[DVIGA X LETO I GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA JELOVICA, LESNA INDUSTRIJA ŠKOFJA LOKA SEPTEMBER 1972 Ustavna dopolnila in praksa (Nadaljevanje in konec) V zadnji številki našega glasila so ibile prikazane osnovne značilnosti TOZD in osnovni pogoji za ustanavljanje TOZD. IV nadaljevanju tega članka pa bom skušal podati način oz. postopek za ustanavljanje TOZD v organizaciji združenega dela. Obdobje dveletne mandatne dobe bo za nami in spet bomo morali izvoliti nove organe sindikata. Organi v sedanjem sestavu so delovali dve leti. V svojem delu so opravičili svoj obstoj in delo, ki so ga opravili nam daje upanje, da bo tudi v naslednjem obdobju tako. PRIPRAVE ZA OBČNI ZBOR Vse priprave za občni zbor naj bi se začele talkoj po prenehanju letnih dopustov, O tem je predsedstvo sindikalne organizacije že razpravljalo. Občni zbor sindikata naj bi bil v drugi polovici oktobra ali novembra. Ta čas pa moramo temeljito izkoristiti za priprave. Težišče dela in konkretne pogovore s celotnim članstvom kolektiva bodo imeli sindikalni pododbori, ki delujejo v naših obratih. Pripraviti bodo morali sestanke članstva. Na sestankih bodo morali predlagati delegate za konferenco, kandidate za sindikalne pododbore, sindikalni odbor, nadzorni odbor in še stalne komisije. Prva tako se bomo morali temeljito pripraviti tudi na nov način delovanja sindikata po temeljnih organizacijah združenegla dela. Kako naj bi bil sindikat organiziran v teh organizacijah, bodo verjetno še tekle posebne razprave. NEKATERA STALIŠČA: Ker podjetje šteje 1100 članov kolektiva, je zelo težko organizirati občni zbor sindikata ob navzočnosti vseh zaposlenih. Saj je precej naših članov na terenih po Jugoslaviji in tudi precej monterjev v inozemstvu. Težave pa so tudi zaradi prostora, saj ga v celotni Škofji Laki ni, da bi lahok toliko članov kolek, tiva prisostvovalo občnemu zboru. O tem je že razpravljal izvršni odbor na zadnji seji in Ko je dana pobuda, da se ustanovi TOZD v nekem delu podjetja (to je tista delovna enota, ki ima osnovne pogoje glede ustanovitve TOZD), je potrebno, da se zbor kolektiva odloči glede ustanovitve TOZD. Za tako odločitev naj bi praviloma glasovali vsi člani se odločil, da bi vse priprave tekle tako, da se organizacija občnega zbora izvede po delegatskem sistemu. Na vsakih 10 zaposlenih, naj bi se izvolil 1 delegat. Tako bi na sindikalnem občnem zboru zastopalo naš kolektiv 110 izvoljenih delegatov. Mislim, da bi ob (takem zastopstvu lahko Občni zbor razpravljal o celotni problematiki podjetja in ocenil tudi delo sindikalne organizacije v preteklem mandatnem obdobju. Pravila sindikalne organizacije določajo, da moramo na občnem zboru izvoliti naslednje organe: — sindikalni odbor — predsedstvo sindikalnega odbora — nadzorni odbor — sindikalne pododbore — stalne komisije sindikal-neg odbora — komisija zveze borcev — komisija za odlikovanje. Predsedstvo sindikalne organizacije naj bi sestavljali: — predsednik — podpredsednik — tajnik — blagajnik in — 1 član Izvolitev predsedstva Člane predsedstva izvoli sindikalni odbor na sami konferenci ali pa na prvi seji izvršnega odbora oz. sindikalnega odbora. Osnovne naloge sindikalnih pododborov naj bi bile naslednje: — izvajanje sklepov in dela programov sindikalnega odbora — skrbi za razvoj samoupravljanja v delovni enoti ali v temeljni organizaciji združenega dela — sodelovanje pr; delu samoupravnih organov enote — predlaga in izvoli predstavnike v sindikalni odbor delovne enote. Pravnoveljavna pa je talko odločitev, če zanjo glasuje večina članov te enote. Večina prisotnih članov te enote na zboru kolektiva vsekakor ni v smislu principa XXI. ustavnega amandmaja. Akt oziroma odldk o ustanovitvi TOZD mora biti v — razpravlja in izvaja ostale naloge vsakodnevnih problemov, ki se pojavljajo v enoti. Po položaju naj bi (bili predstavniki sindikalnih pododborov avtomatično člani sindikalnega odbora. Pristojnosti sindikalnega odbora: Pojasnil bi le nekatere, ki so bistvene in naj bi bile tudi sestavni del programa za bodoče delo: — usklajeval naj bi delo sindikalnih pododborov — pripravljal maj bi (letne programe sindikalne organizacije — vodil skrb za razvoj samoupravljanja v podjetju —• posredoval naj bi organom upravljanja svoja stališča — konkretno naj bi vodil priprave za volitve organov upravljanja — sprejema konkretna stališča na gospodarska vprašanja, zlasti na tista, ki neposredno vplivajo na materialni položaj delavcev — predlaga kandidate za kolektivne izvršilne organe in komisije organov upravljanja, kakor tudi predlaga njihove razrešitve — zavzema stališča opredelitve pravice delavcev o odločitvah pri ustanavljanju temeljih organizacij združenega dela. Naloge predsednika: — da zastopa organe sindikata pred organi upravljanja in pravnimi osebami, vodstvom podjetja in družbeno političnimi organizacijami podjetja in izven, — sklicuje seje predsedstva in odbora — udeležuje se sej organov upravljanja in pa tudi sej vodstva podjetja. To je samo nekaj misli pred občnim zborom sindikalne organizacije podjetja. Franc Gaber pismeni obliki, Vsebuje pa naj tele osnovne določbe: a) Splošni del odloka ib) Naziv, sedež TOZD c) Predmet poslovanja (opis dejavnosti) d) Upravljanje v TOZD e) Rok za izdelavo in podpis samoupravnega sporazuma f) Določitev odgovornosti g) Imenovanje individualnega izvršilnega organa (v primeru če je TOZD pravna oseba) h) Prevzem osnovnih, obratnih in ostalih materialnih sredstev (delitev se izvaja na predlog posebne komisije). Verjetno bo te določbe potrebno še razširiti, kar bo pokazala praksa. S sprejetjem odloka o ustanovitvi TOZD se proces ustanavljanja TOZD 'šele začenja in je potrebno uresničiti vsebino samega odloka. Delovne enote v podjetju imajo možnost ugovora v 30 dneh na odlok o ustanovitvi TOZD, če so po ustavi kršene pravice članov kolektiva drugih delovnih enot. O upravičenosti oziroma utemeljenosti zahteve odloča mešana komisija (arbitraža). Le-ta je sestavljena iz članov kolektiva, tki jih je imenoval CDS v podjetju. Celotno dokumentacijo (strokovno) o ustanovitvi TOZD pripravi komisija oz. odbor. Odbor predloži elaborat CDS v razpravo. CDS na osnovi elaborata potrdi ali pa zavrne zahtevek delovne enote za ustanovitev TOZD. še nekaj besed o samoupravnem sporazumu. Ta naj bi bil v bodoče naj. višji samoupravni akt, ki ga podpišejo stranke. Vseboval naj bi določbe obveznosti:, pravice, dolžnosti, pooblastila organov upravljanja itd. Sporazum oz. njegove določbe morajo vsebinsko ustrezati skupnemu interesu v organizaciji združenega dela. Nastajanje TOZD je nujno povezano z lastno materialno bazo. Nesmiselno je organizirati taiko TOZD, ki je brez materialnih sredstev in katere dohodek se ne more samostojno izkazati. Pri delitvi materialne baze naj se v pralksi upoštevajo naslednji principi: — delitev sredstev skupne porabe naj bo sorazmerna ustvarjenemu dohodku v delovni enoti, — Obratna in osnovna sredstva naj se delijo po bilančnem stanju, — inventar in tiste delovne priprave, ki po svojem namenu služijo delovni enoti, — sredstva amortizacije, kot del osnovnih sredstev, ki se uporabljajo v tehnološkem procesu delovne enote. V praksi bo ustanavljanje TOZD nenehen in dolgotrajen proces, skladno s spreminjanjem tehnologije in rastjo poslovanja v podjetju. Nastajanje pogojev za ustanavljanje TOZD bo potrebno spremljati v vsaki organizaciji združenega dela. Upoštevati bo potrebno pobude in zahteve članov delovnih enot, iskati racionalne rešitve pri samem delu in tako uvajati principe ustavnih amandmajev v prakso, dipl. ing. Boštjan Jocif Naši športniki nosijo odlične srajce »Pik«, odlične nogavice »Polzela« in po petih tekmovalnih dnevih žalostno gledajo skozi okna »Jelovica«. Pred nami je občni zbor osnovne organizacije sindikata Rezultati poslovanja PROIZVODNJA V prvem letošnjem polletju smo v proizvodnji naredili 698.388 NU, !kar je za 12 % pod planom. Primerjave s preteklim letom ne moremo narediti, ker so se v začetku leta spremenili normativi in bi bilo primerjanje nerealno. V tabeli I, kjer je doseganje plana prikazano po posameznih proizvodnih in montažnih obratih, vidimo, da ima izjemno visoko doseganje obrat montaže stavbnega pohištva. Proizvodni plan sicer dosegajo samo še obrati v Sovodnju, obrat polken in letev ter obrat montažnih Objektov. Najslabše je tekla proizvodnja na žagi v Škofji Loki, saj je doseganje le 57 %, vendar je tu nenehen vzrok zastojev pomanjkanje hlodovine. Proizvodni rezultati po količinah grup izdelkov sicer kažejo povečanje v primerjavi z lanskim letom, a plan presegamo le s 25 vhodnimi vrati, 1401 NU pri montažnih objektih, 3588 podboji in 16.354 NU pri individualnem stavbnem pohištvu. Znatno pod planom smo z 12.769 okni in 12.697 notranjimi vrati. Pogoji, kakršni vladajo v proizvodnji, ne omogočajo večje proizvodnje. Stalno nam primanjkuje delavcev, čeprav sedaj proizvodni obrati delajo tudi ob sicer prostih sobotah in pri tem še vedno opravimo veliko nadur. Drugi bistveni vzrok zastojev in neizkoriščanja obstoječih kapacitet pa je neprestano pomanjkanje repromaterialov tako domačih kot uvoženih'. Proizvodnja v I. polletju 1972: Šifra Naziv obrata Plan za I. polletje Indeks 72/plam 310 žagarski obrat 43.687 57 320 Obrat oken in notranjih vrat 230.408 80 327 Montaža stavbnega pohištva 49.778 150 330 Obrat Gorenja vas 42.965 80 340 Obrat polken in letev 40211 103 350 Obrat Kranj 64.722 77 360 Obrat Preddvor 111.967 79 370 Obrat Sovoden1 36218 122 380 Obrat montažnih objektov 42.660 103 383 Montaža montažnih objektov 89.052 81 390 Obrat vhodnih in garažnih vrat 42.084 97 Podjetje 793.752 88 PRODAJA Z realizacijo 86,734.653 din v prvem letošnjem polletju dosegamo plan celotne prodaje s 85%, vendar v grosistični prodaji slabše prodajamo kot v naših trgovinah. Vzroik za to je seveda stalno pomanjkanje blaga, ker tudi proizvodnja ne dosega postavljenega proizvodnega plana. Kar 26 % več smo prodali letos v trgovski mreži kot preteklo leto. Prodaja v naših trgovinah bolje izpolnjuje plan, vendar ga le dve poslovalnici presegata. Izredno ugodno prodajo izkazuje že vse leto poslovalnica Šibenik, medtem ko za zdaj še zelo zaostaja Niš, izjemno slabo pa se prodaja tudi v Crikvenici. V primeri s preteklim letom smo prodali v šestih mesecih skoraj za 500 milijonov starih dinarjev več ali za 26 %. Najbolj se je seveda povečal promet v Nišu, ki je lani šele začel prodajati, takoj za njim pa razen Pulja in Crikvenice vse poslovalnice dosegajo lepe rezultate. V celotni prodaji smo v primeri z lanskim letom prodali več 9188 oken, 3745 vseh vrat, 1819 polken, 814 m2 plastičnih rolet, medtem ko smo prodali za 1383 kosov manj kompletnih rolet in 4347 m2 manj lesenih rolet. Zaradi teh dveh primanjkljajev smo pravzaprav letos prodali vrednostno za 6% manj senčil kot lani v enakem času. Prodaja montažnih objektov je nekoliko večja od lanskoletne, a znatno pod planom. Zaradi dvignjenih cen fimalizi-ranih hiš smo sicer 11 hiš manj prodali, a vrednostno vseeno več kot lani. IZVOZ V tabeli o izvozu ugotavljamo, da brez poslovalnic tudi tu ne bi dosegli polovice letnega plana izvoza. V trgovski mreži že ob polletju devizna prodaja dosega skoraj 86 % letnega načrta. Devizna prodaja v maloprodaji dosega kar 21 % celotne detajlistične realizacije. Celoten izvoz ima v grosistični realizaciji skoraj 20 % delež in je znatno večji od prve polovice preteklega leta, ko je le-ta znašal 8,33%, v celotnem letu pa 14,66 %. Izvoz januar—junij v din Izdelek Letni plan izvoza Doseženi izvoz % Montažne stanovanjske hiše 2,600.000 2,000.412,55 40,46 Montaža hiš 2,343.000 Stavbno pohištvo 9,000.000 5,162.881,40 50,61 Montaža stavbnega pohištva 1,200.000 Stavbno pohištvo — poslovalnice 6,000.000 5,149.466,30 85,82 Žagan les 111.020,25 Skupaj 21,143.000 12,423.780,50 58,76 Prodaja Skupina izdelka Plan I. polil. 72 Realizacija I. poli. 72 Indeks 3:2 1 2 3 4 1. Okna 22,010.010 17,263.976 78 2. Vrata 16,566.990 12,970.672 78 3. Senčila 16,569.000 13,395.640 81 4. Indiv. stavb. poh. 4,854.000 5,141.211 106 STAVBNO POHIŠTVO 60,000.000 48,771.499 81 MONTAŽNI OBJEKTI 15,000.000 11,481.584 77 OSTALO — 2,544.541 — Grosistična prodaja 75,000.000 62,797.624 84 Maloprodaja 27,000.000 23,937.029 89 SKUPAJ: 102,000.000 86.734.653 85 Maloprodaja Trgovina Plan Realizacija Indeks Indeks I. polil. 72 I. polil. 72 72/71 3:2 1 2 3 4 5 Škofja Loka 9,000.000 9 200.127 118 102 Zagreb 6,000.000 5,424.142 134 90 Pulj 3,000.000 2,517.428 100 84 Crikvenica 3,000.000 2,049.684 106 68 Zadar 2,400.000 2,093231 120 87 Šibenik 900.000 1,143.687 147 127 Niš 2,700.000 1,508.730 116 56 SKUPAJ: 27,000.000 23,937.029 126 89 Polletni finančni uspeh 1972 Struktura Plan Januar— Ideks Junij Dosjplan Grosistična real.— bruto — 63,139.880 Rabat 92.105 — Grosistična real. — neto 77,000.000 63,047.775 82 Direktni stroški 58,000.000 46,565.262 80 Kritje I. 19,000.000 16,482.513 87 % kritja 24,7 26,1 106 Maloprodajna realizacija 28,000.000 23,937.030 85 Nab. vrednost trg. blaga 23,890.550 20,013.756 84 Kritje II. 4,109.450 3,923.274 95 Celotna realizacija — neto i05,000.000 86,984.805 83 Kritje I. + II. 23,109.450 20,405.787 88 — Indirektni stroški 20,079.500 19,352.512 96 Dobiček oz. izguba 3,029.950 1,053.275 35 + Saldo izrednih doh. in izd. 206.712 — — Ggib. del in tek. por. SSP + Udeležba na dobičku IBM 769.401 — centra v letu 1971 - + 42.582 — OSTANEK DOBIČKA — 119.744 — Smiljana Oblak JELOVICA — Glasilo delovnega kolektiva Jelovica, lesna industrija Škofja Loka — Ureja odbor delavskega sveta za informacije in tisk: Stane Bernik, Mirko Bondi, Franc Jenko, Jurij Zebre, Franc Pavlin — Odgovorni urednik: Franc Pavlin — Tiska ČP Gorenjski tisk, Kranj v 1100 izvodih Personalne vesti (čas julij — avgust 1972) NOVI SODELAVCI V obratu oken In notranjih vrat: Marjan Šubic, Ladislav Mrak, Rudolf Kunštek, Metka Kordež in Milan Matjašec. V obratu montaže stavbnega pohištva: Janez Mihelič. V obratu oblog in letev: Lucija Božjak. V obratu individualnega stavbnega pohištva — Sovodenj: Mirko Telban in Jožica Jezeršek. V obratu hladilnega pohištva — Gorenja vas: Mirko Jelovčan, Janez Oblak, Miran Tavčar, Franc Oblak in Zdravko Jeram. V obratu montažnih hiš: Ana Šubic, Marta Košir in Cedomir Stojičevič. V obratu montaže montaž-nih hiš: Milan Skok. V strokovnih službah — priprava dela: Božo Batagelj. V Poslovalnicah za stavbno pohištvo: Osijek — Stjepan Pavelič, Skopje — Danče Mi. lanov, Bula — Stankica Milj anovid. V tem razdobju se je v delovni organizaciji zaposlilo tudi 39 dijakov osnovnih in srednjih šol, ki so opravljali delo v raznih obratih eden do dva meseca. DELOVNO RAZMERJE SO PREKINILI V obratu oken in notranjih vrat: Marija Buh, Alojz Vidmar, Katarina Jakopin, Rudolf Kunštek, Marjan Šubic, Eniz Huskič, Janez Habjan, Nikolaj Kožuh, Milojka Zalaznik in Ladislav Mrak. V skladiščni službi za stavbno pohištvo: Koloman šeb-janič, Jožef Kožuh in Anton Benedik. V obratu oblog in letev: Ljudmila Potočnik in Miroslav Mlakar. V obratu hladilne opreme — Gorenja vas: Franc Oblak. V obratu podbojev in rolet — Preddvor: Anica Šavs in Stanislava Šavs. V obratu montažnih hiš: Miroslav Vidmar, Albina Benedik in Pavel Mlakar. V obratu montaže montažnih hiš: Zvone Justin, Edvard Govekar in Marko Dolinar. Upokojeni sta bili: Marija Gaber in Rozalija Rihtaršič. S počitniškim delom pa je končalo tudi 34 dijakov. Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillliii Sodelujte v glasilu JELOVICA iiiiiimiiiimiiHiiiiimimiiMiiiMiiimmiiiiiiii 2 JELOVICA Obdelava na računalniku Nogometno moštvo Jelovice na III. Lesariadi Koliko časa še vsak dan dražje V eni izmed prejšnjih številk smo na kratko opisali osnovne značilnosti elektronskih računalnikov. Danes pa na 'kratko poglejmo obdelave, ki jih z računalnikom lahko izvajamo, in poti, po katerih pridemo do njih. Obdelave, ki jih podjetje sedaj izvaja na računalniku, predstavljajo razmeromamaj. hen delež celotne problematike, ki je primerna in potrebna za tovrstno obdelavo. Obračun osebnih dohodkov in materialno knjigovodstvo so področja poslovanja, ki so v številnih podjetjih prva našla svoje mesto ob računalniku. Podjetja, iki so zbrana v škofjeloškem obračunskem centru, so ta področja obdelovala že na prejšnji klasični garnituri strojev za obdelavo luknjanih kartic. Nove možnosti, ki jih nudijo izpopolnjeni elektronski računalniki ter potrebe podjetij po obdelavah novih področij, so narekovale podjetjem, da razširijo uporabo računalnikov tudi na druga področja. V podjetjih: Sava, LTH, Gorenjska predilnica so se že lotili uvajanja elektronske obdelave po novih področjih poslovanja. Sava je začela s fakturiranjem in vodenjem saldakon-tov kupcev, Gorenjska predilnica je uspešno uvedla obračun proizvodnje in vodenje zalog, LTH je izdelal sistem za vodenje kosovnic ter sistem za planiranje potreb in vodenje odprtih naročil dobaviteljem in proizvodnji. Tudi Kmetijsko gospodarstvo je uvedlo fakturiranje in izračunavanje receptur za krmila. Naše podjetje je izpopolnilo obračun osebnih dohodkov in dopolnilo obračun osebnih dohodkov ter materialno poslovanje z raznimi statistikami in analizami. Vsa podjetja si prizadevajo za nadaljnjo razširitev sedanjih obdelav iter za povezovanje le-teh v zaključene sisteme, ki pokrivajo poslovanje celotnega podjetja. Tako za razširitev kot za povezovanje obdelav obstoječi računalnik v računskem centru ni primeren. V bližnji prihodnosti se bo iztrošil, razen tega pa je tudi za obračunavanje celotne problematike posameznih podjetij premajhen. V tem času, ko v podjetjih razmišljujejo o najemu novega računalnika, se nam ponuja možnost, da začasno preidemo z obdelavami na računalnik, ki ga bo v začetku naslednjega leta najelo podjetje Sava v Kranju. Ob prihodu na nov, večji, zmogljivejši računalnik je smiselna in tudi potrebna drugačna, nova organizacija poslovanja. Zaradi obširnega in odgovornega dela, s katerim je povezana izdelava novega koncept bodoče organizacije poslovanja, smo k sodelova- nje povabili avstrijsko firmo REIF, ki je specializirana za uvajanje elektronske obdelave podatkov. Na osnovi zahtev, ki jih določa elektronska obdelava podatkov, ter na osnovi skupnega dela z vodji različnih služb v podjetju, smo skupaj s sodelavci ite firme predložili vodstvu podjetja načrt uvajanja nove organizacije poslovanja. V prvi etapi, ki se nanaša na razdobje od julija do konca letošnjega leta, naj bi pripravili za nov način poslovanja naslednje področje: — splošna organizacija — oblikovanje službe, ki naj bo odgovorna za vodenje vseh sprememb podatkov v podjetju, ter določitev njenih nalog; oblikovanje novih sistemov oštevilčenja (šifracijo); — obračun prodaje — vodenje odprtih naročil kupcev za podjetje in posebej za po- slovnice ter fakturiranje za podjetje in poslovnice; oblikovanje novih dokumentov ter določitev novih poti dokumentov in določitev novih postopkov pri poslovanju; — vodenje zalog — določitev novih dokumentov ter poročil o gibanju in stanju zalog, vrednostno in količinsko vodenje zalog po skladi, ščih in maloprodajnih poslovalnicah; — oblikovanje statističnih poročil za potrebe podjetja, o zalogah, kupcih, prometu za centralo ter poslovalnice, vrednostno in po količinah. V letu 1972 predvideva zakon o določitvi premoženjskega cenzusa spremenjene pogoje pri otroških dodatkih. Osnovne značilnosti tega zakona, veljavnega od L aprila 1972 dalje so naslednje: — polni otroški dodatek znaša 140 din za prvega otroka. Za vsakega naslednjega pa 180 din. — Osebni dohodek na družinskega člana ne sme presegati 600 din iz delovnega razmerja oziroma 720 din, če gre iz naslova kmetijske dejavno, sti. — Zmanjšan otroški dodatek v višini 85 din za prvega otroka, za vsakega naslednjega pa 115 din pripada delavcu, če osebni dohodek iz naslova delovnega razmerja Obdelava teh področij, ki naj 'bi stekla v začetku naslednjega leta, predstavlja samo prvo etapo prehoda na kompletno obdelavo podatkov s pomočjo računalnika. V naslednji etapi, do sredi, ne naslednjega leta, naj bi prinesli na računalnik vodenje saldakontov kupcev in dobaviteljev, do konca leta pa planiranje potreb po materialu in polizdelkih, vodenje odprtih naročil dobaviteljem in proizvodnji (delovnih nalogov). Leta 1974 naj 'bi izgradili nov celoten sistem obračuna stroškov in nato sistem za vodenje in tenminiranje proizvodnje. Za uspešen prehod na nov način poslovanja je potrebna pomoč vseh zaposlenih. Za oblikovanje nove organizacije je odgovorno vodstvo podjetja in organizacijska služba, od ostalih pa se zahteva doslednost pri izvajanju novih postopkov ter točnost in ažurnost pri delu. 'Pomoč računalnika v podjetju je uspešna le v primeru, ko ga sprejmejo vse službe in posamezniki. Vsak posameznik in vsaka služba pridobi z njim trdno oporo in pomoč pri delu. Računalnik nikomur ne odvzame službe ne dela, temveč samo pomaga, da vsak opravlja svoje delo bolje, točneje, hitreje in na tistih področjih, kjer stroj dela ne zmore in ga lahko opravlja le človelk. znaša od 600—800 din na družinskega člana. — Otroški dodatek iz gornjih primerov se poveča za 50 %, če je otrok telesno težje prizadet, 30% pa za otroke upravičencev, ki iso edini hranilci svojih otrok. Upravičenec je upravičen do povišanega otroškega dodatka v višini 30 % še v drugih primerih, ki jih predvideva zakon. Ker so zakonska določila precej obširna, pogoji za pridobitev zelo različni, predlagamo članom kolektiva, da se v takih primerih obračajo za strokovne nasvete na upravo podjetja v Kadrovsko socialni oddelek. dipl. Ing. Boštjan Jocif Vsak dan smo priča, da se cene nekaterih živil in drugih potrošnik dobrin še vedno dvigajo. Materialni položaj naših delavcev z nizkimi osebnimi dohodki je vsalk dan bolj ogrožen, saj osebni dohodki ne rastejo tako kot cene. Po statističnih podatkih v okviru Jugoslavije so se dohodki v prvih štirih mesecih povečali za 31,8 odstotka, izdatki pa za 29,7 odstotka. Osebni dohodki naj bi se po nekaterih podatkih zvišali za 26,5 odstotka. Iz telr podatkov lahko sklepamo, da se materialni položaj naših delavcev z nižjmr osebnimi dohodki slaoša in da bo treba črmprej odločno ukrepati. Kljub obljubam vseh odgovornih, da bo stabilizacija uspešno izvedena, še vedno deluje nestabilnost, ki jo bo treba odpraviti, a ne s paketi ukrepov ampak s spremembami v gospodarskih tokovih in družbenih odnosih. Na dolgo in široko razpravljamo o novih cenah, o tem kako posamezne panoge gospodarstva zahtevajo ponovne podražitve za svoje izdel. ke. Vse premalo pa se lotevamo sistematičnega proučevanja porabe prebivalstva, še posebej pa meril za določanje minimalnih življenjskih stroškov. če ugotavljamo, da so bili povprečni osebni dohodki v Jugoslaviji za obdobje janu. ar-rnaj 1547 dinarjev, potem lahko ugotovimo, da je še veliko zaposlenih, ki dobiva osebne dohodke okoli 1000 din, s čimer je v takih razmerah skoraj nemogoče živeti. Strinjam se z odločitvijo republiškega sindikata, da je začel akcijo za proučevanje minimalnih življenjskih stroškov posameznih kategorij prebivalstva. Posebno analizo bi bilo 'treba posvetiti izbranim družinskim gospodinjstvom z nizkimi osebnimi dohodki in z večjim številom otrolk. Izračuni bi potem lahko prikazali, kakšen je materialni položaj pri nekaterih kategorijah naših delavcev z nizkimi osebnimi dohodki in z veččlansko družino. Vse to bi potem predstavljalo tudi osnovo sindikalni organizaciji, da bi lažje kot sedaj sprejemala odločitve, kakšen naj bi bil najnižji osebni dohodek. Dosedanji razgovori in mnenja, da bi bil najnižji osebni dohodok 1400 din že pot k uravnilovki, ne drži, ker najvišji 6000 din še vedno predstavlja razpon 1 proti 4. Vsi, ki to zagovarjajo, naj bi se postavili v kožo tistih, ki take nizke osebne dohodke prejemajo. Za tako delitev morajo biti seveda tudi pogoji; večja produktivnost, ta pa je in bi morala biti odvisna od dobre organizacije dela. Za to pa bi morali biti odgovorni tisti z visokimi osebnimi dohodki. Kaj nam predstavljajo moderni objekti, sodobni stroji, če pa delavec prejema nizke osebne dohodke. To pa je tu. di vzrok nizke produktivnosti in odhajanja delavcev v druga podjetja. Imamo primere, ko delavec z nizkimi osebnimi dohodki menja službo tudi za 100 dinarjev. To pa je dejstvo, da je standard takih delavcev že resno ogrožen. Franc Gaber Nova 10. številka revije SLOVENIJA-PARALELE vas obvešča: KAKŠNO PERSPEKTIVO IMAJO GORSKE KMETIJE? TEHNOKRATIZEM — prispevek Marka Nikezida Vse o ekonomskem vohunstvu Zeleni dodatek Kaj menijo o črnih kozah v Portorožu ... ... je turizem ogrožen? Berite in naročite se na revijo SLOVENIJA-PARALELE. Pri letni naročnini vam nudimo popust. Jurij žebre DOSEŽENA REALIZACIJA V JULIJU Grosistična prodaja 10.362.765,45 din od tega izvoz il.009.142,00 din Maloprodaja (poslovalnice) 4.562.212,65 din od tega izvoz 672.408,55 din Celotna realizacija 14.924.978,10 din DOSEŽENA REALIZACIJA V AVGUSTU Grosistična prodaja od tega izvoz Maloprodaja (poslovalnice) od itega izvoz Celotna realizacija 11.808.298,45 din — nezaključeno 5.652.273,60 din — nezaključeno 17.461.172,05 din Spremembe pri otroških dodatkih JEUMCA.3 Ekskurzija članov društva inženirjev in tehnikov Po skoraj dveh letih od zadnje strokovne ekskurzije DIT smo 23. junija obiskali dve tirali v sosednji Italiji — žago in furnirnico Tranceria Venetta v kraju Marcon blizu Benetk ter tovarno vezanih plošč Eurocomp v Mellaredu pri Padovi. Že malo po četrti uri zjutraj je odpeljal avtobus izpred avtobusne postaje v Škofji Loki. Po postankih na Trati ter v šiški se nas je skupaj nabralo 22 članov DIT. Kmalu smo se pripeljali na mejni prehod, kjer so bile carinske formalnosti hitro urejene, nato pa je sledila precej enolična vožnja po avto cesti proti Benetkam, kjer človek v megli, ikot je bila to jutro, nima kaj opazovati, saj je pokrajina precej dolgočasna. Nekateri so z dremežem skušali nadomestiti kratko nočno spanje, nekaj se jih je zbralo ob taroku, ostali pa so opazovali cesto oz. maloštevilna vozila na njej. Po manjših manevrih med krajem Mestre ter Marcon smo razmeroma hitro prispeli do Trancerie Venetta, kjer sp nas že pričakovali. Najprej smo si ogledali popolnoma avtomatizirano žago za razrez tropske hlodovine najrazličnejših izmer. Eksote pripeljejo s kamioni iz 15 km oddaljenega pristanišča, kamor prihaja les na ladjah iz Afrike, Amerike, Indije, s Sumatre; skoraj z vsega sveta. Hlode žagajo na velikih tračnih žagah, odžagane plohe pa prekladajo na odlagalna mesta posebne pnevmatske naprave, ki se z rokami prisesajo na ploh, ga dvignejo in prenesejo drugam. S podobnimi manjšimi napravami dvigujejo tudi tanjše deske, s čimer so delavci rešeni kakršnega koli neposrednega dvigovanja lesa. V furnirnici dela pet turnirskih nožev in dva luščil na stroja. Noži lahko režejo celo s hitrostjo do 90 rezov na minuto, kar je skoraj skrajna meja človeške zmogljivosti odstranjevanja in zlaganja turnirskih listov. Ko smo si zatem ogledovali skladišče furnirja, sem jih povprašal o svetlih drevesnih vrstah, katerih furnir bi lahko morebiti nadamestii koto na naših vratnih krilih, saj vemo, da ima le-ta pogosto večje modrine. Povedali so, da izdelujejo pretežno temne furnirje, ker so svetli lesovi zaradi slabše odpornosti proti mikroorganizmom v splošnem za furnirje manj priporočljivi. Zadnje čase se močno uveljavlja anegre, ki pa je nekako na meji med svetlimi in temnimi lesovi, a zaradi preveč enakomerne teksture po našem mnenju estetsko zaostaja za običajno uporabljenimi furnirji. Po končanem ogledu smo se odpeljali na kosilo do bližnje restavracije, zatem pa smo odpotovali proti Padovi. Do drugega cilja smo prispeli prav v najhujši vročini, zaito ni čudno, da smo v proizvodni hali najprej zagledali ob steni vabljivo nameščen avtomat za brezalkoholno pijačo. Naši gostitelji so to opazili in čez par minut smo z redkimi izjemami nagibali steklenice k ustom. Po tej nepričakovani osvežitvi smo si ogledali proizvodnjo vezanih plošč, ki je dokaj mehanizirana in avtomatizirana, a nam ni pustila kakega posebnega vtisa. Pač pa smo z velikim zanimanjem opazovali luščilni stroj, ki lilod avtomatsko dvigne iz pritličja, vpne v dvignjen luščilni stroj, olušči in takoj odvrže vse pretrgane in z napakami posejane obodne furnirje, olušči osrednji predel Moda v kontinuiran do 40 m dolg turnirski list, ki sc ob koncu Mtečih transportnih trakov po prečnem razrezu izgublja v sušilnico ter končno odvrže osrednji od-padrn valj. Celotno vpenjanje, luščenje in odmetavanje enega Moda s premerom 60 cm traja le slabo minuto, vso napravo pa upravlja prek komandne plošče le en delavec. Z obiskom v tej tovarni je bil strokovni del ekskurzije končan, zato smo se odpravili nazaj z namenom, da se spotoma ustavimo v Benetkah. Tja smo prispeli že pred četrto uro popoldne, zato smo lahko malo dalj časa porabil* -za ogled mesta. V manjših Skupinah smo se razkropili na vse strani, vsi z namenom, da si ogledamo čimveč stvari. Več se nas je peljalo z barko do trga Sv. Marka, kjer smo se Vključili v množico pred Doževo palačo, nakar smo se še spreho dali po beneških ozkih ulicah in občudovali izložbe, kjer se bohotijo najrazličnejši predmeti, še bolj pa cene. Medtem pa se je nad mestom stemnilo, prižgale so se luči im padle so prve kaplje ... Ko smo se ob dogovorjeni uri zbrali v avtobusu, je bilo v njem 'kot v kaki pralnici — razen šoferja in Sandre smo bili vsi talko premočeni, da se je v vsesplošnem slačenju oz. preoblačenju od nekaterih kadilo kot s premočenih konj, pri čemer so se zarosila vsa okna. Kosi oblek so viseli s prtljažnikov oz. z ročajev pod stropom, kolikor niso ležali kar po sedežih. Bilo je kot bi v avtobus treščila bomba, pri čemer pa dobre volje ni manjkalo. Po mnenju udeležencev je ekskurzija popolnoma uspela tako po strokovni kot tudi nestrokovni plati. Žal se nam je sicer zlasti v drugi tovarni Udeleženci III. Lesariade v Cerknici zaradi vročine pozornost pri ogledu proizvodnega procesa nekoliko zmanjšala, vendar ne smemo zanemariti prednosti takega izleta tudi glede boljšega medsebojnega spo- znavanja članov DIT. Zato lahko upamo, da bomo kmalu organizirali novo ekskurzijo, po možnosti pa v Mad-nejšem letnem času. Jurij šeme Skupščinske volitve v letu 1972 V prihodnjem letu poteče mandatna doba vsem skup. ščinslkim organom. Tudi odbornikom skupščine občine Škofja Loka. Vsaika priprava in izvedba volitev terja posebno delo in odgovornost tistih, ki po službeni dolžnosti vodijo talke akcije. Razen tega pa so vključeni v to akcijo tudi politične organizacije Osnovni organizatorji te akcije naj bi bili na terenu socialistična zveza delovnih ljudi, v podjetju pa osnovna organizacija sindikata. Posebno pozornost daje tem pripravam nova ustava, ki predvideva nadaljnji posebno pomembni korak v smeri dograjevanja političnega sistema. Celotni volilni sistem postavlja na nove osnove iz sedanjega klasičnega na delegatski sistem tako, da bo človek res upravljavec stvari v temeljnih samoupravnih skupnostih. To je velik tkorak naprej v izgrajevanju sistema samoupravljanja. Zaradi tega je nujno, da se v priprave vključijo poleg sindikalne organizacije tudi mladinska in organizacija ZK. Prav tako naj bi bile ka» drovske priprave v predvolilnih aktivnostih ena najpomembnejših nalog družbenopolitičnih organizacij v podjetju. Sprejet je bil sistem evidentiranja in tudi možne predlagane kandidate smo evidentirali oziroma predlagali. Seveda bi morali s tako prakso samo nadaljevati, če hočemo zagotoviti dovolj širok krog in izbor možnih kandidatov za kandidiranje na prihodnjih skupščinskih volitvah. Tu pa nas čaka še precej dela in predvsem tiste, ki aktivno delajo v sindikalnih organizacijah. Franc Gaber Šahovski ol/mp vstopmma 2 ifc Uspeh naših strelcev 15. julija je bilo na strelišču v Vincarjih strelsko tekmovanje z zračno puško v počastitev dneva borca. Na tekmovanje so bile vabljene štiričlanske ekipe sindikalnih organizacij, organizacije ZRVS, ZB, ZM, garnizija Škofja Loka in strelske družine. Na tekmovanju je nastopilo 10 ekip z 42 udeleženci. Tekmovanja se je udeležilo 6 članov naše sindikalne podružnice, ki so dosegli glede na sestavo ostalih ekip lep rezultat. Našo ekipo so sestavljali: Tatjana Likar, Dora Fojkar, Janez Umnik in Anton Oman. V skupni razvrstitvi ije naša ekipa dosegla drugo mesto med 10 ekipami. 1. Strelska družina »Kopač-nica« Trata 1027 krogov, 2. Sindikalna podružnica »Jelovica« 949 krogov, 3. Strelska družina »Brata Kavčič« Šk. Loka 948 krogov od 1200 možnih. Posamezno so se naši člani odrezali takole: 2. Anton Oman 267 krogov, 12. Janez Umnik 235 krogov, 18. Alojz Frelih 228 krogov, 21. Tatjana Likar 226 krogov, 22. Dora Fojkar 221 krogov, 29. Janez Bozovičar 214 krogov od 300 možnih. Želel bi, da čim več članov našega kolektiva dob; razvedrilo v strelskih vrstah. Možnosti vključevanja v strelski šport imajo člani kolektiva v SD »Tabor« Žiri, SD »Tabor« Gorenja vas, SD »Brata Kavčič« Škofja Loka, SD »Ratitovec« Železniki, SD »Kopačni-ca« Trata in v strelske družine, ki so v Kranju, Preddvoru, Predosljah, Cerkljah, Šenčurju, Stražišču, Žabnici in Britofu. Anton Oman 4 JELOVICA