raziskovalna dejavnost 131 Motives for participation in physical activities of the elderly in Ljubljana and the surrounding areas Abstract In our research we examined the motives for participation in physical activities of the elderly in Ljubljana and the surrounding areas. The study included 115 elderly people: 82 women and 33 men who attend an organized physical activity ”Active Day for Active Ageing”. The Active Day program, created by the founder of the Fitness Clinic, is being implemented at the DEOS retire- ment homes in eight locations. The participants were given a questionnaire ‘Scale of motifs for physical activity’ (PMQ - Gill, 1983, adapted in LM – Tušak, 1997). Factor analysis of the data gave us eight factors which explain 63.64% of the total variance. The most pronounced factor, enjoyment of exercise, friendship and socialization, adds up for 20,86% of the variance. The other factors are equally distributed and represent: the acquisition of social status and experiencing challenges, release of energy and tension in exercise under supervision, success and productivity, well-being and health, internal motivation and friendeship, the acquisition of new skills, and the preservation and improvement of skills. Comparing the values of the main motives we established that the motives for participation in physical activity differ in terms of gender, level of education and location, and are the same regarding the age of the participants. The results obtained will contribute to the further research of the field and the structuring of training programs adapted to the elderly. Key words: the elderly, physical activity, motives, motivation, healthy ageing. Izvleček V prispevku predstavljamo raziskavo, s katero smo ugotavljali motive za udeležbo pri telesni aktivnosti starejših občanov v Ljubljani in oko- lici. V raziskavo je bilo vključenih 115 starostnikov, od tega 82 žensk in 33 moških, ki obiskujejo organizirano telesno aktivnost >>Aktiven dan za aktivno starost<<. Program Aktiven dan, zasnovan s strani ustanoviteljice Fitnes Klinike, se izvaja v DEOS domovih za ostarele na osmih lokacijah. Preizkušance smo anketirali z vprašalnikom Le- stvica motivov za ukvarjanje s telesno aktivnostjo (PMQ – Gill, 1983, priredba LM – Tušak, 1997). S pomočjo faktorske analize podatkov smo dobili osem faktorjev, ki pojasnjujejo 63,64 % skupne variance. Najbolj izražen faktor, uživanje ob vadbi in prijateljstvo ter sociali- zacija, pojasnjuje 20,86 % variance. Ostali dobljeni faktorji so enako- merno porazdeljeni in predstavljajo pridobivanje socialnega statusa in doživljanje izzivov, sproščanje energije in napetosti pri vadbi pod nadzorom, uspeh in storilnost, dobro počutje in zdravje, notranjo motivacijo in tovariški duh, osvajanje novih spretnosti ter ohranjanje in izpopolnjevanje spretnosti. Primerjava vrednosti glavnih moti- vov nam je pokazala, da se motivi za udeležbo pri telesni aktivnosti razlikujejo glede na spol, stopnjo izobrazbe in lokacijo, in so enaki glede na starost anketirancev. Dobljeni rezultati lahko pripomorejo k nadaljnjemu raziskovanju tega področja in sestavi vadbenih progra- mov, prilagojenih starostnikom. Ključne besede: starostniki, telesna aktivnost, motivi, motivacija, zdravo staranje. Liza Jovičevič, Matej Tušak, Damir Karpljuk, Mateja Videmšek Motivi za udeležbo pri telesni aktivnosti starejših občanov v Ljubljani in okolici Fitnes Klinika – Urška Dolinšek 132 „ Uvod Živimo v času, ko se povprečna življenjska doba podaljšuje in naj bi v nekaj deset letih presegla 90 let. Sodoben, hiter način življe- nja že otroka oddaljuje od gibanja, z leti pa se to samo še slabša. V odrasli dobi se vse manj ljudi ukvarja s telesno aktivnostjo, za kar je dostikrat izgovor pomanjkanje časa. Posledično pride do bolezni in poškodb, prekomerne telesne mase in ostalih težav, povezanih s pomanjkanjem telesne aktiv- nosti. V tretjem življenjskem obdobju pa ljudje enostavno ne najdejo več volje in moči za obisk vadbe. Veliko govorimo o pomembnosti telesne aktivnosti v otroštvu, mladostništvu in odraslosti, premalo pa o telesni aktivno- sti v tretjem življenjskem obdobju. Vedno več raziskav je pokazalo pozitivne učinke telesne aktivnosti starostnikov in rezultati dokazujejo, kako pomembno je tudi v tre- tjem življenjskem obdobju ostajati telesno aktiven (Heath, 2002; Pahor idr., 2014). Zaradi pomanjkanja telesne aktivnosti pri- de do številnih obolenj in poškodb že v odrasli dobi, kar privede do vedno večjih telesnih omejitev v tretjem življenjskem obdobju. Vadba v starosti, predvsem po 80. letu, je ravno tako pomembna kot vsa življenjska obdobja prej, saj izboljšuje kvali- teto življenja, pomaga pri ohranjanju zdrav- ja, samostojnosti in mobilnosti (Pistotnik, 2018). S starostjo se mišična masa manjša in telesna neaktivnost upad le še pospeši. Zmanjšanju mišične mase posledično pri- pišemo zmanjšanje mišične moči, slabše gi- balne sposobnosti ter vedno več težav pri vsakodnevnih opravilih, hitrejšo utrujenost in slabše premagovanje naporov (M. Pori, 2013). Cilj telesne aktivnosti v tretjem ži- vljenjskem obdobju je starostnikom zago- toviti čim bolj zdravo staranje v čim boljši telesni in psihični kondiciji. Veliko raziskav je bilo opravljenih na temo pozitivnih učinkov vadbe v tretjem življenj- skem obdobju (Heath, 2002; Berčič, 2005; Mazzeo in Tanaka, 2001; Wang idr., 2018; Bean, Vora in Frontera, 2004; Chodzko- -Zajko idr., 2009), vendar je delež vadečih še vedno nizek. Starostniki si ne želijo biti breme družine in ravno zato je zelo po- membno njegovo telesno in tudi psihično zdravje. Zato je pomembno odkriti motive za udeležbo pri telesni aktivnosti starejših, da bi sestavili tako vadbo, ki bo prilagojena starejšim občanom in se jo bo udeleževalo večje število kot do zdaj. Vadba starostnikov Telesna aktivnost je pomembna skozi vsa življenjska obdobja. Pretežno sedeč način življenja nam vsakodnevno gibanje vse bolj omejuje. Ljudje ne najdejo več časa ali volje za sprehode v naravi, vožnjo s kolesom ali druge telesne aktivnosti, zato število obo- lelih s kronično nenalezljivimi boleznimi strmo narašča. Raziskave so pokazale števil- ne pozitivne učinke vadbe na srce in ožilje (Fiuza-Luces idr., 2018), na kronično nena- lezljive bolezni, kot je diabetes (American diabetes association, 2003), na preprečeva- nje poškodb ter boljšo rehabilitacijo le teh (Wang idr., 2018) ter na kognitivne sposob- nosti (Lin in Kuo, 2013). Kljub vsem znanim pozitivnim učinkom vadbe pa je število telesno aktivnih še ve- dno prenizko, sploh v tretjem življenjskem obdobju. Evropska in svetovna strokovna javnost zato namenita velik poudarek na informiranju ljudi o pomenu telesne ak- tivnosti in promoviranju zdravega življenj- skega sloga. V evropskem prostoru in prav tako pri nas se je za športno rekreacijo prijel izraz šport za vse (Berčič, 2005). Tretje življenjsko obdobje delimo na zgo- dnjo starost, ki traja od 66. do 75. leta staro- sti: v tem času se posamezniki navajajo na upokojensko življenje, so v večini dejavni, aktivni ter zdravi; srednjo starost, ki traja od 76. do 85. leta: v tem obdobju se starostni- ki navajajo na upadanje zdravja, srečujejo se z različnimi zdravstvenimi težavami ter slabšimi telesnimi zmogljivostmi; in pozno starost, ki je od 86. leta dalje in so po večini starostniki odvisni od pomoči drugih. Zdravo staranje Aktivno in zdravo staranje (WHO, 2002) krepi zdravje, vključenost in varnost posa- meznikov in skupin ter povečuje kakovost življenja v starosti. Posameznikom in družbi omogoča, da vse življenje uresničujejo svo- je telesne, socialne in razumske sposobno- sti in da sodelujejo v družbi, ki jim, kadar je treba, nudi potrebno zaščito, varnost in oskrbo. Statistični urad Republike Slovenije aktiv- no staranje razumeva kot neprekinjeno udejstvovanje na ekonomskem, socialnem, kulturnem in civilnem področju, in sicer kot nadgradnjo (izkušnje) že doseženega in ne le kot podaljšanje telesne aktivnosti osta- relih oziroma podaljševanje zaposlenosti (Statistični urad Republike Slovenije, 2010). Na kakovostno in zdravo staranje lahko vplivamo z različnimi dejavniki. Strukturira- nje prostega časa in aktivno preživljanje le tega starostnikom omogoča boljše telesno in psihično stanje (NIH, 2019). Pozitivni učinki telesne aktivno- sti v starosti Ko govorimo o pozitivnih učinkih telesne aktivnosti v starosti, lahko na prvo mesto postavimo zdravje in izboljšanje kakovo- sti staranja ter preventivo za poškodbe in kronične bolezni (NIJZ, 2014). S starostjo se nam slabšajo fiziološke funkcije. Opravila, ki nam prej niso predstavljala nobenega problema, nam zdaj predstavljajo napor. Z leti postajamo vedno manj mobilni in vedno bolj odvisni od pomoči drugih. Da pa bi ostajali samostojni kar se da dolgo in bi staranje čim bolj upočasnili, je zelo po- membno udejstvovanje pri telesni aktivno- sti. Telesna aktivnost nam izboljša in ohra- nja gibalne sposobnosti, kar je recept za samostojnost v pozni starosti (Berčič, 2005). Motivacija Delovanje na različnih področjih našega življenja je bolj ali manj odvisno od naše motivacije (Tušak, 2003). Športni delavci se zato ves čas ukvarjamo s problemom, kako motivirati starejše za ukvarjanje s telesno aktivnostjo. Nekatere posameznike je lažje motivirati, nekatere pa kljub trudu in pre- danosti ne uspemo. Razlogi za neuspeh so seveda različni, mnogokrat so povezani s pomanjkanjem motivacije (Tušak, 1997). Dobra in učinkovita motivacija predstavlja ključ do boljših rezultatov in doseganja ciljev, ki pripomorejo k boljšemu počutju, boljši samopodobi in zadovoljstvu samim s seboj ter boljšim medosebnim odnosom (Philips idr., 2004). Pomembno je vedeti, ka- teri so tisti motivi, ki starostnike spodbudi- jo k ukvarjanju s telesno aktivnostjo (Valle- rand in O'Connor, 1989; Wiemeyer in Kliem, 2012). Motiviranje pomeni, da posameznika pripravimo, da nekaj naredi, ker sam to želi narediti. Nizek delež telesno aktivnih še vedno pri- pisujemo pomanjkanju motivacije (Silveira idr., 2012). Izbira napačne in neprimerne telesne aktivnosti za posameznika privede do pomanjkanja motivacije, saj se posa- meznik odloči za neko aktivnost na podla- gi trendov in ne na podlagi tega, kar mu pravita njegov um in telo, zaradi česar se ne zaveda, kaj ga žene in kakšne motive bi moral zadovoljevati. Izbira telesne aktivno- raziskovalna dejavnost 133 sti na podlagi prebranega članka v reviji, da je nova, aktualna in moderna vadba dobra za nas, je v naprej obsojena na propad. Če v telesni aktivnosti ne uživamo, kaj hitro najdemo izgovore, da se je ne udeležimo (Tušak, 2005). Namen raziskave je bil najti motive za ude- ležbo pri telesni aktivnosti starejših obča- nov v Ljubljani in okolici. V raziskavi smo želeli ugotoviti, kateri so glavni motivi za udeležbo starostnikov na telesni aktivnosti Aktiven dan. „ Metode dela Preizkušanci V raziskavi je sodelovalo 115 starejših obča- nov Ljubljane in okolice, od tega 82 žensk in 33 moških, ki se udeležujejo organizirane vadbe Aktiven dan za aktivno starost v do- movih za ostarele DEOS, v okviru Fitnes Kli- nike. Program se izvaja na osmih lokacijah DEOS centrov starejših, in sicer Ljubljana - Trnovo, Ljubljana - Črnuče, Notranje Gori- ce, Horjul, Medvode, Cerknica, Gornji Grad in Zimzelen Topolšica. Povprečna starost preizkušancev je 79,37 leta, minimalna sta- rost je 60 let ter maksimalna starost 96 let. Preizkušanci se razlikujejo tudi po stopnji izobrazbe, med katerimi jih je 15 končalo osnovno šolo, 25 je končalo poklicno šolo, 39 ima zaključeno srednjo šolo, 25 višjo šolo in 11 je zaključilo fakulteto. Na posa- mezni lokaciji je število vadečih različno, v Trnovem je anketo rešilo 16 starostnikov, v Črnučah prav tako 16, v Notranjih Gori- cah je bilo anketiranih 20 preizkušancev, v Horjulu 10, v Medvodah 18, Cerknici 16, Gornjem Gradu 13 in v Zimzelen Topolšica je bilo anketiranih 6 preizkušancev. V razi- skavo smo vključili vse vadeče, ki ne kažejo znakov demence. Pripomočki Vprašalnik motivov za udeležbo v športu (Par- ticipation Motivation Questionnaire: PMQ) so leta 1983 sestavili Gill, Gross ter Huddleston in predstavlja 30 potencialnih motivov ozi- roma razlogov za športnikovo udeležbo v športu ter športni aktivnosti. Vprašalnik zajema različne motive, ki jih preizkušanec ovrednoti na 3 stopenjski ordinalni lestvici (Zelo pomembno, Nekoliko pomembno oziroma Sploh ni pomembno zame). Mo- tivacija mladih športnikov je za udejstvova- nje v športu zelo različna, zato je vprašal- nik posebej namenjen tej ciljni populaciji. Tušak (1997) je to lestvico motivov priredil na 50 milimetrsko grafično lestvico, kjer levi pol pomeni ''razlog sploh ni pomem- ben zame'', desni pol pa ''razlog je zelo po- memben zame''. Preizkušance smo v raziskavi anketirali z vprašalnikom Lestvica motivov za ukvarja- nje s telesno aktivnostjo (PMQ – Gill, 1983, priredba LM – Tušak, 1997), ki meri glavne incentive in je sestavljena iz 30 potencial- nih motivov za starostnikovo udeležbo pri telesni aktivnosti. S pomočjo faktorske analize (ekstrakcija PC, poševnokotna rotacija oblimin) vprašalnika Lestvica motivov za ukvarjanje s telesno ak- tivnostjo smo v raziskavi dobili 8 faktorjev. Postopek Preizkušanci so vprašalnik Lestvico motivov za ukvarjanje s telesno aktivnostjo (PMQ – Gill, 1983, priredba LM – Tušak, 1997) izpol- njevali individualno pod našim nadzorom, da je bila na voljo morebitna potrebna razlaga vprašalnika. Testiranje je potekalo v novembru in decembru 2018 ter janu- arju 2019 na vsaki lokaciji posebej, v času programa Aktivni dan za aktivno starost. Za obdelavo podatkov smo uporabili sta- tistični paket IBM SPSS 25.0, s katerim smo opravili opisno statistiko, analizo razlik med skupinami (oneway procedura) in faktorsko analizo za ugotavljanje skupnih motivov oziroma glavnih incentivov, ki definirajo motivacijo starejših občanov za telesno aktivnost. „ Rezultati Najprej smo primerjali motive za udeležbo glede na spol, izobrazbo, lokacijo in starost. Zanimalo nas je, če se moški razlikujejo v posameznih motivih od žensk, ali obstaja- jo razlike v motivaciji med udeleženci na različnih lokacijah DEOS doma za ostarele, med različno izobraženimi in med različno starimi udeleženci. Rezultati so vidni v Sli- kah 1, 2 in 3. Motivi za udeležbo pri telesni aktivnosti glede na spol Kot je razvidno iz Slike 1, pri devetih moti- vih (»rad zmagujem – M3«, »rad potujem – M5«, »rad imam razburljive dogodke – M7«, »želim se naučiti novih spretnosti – M10«, »rad bi se naučil trenirati – M15«, »rad imam tovariški duh – M18«, »želim biti popularen – M25«, »rad imam izziv – M26« in »želim si pridobiti družbeni položaj oziroma pri- znanje – M28«) prihaja do razlik glede na spol, med ostalimi enaindvajsetimi motivi pa glede na spol ni razlik. Motivi za udeležbo pri telesni aktivnosti glede na stopnjo izobrazbe Kot je razvidno iz Slike 2, pri dveh motivih (»želim sprostiti svojo energijo – M4« in »želim napredovati na višjo raven – M23«) prihaja do razlik glede na izobrazbo, pri enem motivu (»rad srečam prijatelje – M11«) obstaja tendenca za razlike glede na izobrazbo, pri sedemindvajsetih motivih pa ni razlik glede na izobrazbo. Motivi za udeležbo pri telesni aktivnosti glede na lokacijo Pri štirinajstih motivih (»rad zmagujem – M3«, »rad potujem – M5«, »želim ostati v dobri formi – M6«, »rad imam skupinsko Slika 1. Primerjava statistično značilne razlike v motivih glede na spol. 0,00 1,00 2,00 3,00 4,00 5,00 M3 M5 M7 M10 M15 M18 M25 M26 M28 POMEMBNOST MOTIVA MOŠKI ŽENSKE 134 delo – M8«, »želim se naučiti novih spre- tnosti – M10«, »rad nekaj počnem – M16«, »rad uporabljam opremo in pripomočke – M30«, »rad srečam nove prijatelje – M11«, »rad delam tisto, v čemer sem spreten – M12«, »želim sprostiti napetost – M13«, »rad imam akcije – M17«, »rad grem ven iz hiše – M19«, »rad imam tovariški duh – M18«, »všeč so mi trenerji in vaditelji – M27«, pri- haja do razlik glede na lokacijo, pri treh mo- tivih, »rad bi se naučil trenirati – M15«, »rad sem v skupini (ekipi) – M22«, »rad imam izziv – M26«) obstaja tendenca za razlike glede na lokacijo, pri trinajstih motivih pa ni razlik glede na lokacijo. Motiv »rad zmagujem« je najbolj izražen na lokaciji Ljubljana - Trnovo in najmanj izražen na lokaciji v Horjulu. Motiv »rad potujem« ima najvišje vrednosti v Ljublja- na - Trnovo in najnižje vrednosti na lokaci- jah Notranje Gorice in Horjul. Motiv »želim ostati v dobri formi« je najvišji v Horjulu in najnižji v Medvodah. Motivi »rad imam skupinsko delo«, »želim se naučiti novih spretnosti«, »rad nekaj počnem« in »rad uporabljam opremo in pripomočke« imajo najvišje vrednosti v DEOS domu za ostarele na lokaciji Zimzelen Topolšica in najnižje v DEOS domu za ostarele na lokaciji Notranje Gorice. Motiv »rad srečam nove prijatelje« je najmanj pomemben udeležencem na lokaciji Notranje Gorice in najbolj pomem- ben na lokaciji Horjul. Motiv »rad delam tisto, v čemer sem spreten« ima najnižje vrednosti na lokaciji Horjul in najvišje vre- dnosti na lokaciji Medvode. Motiv »želim sprostiti napetost« je najbolj izražen na lokaciji Gornji Grad in najmanj izražen na lokaciji Notranje Gorice. Motiv »rad bi se naučil trenirati« ima najnižje vrednosti v Horjulu in najvišje v Cerknici. Motiva »rad imam akcije« in »rad grem ven iz hiše« do- segata najvišje vrednosti na lokaciji Horjul in najnižje na lokaciji Cerknica. Motiv »rad imam tovariški duh« je najbolj pomem- ben udeležencem na lokaciji Zimzelen To- polšica in najmanj pomemben na lokaciji Cerknica. Motiv »rad sem v skupini (ekipi)« ima najvišje vrednosti na lokaciji Zimzelen Topolšica in najnižje vrednosti na lokaciji Ljubljana - Trnovo. Motiv »rad imam izziv« je najnižji na lokaciji Zimzelen Topolšica in najvišji na lokaciji Horjul. Motiv »všeč so mi trenerji in vaditelji« je najbolj pomemben udeležencem na lokaciji Zimzelen Topolši- ca in najmanj pomemben udeležencem na lokaciji Horjul. Motivi za udeležbo pri telesni aktivnosti glede na starostne skupine Anketirance smo razdelili v tri starostne skupine. Skupino 1 smo definirali kot zgo- dnjo starost in vključuje starostnike do 75 let starosti. Skupino 2 smo definirali kot sre- dnjo starost in vključuje starostnike od 76 do 85 let starosti. Skupino 3 smo definirali kot pozno starost in vključuje starostnike od 86. leta dalje. V skupini 1 je 32 starostni- kov, v skupini 2 je 56 starostnikov in v sku- pini 3 je 27 starostnikov. Kot je razvidno iz Slike 3, pri štirih motivih (»rad zmagujem – M3«, »rad grem ven iz hiše – M19«, »želim napredovati na višjo ra- ven – M23« in »rad imam izziv – M26«) pri- haja do razlik glede na starostno skupino, pri enem motivu obstaja tendenca (»rad imam skupinsko delo – M8«) za razlike gle- de na starostno skupino, pri petindvajsetih motivih pa ni razlik glede na starostno sku- pino. Glavni motivi Naredili smo faktorsko analizo, ki je trideset motivov zreducirala na osem faktorjev, ki predstavljajo to, kar je skupnega opazova- nim spremenljivkam. Nato smo naredili ro- tirano faktorsko matriko, ki nam je pokaza- la, kateri posamezni motivi sestavljajo nov glavni motiv. Trideset motivov smo zredu- cirali na osem glavnih skupin motivov. Faktorska analiza vprašalnika Lestvica moti- vov za ukvarjanje s telesno aktivnostjo nam je dala 8 faktorjev. Dobljeni faktorji predsta- vljajo incentive: • GM1: uživanje ob vadbi in prijateljstvo ter socializacija, Slika 2. Primerjava statistično značilne razlike v motivih glede na izobrazbo. Slika 3. Primerjava statistično značilne razlike v motivih glede na starostne skupine. 0,00 1,00 2,00 3,00 4,00 5,00 M4 M11 M23 POMEMBNOST MOTIVA OSNOVNA ŠOLA POKLICNA ŠOLA SREDNJA ŠOLA VIŠJA ŠOLA FAKULTETA raziskovalna dejavnost 135 • GM2: pridobivanje socialnega statusa in doživljanje izzivov, • GM3: sproščanje energije in napetosti pri vadbi pod nadzorom, • GM4: uspeh in storilnost, • GM5: dobro počutje in zdravje, • GM6: notranja motivacija in tovariški duh, • GM7: osvajanje novih spretnosti, • GM8: ohranjanje in izpopolnjevanje spre- tnosti. Po opravljeni faktorski analizi smo naredili analizo variance za faktorske skore. Zanima- lo nas je, ali je povprečna vrednost glavnih skupin motivov odvisna od spola, stopnje izobrazbe in lokacije DEOS doma za osta- rele. Analiza razlike glavnih motivov glede na spol Kot je razvidno iz Tabele 1, pri dveh fak- torjih prihaja do razlik glede na spol in pri enem faktorju obstaja tendenca za razlike glede na spol. Pri petih faktorjih do razlik glede na spol ne prihaja. Motivacijski skori »pridobivanje socialnega statusa in doži- vljanje izzivov – GM2«, »notranja motivacija in tovariški duh – GM6« in »osvajanje novih spretnosti – GM7« so pri moških višji kot pri ženskah. Analiza razlike glavnih motivov glede na stopnjo izobrazbe Kot je razvidno iz Tabele 2, pri enem fak- torju prihaja do razlik glede na stopnjo iz- obrazbe, pri ostalih sedmih faktorjih pa do razlik glede na stopnjo izobrazbe ne priha- ja. Motivacijski skor »notranja motivacija in tovariški duh – GM6« je najbolj izražen pri udeležencih s končano fakulteto in najmanj pri tistih, ki imajo končano osnovno šolo. Pomembnost tega motivacijskega skora premo sorazmerno narašča z višanjem sto- pnje izobrazbe. Analiza razlike glavnih motivov glede na lokacijo Pri treh faktorjih prihaja do razlik glede na lokacijo DEOS doma za ostarele. Pri pe- tih faktorjih do razlik glede na lokacijo ne prihaja. Statistično pomembne razlike v incentivih glede na lokacijo so nastale pri faktorjih 1, 3 in 6. Motivacijski skor »uživanje ob vadbi in prijateljstvo ter socializacija – GM1« je najvišji v domu za ostarele v Horju- lu in najnižji v domu za ostarele v Cerknici. Motivacijski skor »sproščanje energije in napetosti pri vadbi pod nadzorom – GM3« je najnižji v Horjulu in najvišji v Zimzelen Topolšica, visoko pa je izražen tudi na loka- cijah Ljubljana - Črnuče, Medvode in Gornji Grad. Motivacijski skor »notranja motivacija in tovariški duh – GM6« je najvišji na lokaciji Gornji Grad in najnižji na lokaciji Cerknica. Motivacijski skor »uživanje ob vadbi in pri- jateljstvo ter socializacija« je najvišji v domu za ostarele v Horjulu in najnižji v domu za ostarele v Cerknici. Motivacijski skor »spro- ščanje energije in napetosti pri vadbi pod nadzorom« je najnižji v Horjulu in najvišji v Zimzelen Topolšica, visoko pa je izražen tudi na lokacijah Ljubljana - Črnuče, Med- vode in Gornji Grad. Motivacijski skor »no- tranja motivacija in tovariški duh« je najvišji na lokaciji Gornji Grad in najnižji na lokaciji Cerknica. Analiza razlike glavnih motivov glede na starostne skupine Analiza variance nam ni pokazala nobenih statistično pomembnih razlik. Pri nobenem od glavnih motivov ne prihaja do razlik gle- de na starostne skupine. „ Razprava Analiza razlik za udeležbo pri telesni aktivnosti glede na spol Do razlik prihaja v motivih »rad zmagu- jem«, »rad potujem«, »rad imam razbur- ljive dogodke«, »želim se naučiti novih spretnosti«, »rad bi se naučil trenirati«, »rad imam tovariški duh«, »želim biti popularen«, »rad imam izziv« in »želim si pridobiti družbeni položaj oziroma priznanje«. Navedeni motivi so bolj izraže- ni pri moškem spolu. Razlike lahko pojasni- mo s tem, da so moški bolj nagnjeni k do- kazovanju in zmagovanju, so bolj nagnjeni k hitrejšemu izražanju določenih agresivnih tendenc, so bolj impulzivni, dominantni in tekmovalni kot ženske ter so jim izzivi in nova znanja bolj pomembna. Primerjava moških in žensk v incentivnem sistemu je pokazala na obstoj razlik v enem pomembnem faktorju in enem manj po- memben faktorju (ki pojasnjuje manj va- riance rezultatov) ter tendenco o razlikah pri faktorju osvajanja novih spretnosti. Navedeni glavni motivi so pri moških bolj izraženi kot pri ženskah. Faktorja, ki se sta- tistično pomembno razlikujeta glede na spol, sta »pridobivanje socialnega sta- tusa in doživljanje izzivov« ter »notranja motivacija in tovariški duh« in sta bolj izražena pri moških. Menimo, da do razlik prihaja predvsem, ker je v preteklosti v naši družbi veljal patriarhalni sistem, kjer so ime- li moški bolj vodilno in odločevalno vlogo, odgovorni so bili za preživetje družine, v času vojne so bili v vojski, kjer so bili vsa- kodnevno izpostavljeni stresnim, nepredvi- dljivim in razburljivim dogodkom. Prav tako so s svojim trudom in dosežki pridobili pri- znanje in so se čutili pomembne. Telesna aktivnost jim omogoča zadovoljitev adre- nalinskih potreb, občutek pomembnosti in tovariškega duha. Pregled literature nam daje zelo različne podatke o odnosu spola in telesne aktiv- nosti (Tischer idr., 2011). V naši raziskavi so se razlike med spoloma pokazale pred- vsem pri pomembnosti pridobivanja so- cialnega statusa in pri doživljanju izzivov. Športi starejših na splošno niso spolno Tabela 1 Analiza razlike med faktorskimi skori glede na spol MOŠKI ŽENSKE F Sig. M SD M SD GM2 0,45 1,43 -0,18 0,70 10,14 0,00 * GM6 0,35 0,82 -0,14 1,03 5,99 0,02 * GM7 0,25 0,92 -0,10 1,02 3,05 0,08 t Tabela 2 Analiza razlike med faktorskimi skori glede na stopnjo izobrazbe OSNOVNA ŠOLA POKLICNA ŠOLA SREDNJA ŠOLA VIŠJA ŠOLA FAKULTETA F Sig. M SD M SD M SD M SD M SD GM6 -0,57 1,06 -0,21 1,06 0,06 0,96 0,18 0,87 0,61 0,81 2,95 0,02 * 136 opredeljeni, saj večino športov opravljajo tako moški kot ženske, vendar imajo neka- tere vrste športnih aktivnosti močan spolni profil. Telesne aktivnosti, kot so aerobika, gimnastika, ples, so bolj všeč ženskam kot moškim. Ko govorimo o motivih za udelež- bo pri telesni aktivnosti starejših, moramo upoštevati želje in cilje tako moških kot tudi žensk, saj so ti lahko različni. Telesno aktiv- nost moramo prilagoditi obema spoloma, da bodo tako eni kot drugi motivirani za kontinuirano udejstvovanje. Analiza razlik za udeležbo pri telesni aktivnosti glede na sta- rostno skupino Motiv »rad zmagujem« je bolj pomem- ben pri mlajših starostnikih, kar je posledica večje storilnosti in želje po uspehu. Meni- mo tudi, da to lahko pripišemo večjemu samozaupanju v zgodnji starosti, ko še ve- dno verjamejo, da je prostor za napredek in uspeh. To s starostjo upada, saj ne verjame- jo več, da so sposobni zmagati oziroma jim zmaga, napredek in uspeh ne predstavljajo tolikšne pomembnosti. Tudi motiv »rad grem ven iz hiše« je najbolj pomemben pri mlajših starostnikih in pomembnost motiva z leti upada, kar bi pripisali temu, da so mlajši starostniki bolj mobilni in samo- stojni ter jim sprememba lokacije predsta- vlja veselje in ne napora. Pomembnost mo- tivov »želim napredovati na višjo raven« in »rad imam izziv« prav tako s starostjo upada, kar bi rekli, da je posledica tega, da so mlajši bolj fokusirani in verjamejo, da je še čas in prostor za napredek, še vedno obstaja strast in predanost, kar pa se z leti zmanjšuje, ker z upadom telesnih sposob- nosti upadeta tudi motivacija in samozau- panje. Motiv »rad imam skupinsko delo« pa je najbolj pomemben v drugi starostni skupini, nekoliko manj v tretji starostni sku- pini, najmanj pa je to pomembno v prvi, najmlajši starostni skupini, kar bi pripisali temu, da mlajši starostniki še vedno hodijo na telovadbo zaradi samega sebe in svojih napredkov, s starostjo pa želja po napredku in izzivih upada in narašča želja po družbi in socializaciji. Glavni motivi se glede na starostne skupine ne razlikujejo. Menimo, da se motivi razliku- jejo skozi različna življenjska obdobja in ne znotraj posameznega obdobja. Kot je ugo- tovil Tušak (1997), so pri mladih športnikih bolj izraženi incentivi razvoj spretnosti in storilnost ter najmanj izražen incentiv sku- pinska atmosfera, prijateljstvo in sprostitev energije. V naši raziskavi pa je najbolj izra- žen motiv »uživanje ob vadbi in prijatelj- stvo ter socializacija«. Razlike torej priha- jajo med motivi v otroštvu, mladostništvu, odrasli dobi in starostniki, znotraj tretjega življenjskega obdobja pa se glavni motivi za telesno aktivnost ne razlikujejo. Motivi za udeležbo pri telesni aktivnosti se ne razlikujejo med starostniki zgodnje starosti, srednje starosti in pozne starosti, vendar mora biti telesna aktivnost prila- gojena starosti in sposobnostim vadečih. Prezahtevne in preveč intenzivne telesne aktivnosti, ki niso prilagojene starostni sku- pini, bodo negativno vplivale na udejstvo- vanje vadečih. Vse empirične študije (Stee- ves idr., 2016; Vallerand in O'Connor, 1989; Wiemeyer in Kliem, 2012; Philips idr., 2004; Berčič, 2005) dokumentirajo razmerje med starostno skupino in sodelovanjem v špor- tu: starejša, kot je skupina, nižja je stopnja udeležbe. V mladosti imamo večjo motiva- cijo in željo ter potrebo za udejstvovanje v športu, zato z leti delež telesno aktivnih upada. Uživanje ob vadbi in prijateljstvo ter socializacija in zdrav življenjski slog naj bodo orientacija za sestavo vadbenega programa zmerne intenzivnosti. Analiza razlik za udeležbo pri telesni aktivnosti glede na sto- pnjo izobrazbe Motiv »želim sprostiti svojo energijo« je bolj pomemben pri ljudeh s končano osnovno šolo in manj pri ljudeh s konča- no fakulteto. Menimo, da je to posledica znanja tehnik sproščanja. Bolj izobraženi ljudje so naučeni tudi drugih tehnik spro- ščanja energije, pri sami vadbi jim to ni zelo pomembno, temveč hodijo na vadbo zaradi drugih pozitivnih učinkov. Z niža- njem stopnje izobrazbe se niža tudi zna- nje o tehnikah sproščanja lastne energije, zato je tej skupini ta občutek na vadbi zelo pomemben in dobrodošel. Motiv »želim napredovati na višjo raven« je za ljudi s končano fakulteto najmanj pomemben, bolj pomemben je starostnikom, ki imajo dokončano poklicno, srednjo oziroma viš- jo šolo, kar bi pripisali temu, da so ljudje s fakulteto svoje potrebe po dosežkih in osvajanju najvišjih raven že potešili z vidika izobrazbe, ljudje z nižjo izobrazbo pa imajo še vedno željo po dokazovanju in napredo- vanju za boljše notranje počutje ter osvaja- nju višjih stopničk v svojem življenju. Motiv »rad srečam nove prijatelje« je najmanj pomemben ljudem s končano osnovno šolo, z višanjem stopnje izobrazbe narašča tudi pomembnost tega motiva. To bi pri- pisali temu, da so ljudje z višjo izobrazbo preživeli več časa v službi in fokusiranju na intelektualnih stvareh ter posvečali manj časa prijateljstvu in socializaciji, zato je nji- hova socialna mreža manjša kot pri ljudeh z nižjo izobrazbo, kar se zdaj v tretjem ži- vljenjskem obdobju kaže kot pomanjkanje, saj dneva ne zapolnijo več s službo in imajo naenkrat preveč časa, manjkajo jim prijatelji in druženje. Analiza faktorskih skorov je pokazala, da se glede na stopnjo izobrazbe razlikuje faktor »notranja motivacija in tovariški duh«. Menimo, da imajo ljudje z višjo izobrazbo iz preteklosti manjšo socialno mrežo in šibkejše prijateljske vezi kot ljudje z nižjo izobrazbo, saj so več časa posvečali služ- bi in materialnim dobrinam in manj časa odnosom in socializaciji. So bolj zaprti in egoistično naravnani, zato so jim tovariški duh, skupina ljudi in občutek pripadnosti ter solidarnosti pri telesni aktivnosti bolj pomembni kot ljudem z nižjo stopnjo iz- obrazbe, ki so odprti in toplino ter dobre odnose dobijo tudi izven telesne aktivno- sti. Notranja motivacija je pri ljudeh z višjo stopnjo izobrazbe pomembnejša, kar bi pripisali boljšemu poznavanju koristnih učinkov telesne aktivnosti. Analiza razlik za udeležbo pri telesni aktivnosti glede na lokacijo Razlike med lokacijami DEOS domov za ostarele v motivih za udeležbo pri telesni aktivnosti, ki so statistično značilne, so se pokazale v večjem številu motivov. Motivi za udeležbo pri telesni aktivnosti se glede na lokacijo najbolj razlikujejo. Menimo, da je to posledica različne strukture populaci- je. Na podeželju so ljudje manj izobraženi kot v mestih, zato so jim pozitivni učinki vadbe manj znani. Poleg tega je sama pro- mocija telesne aktivnosti bolj skoncentri- rana na mestna središča in nekoliko manj na okolico. Veliko vlogo pri razlikah v mo- tivih igra tudi ekonomski status. Starostniki s podeželja zaradi narave svojega dela v mlajšem obdobju niso imeli možnosti za razvijanje raznih športnih spretnosti. Med ostalim ni bilo ustrezne infrastrukture, ki bi jim omogočala razvoj teh spretnosti. Ljudje v mestnih središčih so bolj izobraže- ni in imajo večjo dostopnost do različnih informacij, zato se novih spretnosti lahko naučijo tudi na druge načine in jim to pri sami telesni aktivnosti ni tako zelo po- membno. Delavne navade ljudi na podeže- lju se razlikujejo od ljudi v mestih. V mestu raziskovalna dejavnost 137 so ljudje bolj materialno usmerjeni, dejanja počnejo zaradi dobička in lastne koristi, na podeželju pa so ljudje bolj odprti, dobro- voljni, usmerjeni v odnose in storilnostno naravnani. Prijateljstvo in socializacija je bolj izražena na podeželju, ljudje so bolj odprti, nagnjeni k odnosom, solidarnosti in misli »vsi za enega, eden za vse«. Starostniki na podeželju so bolj nagnjeni h kolektivne- mu duhu v primerjavi s starostniki iz me- stnih središč. Primerjava glavnih motivov za udelež- bo pri telesni aktivnosti glede na lokacijo je pokazala razlike v incentivu »uživanje ob vadbi in prijateljstvo ter socializacija«, »sproščanje energije in napetosti pri vadbi pod nadzorom« in »notranja motivacija in tovariški duh«. Menimo, da prihaja do razlik zaradi različne strukture in načina življenja, na podeželju so ljudje bolj odprti, zato jim prijateljstvo in socializacija predstavljata motiv za udeležbo telesne aktivnosti. Vad- ba pod nadzorom in uporaba opreme in pripomočkov je bolj pomembna starostni- kom v Ljubljani kot izven nje. Menimo, da je to posledica ekonomskega statusa, saj v mestu ljudje izhajajo iz višjih ekonomskih razredov kot na podeželju, zato so si tudi v preteklosti lažje privoščili raznoliko opremo in dodatke. „ Sklep Telesna aktivnost je pomembna skozi vsa življenjska obdobja in nikoli ni prepozno za začetek. Zdrav način življenja, ki vključuje redno telesno aktivnost, vodi do dobrega počutja, zdravja in kvalitetnejšega staranja. Kljub vsem dokazanim učinkom telesne ak- tivnosti na zdravje je delež telesno aktivnih starostnikov nizek. Menimo, da je to izziv tako za nas športne delavce kot tudi za po- litiko, da damo večji poudarek na promociji in izobraževanju starostnikov. Telesna zmo- gljivost omogoča opravljanje vsakodnev- nih opravil, samostojnost in preprečevanje nastanka kroničnih obolenj. S starostjo gi- balne sposobnosti upadajo, vendar lahko upad s telesno aktivnostjo upočasnimo. Stremeti moramo k večji promociji, spod- bujanju in približanju ideje o aktivnem preživljanju prostega časa in obiskovanju organiziranih telesnih aktivnosti v tretjem življenjskem obdobju. Za optimalne rezultate in doseganje ci- ljev mora biti telesna aktivnost pravilno zasnovana, prilagojena sposobnostim sta- rostnikov, primerne intenzivnosti in ciljno usmerjena k ohranjanju gibalnih sposob- nosti. Kontinuirano udejstvovanje pri te- lesni aktivnosti povezujemo z zdravjem in počutjem starostnika. Uživanje ob vadbi, zdravje in dobro počutje so eden glavnih motivov za udeležbo starejših, zato mora- mo stremeti k potešitvi teh želja. Starostniki, ki so bili v preteklosti neaktivni in so s telesno aktivnostjo začeli pozno v ži- vljenju, imajo prav tako zdravstvene koristi in lahko s telesno aktivnostjo pomembno vplivajo na zdravje. Povečana telesna ak- tivnost je povezana z manjšo pojavnostjo bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni, zmanjša tveganja za osteoporozo, pomaga ohranjati ustrezno telesno maso in zmanj- šuje smrtnost. Obstaja veliko dokazov, da je mogoče ohranjati in razvijati telesno pripravljenost v starosti z redno telesno aktivnostjo. Paradoks je, da se kljub naraščajočim znan- stvenim dokazom o zdravstvenih in drugih koristnih učinkih telesne aktivnosti in večje- mu številu ljudi, ki se zavedajo pomembno- sti telesne aktivnosti za uspešno staranje, še vedno velik delež starostnikov odloči za sedeč, neaktiven in nezdrav življenjski slog. Na podlagi tega smo v raziskavi iskali motive za udeležbo pri telesni aktivnosti vadečih, ki obiskujejo organizirano športno aktivnost Aktiven dan za aktivno starost. Poznavanje motivov in upoštevanje le teh pri zasnovi telesne aktivnosti bo v priho- dnje pomagalo k večji udeleženosti starej- ših pri telesni aktivnosti. Ugotovili smo, da največ razlik v motivih za udeležbo pri telesni aktivnosti prihaja glede na lokacijo DEOS doma za ostarele. To bi predpisali predvsem različnim soci- alno-ekonomskim statusom in vrednotam ter navadam med starostniki na podeželju in v mestu. Do razlik med spoloma prihaja predvsem zaradi različnih osebnostnih la- stnosti. Razlike v motivih glede na stopnjo izobrazbe bi pripisali predvsem različnemu načinu življenja v odrasli dobi in predho- dnem znanju o telesni aktivnosti. V raziska- vi smo ugotovili, da se motivi za udeležbo pri telesni aktivnosti starejših ne razlikujejo glede na starost posameznikov v tretjem življenjskem obdobju. Zanimivo je, da se uspeh, storilnost, dobro počutje in zdravje ter ohranjanje in izpo- polnjevanje spretnosti ne razlikujejo glede na nobeno analizirano skupino. Menimo, da bi bilo v prihodnje to dobro upoštevati pri sestavi telesne aktivnosti. Zavedati se moramo, da starejša populacija ni homogena skupina in na motive za ude- ležbo pri telesni aktivnosti vplivajo različni dejavniki, kot so osebnostne lastnosti, zdra- vstveno stanje in počutje posameznika, dohodek in kapital, socialna integracija in številni drugi. Z ugotovitvami, dobljenimi v raziskavi, želimo pomagati športnim de- lavcem pri snovanju vadbenih programov, ki bodo zajemali različne želje starostnikov. „ Literatura 1. American diabetes association (2003). Physi- cal Activity/Exercise and Diabetes Mellitus. Diabetes care, 26, (1), 73–77. 2. Bean, J. F., Vora, A. in Frontera, W. R. (2004). Be- nefits of Exercise for Community-Dwelling Ol- der Adults. Pridobljeno s https://www.archi- ves-pmr.org/article/S0003-9993(04)00359-4/ pdf 3. Berčič, H. (2005). Povezanost športne rekre- acije in celovitega zdravja ter športna rekre- acija v posameznih starostnih obdobjih člo- veka. V T. Kajtna in M. Tušak (ur.), Psihologija športne rekreacije (str. 27–42). Ljubljana: Fakul- teta za šport, Inštitut za šport. 4. Chodzko-Zajko, W. J., Proctor, D. N., Fiataro- ne Singh, M. A., Minson, C. T., Nigg, C. R., Sa- lem, G. J. in Skinner, J. S. (2009). Exercise and Physical Activity for Older Adults. Pridobljeno s https://www.bewegenismedicijn.nl/files/ downloads/acsm_position_stand_exerci- se_and_physical_activity_for_older_adults. pdf 5. Fiuza-Luces, C., Santos-Lozano, A., Joyner, M., Carrera-Bastos, P., Picazo, O., Zugaza, J. L., … Lucia, A. (2018). Exercise benefits in car- diovascular disease: beyond attenuation of traditional risk factors. Nature Reviews Cardi- ology. Pridobljeno s file:///C:/Users/Drasko/ Downloads/nature.pdf 6. Go4Life. (b. d.). Pridobljeno s https://go4life. nia.nih.gov/keep-going-stay-motivated-to- -be-active 7. Go4Life. (b. d.). Pridobljeno s https://go4life. nia.nih.gov/4-types-of-exercise/ 8. Healthy ageing in action. (2019). Pridobljeno s http://www.healthyageing.eu/healthy-age- ing-action 9. Heath, J. M. in Stuart, M. R. (2002). Prescribing Exercise for Frail Elders. Pridobljeno s: https:// pdfs.semanticscholar.org/c6b0/8554a1eca2a 4520b98b2a1b120da1223373f.pdf 10. Jovičevič, L. (2019). Motivi za udeležbo pri te- lesni aktivnosti starejših občanov v Ljubljani in okolici (Magistrska naloga). Univerza v Lju- bljani, Fakulteta za šport, Ljubljana. 11. Kajtna, T., Tušak, M. in Kugovnik, O. (2003). Osebnost in motivacija športnikov in športnic. Pridobljeno s https://www.dlib.si/stream/ 138 URN:NBN:SI:DOC -4AVDXI54/be7fb431- -f87a-4c42-acd9-26710c1b180a/PDF 12. Kajtna, T. in Tušak, M. (ur.). (2005). Psihologi- ja športne rekreacije. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. 13. Lin, T. in Kuo, Y. (2013). Exercise Benefits Brain Function: The Monoamine Connection. Prido- bljeno s file:///C:/Users/Drasko/Downloads/ brainsci-03-00039.pdf 14. Mazzeo, R. S. in Tanaka, H. (2001). Exercise Pre- scription fort he Elderly. Pridobljeno s https:// pdfs.semanticscholar.org/18e8/3e40b76caa 473cfaf4f4015b8e23cd505d52.pdf 15. National Institute on Aging. (2019). Advances in Aging Research. Pridobljeno s https:// www.nia.nih.gov/about/advances-aging- -research 16. National Institute on Aging. (2019). Exercise and Physical Activity. Pridobljeno s https:// www.nia.nih.gov/health/exercise-physical- -activity 17. Pahor, M., Guralnik, J. M. in Ambrosius, W. T. (2014). Effect of Structured Physical Activity on Prevention of Major Mobility Disability in Older Adults. Pridobljeno s https://jamanetwork. com/journals/jama/fullarticle/1875328 18. Phillips, E. M., Schneider, J. C. in Mercer, G. R. (2004). Motivating Elders to Initiate and Maintain Exercise. Pridobljeno s https:// www.archives-pmr.org/article/S0003- -9993(04)00365-X/pdf 19. Pistotnik, B. (2018). Ravnotežje – 1. del. Prido- bljeno s http://zasrce.si/clanek/ravnotezje-1- -del/ 20. Pori, M., Pori, P., Pistotnik, B., Dolenec, A., To- mažin, K., Štirn, I. in Majerič, M. (2013). Špor- tna rekreacija. Ljubljana: Športna unija Slove- nije in Fundacija za šport. 21. Projekt Aktivno in zdravo staranje v Sloveniji. (2019). Pridobljeno s http://www.nijz.si/sites/ www.nijz.si/files/datoteke/opis_projekta_ aha.si__0.pdf 22. Silveira, P., Reve, E., Daniel, F., Casati, F. in Bruin, E. D. (2012). Motivating and as- sisting physical exercise in independen- tly living older adults: A pilot study. Pri- dobljeno s https://re.public.polimi.it/ retrieve / handle /11311/1011054/218120/1- -s2.0-S1386505612002390-main.pdf 23. Svetovni dan gibanja 2014: Za boljše zdravje telesna dejavnost za vse. (2014). Pridobljeno s http://www.nijz.si/sl/svetovni-dan-giba- nja-2014-za-boljse-zdravje-telesna-dejav- nost-za-vse 24. Tischer, U., Hartmann-Tews, I. in Combrink, C. (2011). Sport participation of the elderly – the role of gender, age, and social class. Pri- dobljeno s https://www.researchgate.net/ publication/257694384_Sport_participati- on_of_the_elderly-the_role_of_gender_ age_and_social_class 25. Tušak, M. in Tušak, M. (1997). Psihologija špor- ta. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. 26. Tušak, M. in Bednarik, J. (2002). Nekateri psiho- loški, socialni in ekonomski vidiki športa v Slove- niji. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. 27. Tušak, M. in Tušak, M. (2003). Psihologija špor- ta. Ljubljana: Znanstveni inštitut filozofske fakultete. 28. Tušak, M. (1999). Motivacija in šport. Ljubljana: Filozofska fakulteta univerze v Ljubljani, Od- delek za psihologijo. 29. Tušak, M. (1997). Razvoj motivacijskega siste- ma v športu (Doktorska disertacija). Ljubljana: Filozofska fakulteta univerze v Ljubljani, Od- delek za psihologijo. 30. Tušak, M. (2003). Strategije motiviranja v špor- tu. Ljubljana: Fakulteta za šport. Inštitut za šport. 31. U.S. Department of Health and Human Sevices. (2018). Physical Activity Guidelines for Ame- ricans (second edition). Pridobljeno s https:// health.gov/paguidelines/second-edition/ pdf/Physical_Activity_Guidelines_2nd_edi- tion.pdf#page=66 32. Vallerand, R. J. in O'Connor, B. P. (1989). Mo- tivation in the elderly: a theoretical framework and some promising finding. Pridobljeno s https://pdfs.semanticscholar.org/1f35/30b5 ca08ffd3f46775a2bc2c56c53130b441.pdf 33. Wang, Y., Wang, M., Chen, H., Li, G., Li, W., Luo, J. in Li, H. (2018). Early Out-of-Bed Functional Exercise Benefits Elderly Patients Following Hip Fracutre: A Retrospective Cohort Study. Prido- bljeno s https://www.jstage.jst.go.jp/article/ tjem/246/4/246_205/_pdf 34. Wiemeyer, J. in Kliem, A. (2012). Serious ga- mes in prevention and rehabilitation – a new panacea for elderly people?. Pridobljeno s https://eurapa.biomedcentral.com/track/ p d f/10.10 07/s11556 - 011- 0 093-x Liza Jovičevič, mag. kin. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport liza.jovicevic@hotmail.com