Nase gospodarstvo f e To je sodba sedanjega finančnega ministra dr. Milana Stojadinoviča, Iki jo je izrazil v svojem govoru na seji upravnega sveta Narodne banike v Beogradu v petek, 18. januarja. V tem svojem govoru je poudaril poglavitno naslednje misli: Aprila 192G je bil dinar stabiliziran v vrednosti 9.12 švicarskih frankov za 100 Din. Leta 1931 je prišlo posojilo za zakonsko stabilizacijo dinarja v višini 2 milijard Din, leta 1932 pa ni bilo 100 Din več vredno 9 švicarskih frankov. Nato je postopno in stalno vrednost dinarja padala in naposled se je dinar v zadnjem času stabiliziral na temelju 7 švicarskih frankov. Da se vzdržuje zakonsko stabiliziran tečaj dinarja, sc je uvedel dodatek 28'*%. Dejanski položaj je torej ta: V Curihu je dinar 7 švicarskilvfrankov mesto 9.12. Zlata podlaga za dinar se nahaja deloma zastavljena v inozemstvu in je vsled tega vrednost zlatc podiage dejansko manjša za 314 milijonov francoskih frankov, na ikatere se plačajo 3 in pol % obresti. Ta resnica še doslej ni prišla odkrito na dan. In vendar je trcba odkrito priznati sedanjo stvarno vrednost dinarja. Nekateri mislijo, da bi se dale mnoge težave premagati, če bi se znižala vrednost dinarja, ali pa če bi se zatekli k inflaciji. Kdor to veruje, verujo obeneru, da je denar vzrok vso gospodarske krize in da je potemtakem v denarju zdravilo za to krizo. Temu pa ni tako. Saj jc gospodarska kriza v državah z zlato in s papirnato valuto. Tisti, iki predlaga inflacijo, misli samo na dolžnike, pozablja pa vavčevalce, ki so morda z največjimi žrtvami hranili svoje imctje v vložnih iknjižkah. Pozablja na tiste, iki so kupovali državne papirje, pozablja na delavce in uradnikc. Znižati vrcdnost denarja pomenja pomagati enemu sloju v škodo drugega. Države srcdnje Evrope se borijo z največjimi težkočami strahotne gospodarske krize, toda nobeni izmed njih ni prišla na um inflacija. Naše gospodarstvo je bolno, boleha Dd več bolezni. Zato ne moremo vanj zanašati nove bolezni, ki bi bila inflacija. Zato je vladina politika: ohranitev sedanje vrednosti dinarja. Ni pa potrebna nobena izmišljava. Zato jc odredil, da se smejo v domačem tisku svoboino objavljati tečaji dinarja v Curihu. Tudi ni treba izmišljave o visoki stopnji icritja za dinar okoli G0%, čeprav jc dejanslto veliko manjše. Za ta gospodarski blesk plačamo inozemstvu na leto dkoll 30 milijonov v devizah (menicah). Narodna banika torej mora odikrito ugotoviti svojo bilanco po današnjein dejanskem stanjii. Posojilo 314 milijonov frankov v inozemstvu mora Narodna banlka likvidirati, s tem si bo prihranila okoli 30 milijonov na lcto, Ce tudi se na videz zdi, da se stopnja ikritja zniža s 35 na 25%, oziroma pri zlatu s 25 na 20%. Treba je pokazati rea»ično fitanje. Politika Narodne banke v bodoče mora biti ta: kritje mora po možnosti biti samo v zlatu in v devizah, zlato pa mora ostati y tresorju Narodne banke, ne pa v inozemstvu. Svoto 30 milijonov dinarjev, iki jiih bd NarcMina banka prihranila na leto, naj ne odstopii svojiim delničarjem niti je ni treba položiti v državno blagajno, marveč naj jo odstopi v prid narodnemu gospodarstvu. Obrestna mera Narodne banike po 6.5% spada danes med najvišje v Evropl Taiko visoka obrestna mera zelo pritiska gospodarsko delovanje v državi. Obrestna mera naj ss zniža od 6.5% na 5%. Ako se ta predlog sprejme, bo minister za trgovino in industrijo znižal obrestno mero v vsej državi. Na ta natin bo za narodno gospodarstvo prihranjenih ne samo 30 milijonov, temveč &e ve&krat po 30 milijonov. — Po govoru finančnega ministra je upravni odbor Narodne banfce siklenil, da Narodiia banka počenši s 1. februarjem zniža lombardno mero 3 7.5% na G%, eskontno mero pa s 6.5% na 5%<