S tesnobo smo sprejeli vest, da nas je zapustil spo- štovani ljubitelj gora in narave, v Celju rojeni Sa- vinjčan Milan Naprudnik. Že s sedmimi leti se je povzpel na vrh Raduhe, kjer je prvič doživel radost med cvetjem in ska- lami ter širnimi obzorji mogočne gorske kraji- ne. Druga svetovna vojna je Milana in starše po- gnala v vojno izgnanstvo. Po vrnitvi v Celje leta 1945 je po končani osnovni šoli in opravljeni ma- turi nadaljeval študij na tehniški fakulteti Univer- ze v Ljubljani, na oddelku geodezije, in diplomi- ral leta 1954. Prav te šolske in študijske vsebine so Milana smiselno in vsebinsko še bolj navezale na gore. Kot planinski navdušenec je bil tesno pove- zan tudi z atletiko, s celjskim športnim društvom Kladivar, kajti aktivno planinstvo in atletika, kot je Milan pogosto poudarjal, se v marsičem do- polnjujeta, ker obenem krepita in utrjujeta zdrav duh v zdravem telesu. Prav to sporočilo je Milan najbolj spoštoval in ga je na življenjski poti tudi zvesto spremljalo. V Atletski zvezi je iz tekmoval- ca postal športni sodnik in bil za krajše obdobje izvoljen za predsednika Atletske zveze. Njegova prva zaposlitev je bila na celjskem Geo- detskem zavodu, kjer je že v kratkem napredoval do mesta direktorja zavoda. Leta 1967 je bil ime- novan za direktorja Geodetske uprave RS. V letu 1970 je postal odgovoren za vodenje Biroja za re- gionalno prostorsko planiranje Republike Slove- nije, nato pa imenovan za glavnega urbanistične- ga republiškega inšpektorja. Na tem mestu je bil do leta 1993, ko je izpolnil pogoje za upokojitev. Po upokojitvi leta 1994, ko je vodenje in upravlja- nje organov Alpske konvencije (AK) osmih alp- skih držav prevzela Slovenija, je bil Milan Na- prudnik izvoljen na mesto predsednika stalnega odbora Alpske konvencije, ki jo je vodil dva man- data. Bil je resnično pravi strokovnjak za to po- dročje, saj je bil geodetski inženirski strokovnjak, V letu 2001 se je izoblikovala in uresničila pobuda, da se PZS vključi v članstvo Olimpijskega komiteja Slovenije in pri tem je Adi kot pomemben zagovor- nik sodeloval ter pripomogel k vstopu PZS v članstvo OKS. Glede na to, da so bila tekmovanja v športnem plezanju in turnem smučanju v alpskem svetu takrat že resničnost, je Adi željo po vključitvi športnega ple- zanja in tekmovalnega turnega smučanja v olimpijski nabor podkrepil s sporočilom: „PZS pri tem ne more in ne sme biti izjema. Prizadevati se moramo za med- narodno planinsko alpsko primerljivost in enakost za sodoben planinski razvoj. “ Prvi rezultat PZS, že pravnomočne članice OKS, je bil opazen, saj je poleg članstva v IO OKS PZS dobila tudi svojega prvega podpredsednika OKS in v odboru Šport za vse tudi predstavnika PZS Adija Vidmajerja kot člana tega odbora. V letu 2004 je v okviru odbora Šport za vse OKS in PZS na osnovi sklepa UO PZS pa- dla odločitev za vseslovensko akcijo vzponov na vrho- ve po planinskih poteh od Prekmurja do Primorja. T o naj bi sovpadalo tudi z vključitvijo Slovenije v pravno formalno članstvo v EU. Seveda je bil vodja in koordi- nator tega operativnega projekta – Adi. Začetek je bil 1. maja 2004 na Tromejniku nad Kuzmo v Prekmurju , kjer se je zbralo več kot 2000 prvih planincev , ki so naredili prve korake po začrtani planinski trasi po slo- venskih gorah od Triglava do Jadranskega morja. Ena- ka svečanost je potekala na Krašnjem vrhu v Beli kra- jini, kjer so pohodniki iz Prekmurja predali planinski nahrbtnik belokranjskim metliškim planincem. Števil- ni planinci so nadaljevali pot po skrbno izdelani Adi- jevi trasi, ki se je sklenila 26. avgusta na vrhu Triglava. T udi na Triglavu je Adi Vidmajer imel, kot na prejšnjih mestih, slavnostni nagovor s sporočilom o skrbi za na- daljnji razvoj planinstva ter ohranjanje planinske tradi- cionalne razpoznavnosti. Na koncu nagovora in hkrati ob zaključku projekta vseslovenskega pohoda od Pre- kmurja do Primorja je Adi z veliko srčnostjo in zado- voljstvom „popotniški planinski nahrbtnik“ s planin- skim napevom in vriskanjem predal PZS. “ Vrednote in delo Adija Vidmajerja na področju pla- ninstva so trajne tudi v smernicah, zapisanih leta 2004 , o tem, kakšen naj bo nadaljnji razvoj sloven- skega planinstva v okviru PZS. Osnovno sporočilo, ki nam ga je zapustil, pravi: „Brez dobrega dela v planin- skih društvih in meddruštvenih odborih večjega na- predka pri razvoju planinstva na Slovenskem ni pri- čakovati. Tudi vzgoja, usposabljanja in izobraževanje članstva morajo biti še naprej ena od prioritet in na- log PZS. Vizija razvoja planinstva gre tudi v smer ka- drovske popolnitve, kajti le z dobrimi medsebojnimi odnosi bomo obdržali celotno planinsko organizaci- jo še naprej prijazno, upoštevano, prodorno ter pri- ljubljeno med članstvom in tistimi, ki nas cenijo po dobrem delu, in onimi, ki nas opazujejo in iščejo naše spodrsljaje. “ Spomini na Adija in njegovo dragoceno planinsko za- puščino nam bodo ostali kot markacije, ki kažejo pot do cilja in varnega povratka. m V SPOMIN Franc Ekar Milan Naprudnik (1927–2021) 70 doktor znanosti, profesor in tudi spoštovana ter ugle- dna osebnost. Kot je povedal, se je brez premisleka sprejel to funkcijo kot izziv vodenja mednarodnega prestižnega alpskega organa. Še posebej pa je pouda- ril, da je to dejansko vrh in maksimum njegove kari- ere. V tem obdobju je bil ponovno razpet zaradi spo- padov med stroko in politiko. Nedvomno pa ima Milan Naprudnik izjemne za- sluge za ohranjanje in varovanje gorske narave, kaj- ti v te programe in zaščitne naravovarstvene proce- se je vključeval tudi planinske društvene organizacije. Tako je tudi PZS v odboru Alpske konvencije našla svoje mesto in vpliv. Po izteku vodenja AK je Naprudnik na PZS od leta 1998 do leta 2001 vodil komisijo za varstvo gorske na- rave (KVGN). Kot močna osebnost z mednarodnimi znanji je v delo komisije vnesel nove sodobne, evrop- sko napredne sisteme in vsebine , kar je bilo za našo državo v tranziciji še kako pomembno. Ozaveščanje je za uporabnike gorskega sveta izrednega pomena, prav tako tudi delo planinskih prostovoljcev na nara- vovarstvenem področju. Na primer, zavedati se mo- ramo, da mora biti planinska koča zavetišče in ne go- stišče. Na PZS je poleg vsega dela nekaj časa vodil tudi Za- ložniki odbor, kar se je odrazilo v povečanju izdaj pla- ninske kartografije. Odmevni, po vsebini in obsegu, sta bili izdani dve letni Poročili CIPRE o naravovar- stvenem stanju v Alpah. Vedeti moramo, da je Milan Naprudnik s svojo lju- beznijo do gorske narave in zavzetostjo do njenega varovanja v okviru Planinske zaveze Slovenije in z njeno podporo uresničil končno oblikovani predlog mednarodne nevladne komisije za varstvo Alp CI- PRA (Commission Internationale pour la Protecti- on des Alpes) in jo od 1999 do 2002 tudi vodil. Nje- gova zasluga je, da je bila Slovenija v mednarodnem alpskem prostoru delovna, ugledna in mednarodno prepoznavna. V letu 1995 se je formalno oblikovala planinska skupi- na predstavnikov planinskih zvez – društev iz osmih alpskih držav Alpskega loka z imenom CAA (Club Arc Alpin). Leta 2003 je PZS na zasedanju CAA v Bolzanu dala predlog, da bi se – glede na pomen dela in prizadevanj v dobro gorske narave in tudi zaradi upoštevanja predpisanih zakonskih aktih o pravno formalni ureditvi CAA skupine – morala le–ta regi- strirati in pridobiti za to potrebna dovoljenja države, v kateri bi bil sedež, to je urad in koordinacijo delova- nja. Na tem zasedanju je bil prisoten tudi Milan Na- prudnik, ki je bil na enem prejšnjih sestankov ime- novan za podpredsednika CAA. Z vso vnemo se je zavzel in tudi sam pripomogel, da je bila pobuda PZS sprejeta, CAA pa je nato izvedla svojo statusno in za- konsko registracijo. V letu 2008, ko je Slovenija prevzela predsedovanje EU, je komisija za varstvo gorske narave temu dogod- ku posvetila pozornost tako, da je poskrbela za nasta- nek nove tematske poti, ki poleg planinske tematike vsebuje tudi kulturne in botanične zanimivosti, ime- nuje pa se Pot Karla in Žige Zoisa, to je po botanikih baronih Zois, ki sta bivala na gradu Brdo. Trasa poti vodi po planinskih poteh od gradu Brdo, po pobočjih Storžiča, čez Zaplato do Krvavca. Skupino za pripra- vo in izvedbo planinsko-botaničnega projekta z iz- dajo vodnika z istim naslovom je koordiniral in vodil Naprudnik. Milanovo življenje je bilo predvsem opazovanje in varovanje gorskega sveta in narave. Z množico pre- davanj o novih gorskih odkritjih, in o svojih spominih na planinska in visokogorska popotništva je razvese- ljeval ljubitelje gora; predaval je, kako je preplezal Se- verno triglavsko steno, kako je praznoval svoj 75. roj- stni dan na vrhu Kilimandžara, govoril je o trekingu pod Makalujem v Himalaji in kako je smučal po za- sneženih strminah in ledenikih z vrha Mont Blanca v Chamonix. Dragi Milan, še dolgo nam boš ostal v spominu. Spo- minjali se bomo tudi prijaznih prijateljevanj s teboj, ko smo si skupaj prizadevali, da bi planinski svet čim bolje obranili pred onesnaževanjem, da bi v gorah ohranili zelene in cvetja polne senožeti, čisto ozračje, biserno čiste studenčnice in da bi tudi zasnežene gore ostale kar najbolj kristalno čiste. Zahvaljujemo se ti, ker si s svojim delom, strokovnostjo, dejanji in avto- riteto dvigoval nivo, ugled, poslanstvo in razpoznav- nost organizacije PZS ter slovenskega planinstva, tako doma, v Alpah in v svetu na sploh. m Milan Naprudnik (1927–2021) Foto Vladimir Habjan 71 maj 2021 PLANINSKI VESTNIK