. Tel.: 64-285. INŠTRUIRAM angleščino za OŠ in srednjo šolo. Tel.: 64-610. INŠTRUIRAM angleščino za OŠ in za 1. in 2. letnik srednje šole ter stran od volana, ko ste pijani?" Voznik: "Kaj ni dovolj, da sem pijan, še brez rok bi moral voziti?!" Zabava Na zabavi med finimi ljudmi. "A vi morda veste, zakaj gospod profesor ves čas sedi naklavirju?" "Boji se, da bi nam domača gospodična kaj zaigrala!" V operacijski Anastezist nastavi narkozo, kirurg natakne rokavice. Pacient trepeta od strahu: "Bo operacija uspela?" Mojster skalpela: "Nič bati. Med desetimi eden zmeraj preživi." "Gospod doktor, ampak to je grozno!" "Sem vam rekel, da se nič ne bojte. Devet jih je pred vami že umrlo." Spoved Košir se spove: "Prejšnji teden sem dvaintridesetkrat grešil." Župnik: "Da te le sram ni. S kom pa?" "Z ženo." Spovednik: "To pa ni greh!" Košir: "Vem! Ampak enemu sem moral povedati!" JKttlAl HRASTNIK: 28. - 31.: ČUDEŽ V 34, ULICI (am. božični), čet., pet. in ned. ob 17.00 uri; 28. - 31.: POCAHONTAS (ris.), čet. in pet. ob 10.00 uri, sob. in ned. ob 15.00 uri; 28. - 31.: APOLLO 13 (drama), čet., pet. in ned. ob 19.00 uri, sob. ob 17.00 in 19.00 uri; 1. 1. in 2. 1.: NI KINO PREDSTAV; 3. 1. - 5. 1.: SLABA DRUŽBA (am. krim.), sre. in čet. ob 19.00 uri, pet. ob 17.00 uri;5.1.-7.1.: POČAHONTAS (am. ris.), pet. in sob. ob 15.00 uri, sob. ob 17.00uri;5.1.-7. 1.: LEON (am. akc.), pet. in ned. ob 19.00 liri, sob. ob 17.00 in 19.00 uri;8. l.in 9. L: NI KINO PREDSTAV; 10. 1. in 11. 1.: BOŽIČEK (am. kom.), sre. in čet. ob 17.00 uri; 10.1. in 11.1.: OBLEGANI 2 (am. akc.), sre. in čet. ob 19.00 uri; DOL PRI HRASTNIKU: 30.: ČUDEŽ V 34. ULICI (am. božični), sob. ob 17.00 uri; 6. 1.: SLABA DRUŽBA (am. krim.), sob. ob 18.00 nemščino in francoščino za 1. in 2. letnik srednje šole. Tel.: 43-756 od 12. - 14. ure. INŠTRUIRAM angleški jezik za OŠ in srednjo šolo. Tel.: 26-671. SREČANJA IŠČEM prijatelja do 50 let za občasna srečanja in prijeten klepet, pisma na šifro: "Novo leto". STORITVE NEGO in pomoč na domu nudimo starejšim, slabotnim osebam in invalidom. Tel.: 26-624. za brezplačni mali oglas | Tekst:.............................. > 25 Moj naslov: Trgovina M0NTEKUKULI Majcenova 4, Trgovina in usluge Del.čas.: 7.30 -19.30, ned.,praz. 8.00-12.00 Vsem bRAlcEM voščImo SREČNO NOVO IeTO 51.12 odpRio od 8x12.ure 1.1. ZAPRTO 2.1. odpRio od 8.^ 12.ure. Trgovina DEŽMAN Trbovlje JE OD 4.12.1995 DALJE ODPRTA VSE DNI V LETU OD 8.00 DO 21.00 URE. uri; TRBOVLJE: 28. in 29: OBLEGANI 2 (akc.), čet. ob 17.00 in 19.00 uri; pet. ob 19.00 uri; 30,- 2.1.: PIKO IN KOLUMB (ris.), sob., pon. in tor. ob 17.00 uri; 31.: NI KINO PREDSTAV; 3. 1. in 4. L: OBLEGANI 2 (akc.), sre. in čet. ob 19.00 uri; 5. 1. - 11. 1.: D'ARTA-GNANOVA HČI (pustol. film), sob. ob 17.00 in 19.00 uri, ned. in pon. ob 17.00 in 19.15 uri, sre. in čet. ob 17.00 uri; 10.1. -11.1.: TO SO BILI ČASI, sre. in čet. ob 19.15 uri; ZAGORJE: 28.: NOVOLETNI KONCERT (Mladinski pihalni orkesterVIVA); čet. ob 19.00 uri;29.: PROGRAM RISANIH IN LUTKOVNIH FILMOV, pet. ob 15.00 in 17.00 uri; 29.-30.: JOHNNV MNEMONIC (grozlj.), pet. in sob. 19.00 uri;31.: NI KINO PREDSTAV -SILVESTROVANJE, ned. ob 20.00 uri, IGRA ANSAMBEL MELOS; 1. 1.: NI KINO PREDSTAV; 2. 1.: JOHNNV MNEMONIC (grozlj.), tor. ob 17.00 in 19.00 uri; 3. 1. - 7. 1.: OBLEGANI 2 (am. akc.), sre., čet. in pet. ob 19.00 uri, sob. in ned. ob 17.00 uri; 6. 1. - 9. 1.: TO SO BILI ČASI (am. kom.), sob., ned., pon. in tor. ob 19.00 uri; 9. 1.: ZLATO OKO (FILMSKO GLEDALIŠČE - am. akc.), tor. ob 21.00 uri; 10.1. -11.1.: MREŽA (grozlj.), sre. in čet. ob 19.00 uri; IZLAKE: 31.: JOHNNV MNEMONIC (grozlj.), ned. ob 18.00 uri; 7. 1.: OBLEGANI 2 (am. akc.), ned. ob 19.15 uri; Aufbiks ključe, nato razmetal ves pisarniški material, toda ker samo z učenostjo ni bil zadovoljen, ni odnesel ničesar. imel dobrimi Ta stran je namenjena vsem junakom nočne kronike. O njihovi slavi prepevajo trubadurji, z zlatimi črkami so zapisani v anale aufbiksa. Leto, ki ga puščajo za seboj, je bilo uspešno. jk Nekomu se je 9. januarja hudo sirilo, ^ pekla ga je slaba vest, težili so ga grehi. Med 12. in 21. uro seje odpravil na Log v Hrastniku, kjer se je najbrž nameraval spokoriti. Ker v cerkvi ni našel duhovnika, je ne da bi potrkal, vstopil v župnišče in farja, ki tamkaj seveda ni bil prisoten, olajšal za nekaj tolarjev. Takole se že ne pere duša, bo pa, ko ga bodo policisti izsledili, imel greh več za ispovedati. jk V litijski Športni dvorani j e lokal. Seve- ^ da, to nima zveze z V.B. Aufbiksarjem niti na kraj pameti ne pade, da sije tipček 11. januarja po 23. uri zaželel pijačke in je zaradi tega razbijal po šipi (in jo tudi razbil, za kar bo treba odšteti 20.000 tolarjev). Tako energičen poba je lahko do Športne dvorane prijadral samo z enim namenom, da vrže na koš, se zagunca na krogih ah pomeri v skokih v višino. Zakaj neki bi sicer rinil prav v dvorano, namenjeno športnikom. jk Na vlaku iz Ljubljane je bilo 20. A januarja veselo, da so celo klopi čez okno letele! Za to sta namreč poskrbela razgrajaško razposajena Zasavca Ž.R. in B.K. Ker jima klop za sedenje ni bila všeč, mogoče je bila pretrda, sta jo izpulila in vrgla skozi okno, ter za piko na i razbila še šipo. Na zagorski železniški postaji soju "toplo sprejeli" policisti in ju ohladili. Jr Na zagorski avtobusni postaji so imeli W 8. februarja extempore 95. Skupina mladostnikov je namreč po zidovih veselo "slikala" in pri tem glasno uživala. Seveda so bili zraven tudi "literarni kritiki", ki so nevšečne izdelke kar polulali. Zabava seveda ni bila všeč policistom, ki sojo morali prekiniti. Umetnine bodo na ogled še nekaj časa. Tudi v SIJAJ-u se očitno ne sveti vse, ® saj je P.M. 15. februarja nekaj pred 12. uro fizično napadel enega od vodilnih delavcev; A.A. Posledice niso znane, vzrok obračuna pa bo razložil sodniku za prekrške. JjJ V Trbovljah so policisti dobili "okrepi-® tev". V izvajanju nadzora prometa se jim je prostovoljno pridružil K.U., ki je 28. februarja v nočnem času "usmerjal" promet pri tržnici. Tu in tam je kakšnega voznika tudi ustavil. Ker je s temi dejanji promet bolj oviral kot usmerjal, so ga "kolegi" razrešili "dolžnosti". jk 8. marca je dan žena. Vendar so si med Q sabo "čestitali" tudi moški. Na nakladalni rampi Cementarne je D.A. pokazal pesti nič hudega slutečemu vozniku tovornega vozila. Udarce bo zagovarjal pri sodniku za prekrške. Jfi V Trbovljah je pobesnel G.G., kije 22. V marca nekaj čez polnoč s prijateljem prišel v lokal Vrtinec. Ker sta ga "kamerata” že imela nekaj pod kapo, jima seveda niso hoteli postreči z željeno alkoholno pijačo. Kaj hujšega! G.G. je pričel razbijati steklenino in inventar. Letelo je vse, kar mu je prišlo pod roke. Umiriti ga ni mogel nit lastnik, kateremu je omenjeni vročekrvnež dobro razdejal lokal. Pred prihodom patrulje pa jo je popihal. Policisti so ga kazensko ovadili, saj je povzročil precejšnjo škodo. jk 8. aprila ob enih zjutraj sta na policijo £ prišla starša in povedala, da seje njuna hči B.M. napila in naj jo zaprejo ali odpeljejo na izpiranje želodca. Policisti so izvedeli, daje B.M. veselo popivala v gasilskem domu v Ravenski vasi, kjer ji je še z večjih veseljem nalivala natakarica L.S., ki bo morala pred sodnika. jfc Pred bifejem Navi je 20. maja vinjeni ® Zagorjan Š.B. napadel Kisovčana J.V. Nametal mu jih je po glavi in ga nato še obrcal. Policistov ni upošteval, zato so ga odpeljali v primerne prostore. Tam pa se je pričel zaletavati z glavo v zid in skakati na glavo. Policisti so ga morali privezati. Š.B. bo moral na poletje in kopalno sezono, ko bo z glavo naprej skakal v vodo, še malo počakati. jk Obstajajo ljudje z bolečinami na glavi £ in obstajajo ljudje, ki nosijo fižolovke. Zgodba gre pa takole. 18. junija sta se pred diskoteko Mesečina stepla U.V. in I.V. Vmes je skočil še M.J., ki je prav altruistično skušal pomiriti obarokoborca. Obastaponujeno pomoč hvaležno odklonila in se skupaj s še dvema prijateljema spravila na ubogega M.J. Ker bratska ljubezen ne pozna meja, se je v prepir vmešal še brat zdaj ogroženega M.J. in je enega napadalca "počohal" po glavi s palico za fižol. V bistvu mu je le napisal napotnico za obisk pri zdravniku. Udarjeni je moral poiskati zdravniško pomoč. Ali bo kakšno pomoč pri reševanju spora moral poiskati tudi sodnik za prekrške, pa še ni znano. S V OŠ Tončke Čeč v Trbovljah so 10. julija ugotovili, dajihje obiskal neznanec. Prebil seje do zbornice, kjer je pograbil jk Hrastniški policisti so se 14. julija ^ ukvarjali tudi z delovanjem doslej še neznanega pastirja, ki je na pašniku lastnika K. A. hotel sam poskrbeti za živino. Očitno se mu j e smilila, saj j e prerezal žico električnega pastirja. Živali so se veselo razbežale, manj vedrega obraza pa je bil verjetno lastnik, saj je bil potreben precejšen napor, da se je živina spet znašla na pravem pašniku. jk 20. avgusta je ob zgodnjih jutranjih ^ urah v klubu Mesečina prišlo do pretepa med redarjem K.M. in gostom B.P. Pretep je povzročil nesporazum pri plačevanju vstopnine. Zaradi pretepa pa sledi predlog za obisk sodnika zoper redarja K.M. JjJ Vse, kar še niste vedeli o golih moških, V pa si niste upali vprašati. Odgovor: Trbovlje, 12. septembra ob 19.14 uri, na igrišču TV D Partizan skače NAG (brez oblačil) MOŠKI. Če ste spektakel zamudili, pripišite sebi. P.L. seje namreč že streznil in oblekel. O moralnih zakonih pa bo razpravljal samo še s sodnikom. jfc Medtem ko aufbiksarji mirujejo pa ® Društvo AA vljudno prosi A.Ž.iz Laškega, naj se zglasi v njihovih društvenih prostorih. Z 1,74 promila vesečesa sije namreč prislušil 20 odstotni popust pri vseh njihovih storitvah. AA pričakujejo A.Ž. z odprtimi rokami, saj bi ga prav radi povabili tudi k trajnejšemu sodelovanju. jk Neznani junaki so bili na delu tudi v Za- gorju. V ponedeljek so se spravili na nič hudega slutečo telefonsko govorilnico, ki je bila čisto pri miru in sploh ni iskala prepira. Verjetno je mirna dostojanstvenost govorilnice tako razjezila aufbiksaije, da so jo zgrizli od besa. Telekom namreč pogreša nekaj plastike. jk P Z. je 10 novembra pred Point 21 A občestvu dokazal, da ga nupravičeno zmerjajo za kavalirja. Junaško seje spravil na predstavnico nežnejšega spola, jo udaril in zbil na tla. strah, da morda svojega dela ni dobro opravil, se je polegel šele, ko so ga pred žensko prišli zaščititi varuhi v modrem. Prijava za tekmovanje Slovenec leta, je že vložena. jg Drugi dan v decembru je poskus vpisa A v Guinessovo knjigo rekordov propadel Trboveljčanu K.B. Ugotovil je namreč, daje še najbolj talentiran za vožnjo v vinjenem stanju, in daje to njegova priložnost za vpis v knjigo rekordov. Vendar so mu večno slavo in pripadajočo čast onemogočili pristojni uniformiranci. Ustavili so ga le trikrat. Nato so ga, ne da bi imeli razumevanje za njegovo postavljanje rekorda, pridržali v nekem prostoru, na katerega ni niti pomislil. Tam seje streznil in rekord je šel po zlu. s V'4 "j saj z njihovim zvedavim pogledom postanejo pomembne odraslost, skrbnost, odgovornost. Koraki v vara (r. It tfff II ŽIVLJENJSKI KROG Življenjska zavarovanja Zavarovalnice Triglav So trenutki, ko pomisliš... Ali bo trajalo? Ali bo življenje prijazno z mano in z mojimi? So trenutki, ko znaš mirno'pogledati v čas, ki prihaja. Brez strahu, brez tesnobe. Ker veš, da lahko vsaj malo zanesljivosti zagotoviš sam. S premišljeno naložbo morda ne moreš preprečiti nepredvidljivega, lahko pa omiliš njegove posledice. Življenjsko zavarovanje je takšna naložba. Je začetek preudarne skrbnosti. Do sebe in do svojih. Mnogi se zato za življenjsko zavarovanje odločijo takrat, ko pridejo otroci, ^ zavarovalnica triglav iiiiiiiiEiiiiii Eli E 1 pp I 1 ss: i| Si:? pfi II I i Celje - skladišče Banka Zasav o per -ru ,■ 6/1995 Trbovlje E Ljubljanska banka - Banka Zasavje d, 5000002442,47 rt COBISS Q c?: :;F Gas je prozen prostor, ki ga izpolnijo šele dogodki, misli in občutja. ©a bi bili le~ti čim lepši v prazničnih dneh in v prihajajočem letu /QQČ vam želimo. rt SREDSTVA, MAflDEilA ZA VSE IflDIVlDUALflE ČESTITKE POSLOVIM PAPTI1EPJEA, bO bATlKA ZASAVJE HAAEMLA ZA AAISUP AAAOtiPAEA bOLUlSniCI TPbOVLJE. Povprašajte na okencih Banke Zasavje - banke, ki dela z ljudmi - za ljudi ■ M 1 I I I ■ . mmmmm