amerjcan in spirit foreign " 1 in language only AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, APRIL 16, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV. Vesti o četnikih po radiu „.Sonja Tomara dopisnica vili iz delov in motorjev sestre- > York got' of ir nil«' >T0' - Herald Tribune," ki ^sto Piše o dogodkih v zvezi z P°rom jugoslovanskega naro-j • posvetila svoj članek dne jj,aprila radijskim poročilom, ki . Vsak dan oddaja tajna radij-I,a. P°staja generala Draža Mi-^loviča v Jugoslaviji. Neko 0 odajo sta poslušala na %eiemni postaji Jugoslovan- ih 51 bi IE ^formacijskega Centra , vi.t6st Hills dr. Svetislav Petro-Hercog, o čemer Tomara piše: so iem J'e bil izvrsten, čeprav te^^6 in italijanske postaje Su?le.motiti "tajno p°staj° % kakor jo imenuje čet-1 govornik. Oddajo je bilo t, °Ce včeraj poslušati do konji, v°rnik je govoril v prosti k /Vaščini skoraj kakor člo-*2 dežel % 'seno: :'e, a ognjevito in na- i R i • 0cllte potrpežljivi, kajti sa- in Pe3Jivost bo rešila Srbi~ 5tatjena®° veHko Jugoslavijo. lvaboe združite se proti k* so uničili vaše domo- ~" wiuv/iii vaov- uvinv . načina lahko pomagajo m našemu voditelju Dra-ij^ Soviču: s tem, da z oro-stopate v naše vrste . da nam dajate hrano, ln Poročila. niso edino orožje. Por % \ nam tudi vaša srca. V ^ $el Vlh preiskušenj moramo \ razdeliti vse kar ima- ><5 ll>sko love ti Zetev smo že porabili, '%'\Pa je še dosti časa. Raz- si title. m°ram6 naše zadnje kajti če ne pride po-umrli. Zave- K skupaj ifVZ' So naši gozdovi pol-\ v"^nučenikov, ki žive živ-^ r1Vjih zveri. Najdite jih, m 'jn jesti, dajte jim pre-Kd dor pomaga bratu v vi-• Ifolv ' P°maga materi Sr- r^ie(,U,^evanje in kazen za iz-Si Prišla pozneje. "Bog t rMjo I'," % ste sledili dve zadnji \ ^slovanske narodne \ ' članku časnikarka bo^ne podatke o hero j-. Draža Mihajloviča I Mu o neustrašenih četni-* ■> plzdajalski vlogi "pogla \ ■ aVeUča in ostalih kviz. |Ai>^aljuje: We glavno bivališče gene-[fo ^Jtovie \\ .n K q -'iča ni mogoče spo-eileral se seli iz kraja v ,^eg°Va radijska postajne zdi, nekje v divjih Predelih črne gore. I^iki radijski oddaji so kHoHiP°hvalili» da imajo tu- Sv V1 lij. - letal. Nekoliko so ■Ho oa 2unaj, druga pa so Jihovi mehaniki sesta- ljenih nemških in italijanskih letal." "Jugoslovanska vlada se zaveda da četniki ne morejo nadaljevati borbe, če kmalu ne dobe pomoči v orožju, strelivu in hrani. Branko čubrilovič, minister za prehrano, in letalski polkovnik Dragutin Savič sta nedavno prišla v Združene države in poskušata organizirati pomoč čet-nikom po lend-lease aktu." "O vsebini njihovih uradnih zahtev ni ničesar znanega vendar pa se domneva da bi hoteli nekoliko bombnikov ki bi nosili pomoč generalu Mihajloviču s Srednjega Vzhoda, če bi Mihaj-lovičeve čete bile premagane, bodi z lakoto, bodi z orožjem, bi izginil zadnji otok odpora v Evropi." "V Srbiji so šest nemških divizij zamenjale madžarske in bolgarske divizije. Zdi se da so Italijani izgubili nadzorstvo nad črno goro. Jugoslovanska vlada poroča da so četniki že često prodrli do Jadranskega morja." -o- Čehi niso sejali ozimine in Nemci ne bodo dobili letos žita iz Češke London. (ONA). — Nemška armada letos ne bo dobila iz Češke in Moravske pšenice in rži in to radi sabotaže patriotičnih čeških kmetov. Kljub pretnji, da jih bodo postrelili ali zaprli, niso hoteli češki kmetje jeseni sejati ozimine, kot vidijo nemške oblasti sedaj. Velik del lanske letine so češki kmetje poskrili, da bi ne prišla Nemcem v roke. Mnogo Reških kmetov je bilo radi tega ustreljenih in mnogo so jih poslali v konfinacijo radi agrikulturne sabotaže proti Nemcem. i Nemške ofenzive ne bo še radi prevelikega blata Bern, Švica. (ONA). — Znanstveniki pravijo, da je obstojala površina naše zemlje pred milijoni leti iz samega blata, ko so se odtekle vode, ki so prej pokrivale ves svet. Nemci imajo za tisto zlato besedo "Urschlamm." Nemško vrhovno poveljstvo zdaj poroča, data ruski "Urschlamm" šc več tednov ne bo dovolil ofenzive na ruski fronti. Poroka V soboto ob devetih bo v cerkvi sv. Kristine poroka gdč. Jane Kovačič z Mr. Jack Debev-ccm. Nevesta je hčerka Mr. in Mrs. John Kovačič iz 830 E. 237. St., ženin je pa doma iz James City, Pa. Sorodniki in prijatelji so vabljeni k poročni maši. Vse najboljše mlademu paru v no-i vem stanu. 16,000 Jugoslovanom grozi zdaj pokolj London. (UP) — Nemške oblasti so v Jugoslaviji razglasile objavo, v kateri zahtevajo, da se do pondeljka konča četniška vojna v Jugoslaviji, sicer bodo pobili IG,000 talcev, je izjavil predstavnik jugoslovanske vlade v izgnanstvu. Izjava je prišla po sporočilu, da so Nemci "povabili" voditelja srbskih četnikov generala Draža Mihajloviča k predaji in zagrozili, da bodo njegovo rodbino in druge sorodnike prijeli in jih kaznovali kot krivce za četniško vojno. Nemci so v pripravah z pomladansko ofenzivo poklicali vse njihove čete iz Jugoslavije in pustili deželo pod nadzorstvom bolgarskih divizij, ki imajo nalogo poklati vse moško in vse žensko prebivalstvo z otroci vred, če četniki ne bodo prenehali z odporom. Mihajlovič je poslal brzojavno sporočilo jugoslovanski vladi, da se ne bo ravnal po 4 nemških zahtevah. Poroča se, da imajo Bolgari v policijski službi v Jugoslaviji 110,000 do 125,000 mož, srbski krogi pa so izrazili mnenje, da se te čete ne bodo borile proti Mihajloviču, ker so naklonjene Srbom. Vendar so bolgarski častniki naznanili srbskemu prebivalstvu, da bodo "za vsakega bolgarskega vojaka ubili sto Srbov in za vsakega častnika porušili celo vas ali mesto in poklali prebivalstvo brez ozira na spol ali starost." 1* 0 lepa prilika za nove naročnike! Vlnaše cenjene naročnice in naročnike se tem potom J0 s prijazno prošnjo, naj povedo svojim sosedom, in znancem, ki še nimajo Ameriške Domovine, Mzl" 8 Prazno prošnjo, naj povedo svojim^sosedom, V;. Jem in znancem, ki še nimajo An ~ ........." io ^ 2d*j lahko naroče še po stari ceni. To pa lahko store Prihodnje sobote l8- aprila. h W Veste, se je naročnina začenši z današnjim dnem 'a za en dolar pri celoletni naročnini. Toda ker smo Jt _„ ______ ^J____________| več stranfpripombe, da bi se ta ali naročil na list, T °£el plačati še po stari ceni, pa to store. IfC^ia, seveda, samo za nove naročnike. Zelo hvale-«ašim zvestim naročnikom, če to povedo takim, o V mi«lijo, da bi si list naročili. Torej do prihodnje so-' V 2a nove naročnike še stara cena. Pokličite nas po te-" nam naznanite kako drugače in poslali bomo za-k novim naročnikom na dom. JETNIK BI RAJE SMRT KOT PA JEČO Springfield, Mo. — Lepo pro sim, gospod sodnik, nikar me ne pošljite nazaj v ječo. Raje me obesite." Tako je govoril črnec Samuel Moore, ki sedi v ječi že 50 let radi nekega umora, ki ga je izvršil leta 1891. Sodnik mu je rekel, naj napravi prošnjo na pcmiloščevalno komisi-jo. Nadaljnih 21 Poljakov obsojenih na smrt Stockholm. (ONA). — Nazi j-sko sodišče v Brombergu je obsodilo na smrt 21 Poljakov, ki so bili člani guerilskih čet, katerem načel ju je stotnik Jan Drzewi-ecki. Glasom poročil nemških časopisov so bili obsojeni v smr radi protinemških aktivnosti. Nov grob Sinoči ob 10:25 je umrl rojak George Papež, po domače Inškov Jurij, star 75 let. Stanoval je pri hčeri Mary na 449 E. 146. St. Doma je bil iz Velikih Lip-lenj pri žužemberku, odkoder je prišel v Ameriko pred 49 leti. Tukaj zapušča tri žalujoče hčere: Mary poroč. Hočevar, Frances poroč. Jaklič in Alice poroč. Ku-mel, devet vnukov in osem pra-vnukov. Bil je član društva Srca Jezusovega. Pogreb bo v soboto zjutraj iz Svetkovega pogrebnega zavoda. Naj počiva v miru, preostalim naše sožalje. | Štirje tujci prijeti Ameriška tajna policija je! včeraj prijela v Clevelandu dva j Italijana in dva 'Nemca. Eden teh, nek Italijan, se ni registri-J ral kot sovražen tujec in ni oddal dveh lovskih pušk, kot to zahteva postava. Peta obletnica Jutri ob osmih bo v cerkvi sv. Vida darovana sv. maša za pokojno Frances Levstek v spomin 5. obletnice njene smrti. Sorod niki in prijatelji so vabljeni. To pa smete! Vlada svari pred kupiče-njem sladkor ju,- Nima rada, če si grmadite v shrambe tega in onega, ker bi potem zmanjkalo drugim. Ampak ena stvar pa jet ki bi jo vlada rada videla že zdaj v vaši kleti in to je premog za prihodnjo zimo. Vlada resno svetuje, naj se ljudje že zdaj založe s premogom za prihodnjo zimo. Jeseni bo primanjkovalo železniških voz in kaj se ve, česa še vsega in takrat boste morda imeli težave dobiti premog. Jeseni bo morda tudi dražji kot je sedaj, ker spomlad, ko ljudje nehajo kuriti je premog navadno najcenejši. Torej prej ko bo mesec julij, naj bi bila vsaka klet polna premoga, kjer ga, seveda, rabijo za kurjavo. Z BOJNE FRONTE: FILIPINI. — Ameriški bombniki so poleteli iz Avstralije na Filipine, 4,000 milj dolgo pot, in tam razbijali japonske postojanke. To je začetek nove ofenzive proti Japoncem na Daljnem vzhodu. BURMA. — Japonci so odprli na Burmi novo fronto z namenom, da zasekajo zagozdo med kitajsko in angleško armado. Anglija pozivlje Zed. države, naj pošljejo bojno brodovje v Pacifik, da potegne japonsko ladjevje od Indije. ANGLIJA. — Angleški avijati-čarji brez prestanka bombardirajo Porurje, kjer se nahaja glavna nemška industrija za vojne potrebščine. RUSIJA. — Ruska armada je presekala nemško linijo pri Brijansku in napada Nemce za hrbtom. LONDON. — Poročila iz Šved ske naznanjajo, da je poslal Hitler nove mirovne ponudbe Angliji. Nek nemški bankir je bil baje poslan na švedsko, da stopi v dogovore z angleškimi diplomati. Ameriškim državljanom je ukazano, da takoj odidejo iz Francije Vlada je ustavila prodajo monterskih potrebščin Washington. — Urad za vojno produkcijo je zamrznil vso zalogo novih monterskih (plum-berskihj in grelnih potrebščin. Prodati se pa sme v prodajalnah na drobno teh stvari za $5.00 ali manj. Odredba je stopila v veljavo danes ob 12:01 zjutraj. Trgovine ne smejo prodajati nobenih furnezev, stokerjev, cevi in drugih takih monterskih ali grelnih naprav. Vlada želi, da se prihrani te potrebščine za vojaške naprave ali za vladne hišne projekte. Vlada je že prej prepovedala tovarnam izdelovati oljne grelce ali stokerje na premog od 31. maja naprej. Ta ukaz pa ne zadene prodajo vrtnih cevi, škropilnikov in vodnih pip. Drama "Kamnolom" V nedeljo 19. aprila priredi dramsko društvo "Ivan Cankar" krasno dramo "Kamnolom" in bo ves čisti prebitek izročen Cankarjevi ustanovi. Prijatelji dramatike pridite v nedeljo popoldne ob 3:30 v S. N. Dom na St. Clair Ave., in imeli boste par ur resničnega vžitka. Sezite po vstopnicah, katere dobite v slaščičarni Mrs. Makovec in modni trgovini Johna Pollacka v S. N. Domu in oni iz Collinwooda pa v trgovini Jos. Durna na 15605 Waterloo Rd. ter pri članih dramskega društva. To je zaključna predstava v tej sezoni, toraj pridite, vabi vas Odbor. -o- Iz raznih naselbin Zed. države so ustavile vse ladje z živili, ki so bile namenjene v Francijo. Vzrok je novi načelnik Francije Laval, ki bo razglasil sodelovanje z Nemčijo. Ameriški konzulati po vsej neokupirani Franciji so obvestili vse ameriške državljane, naj takoj odidejo domov v Ameriko, ali vsaj kakor hitro mogoče. Na francoski Rivieri in drugod po južni Franciji se nahaja še nekaj Amerikancev. Vzrok tej nenadni odredbi je vrnitev Lavala na vlado, dasi ameriška vlada ne trdi tega javno. Ameriška vlada je tudi ukazala, da se takoj preneha s pošiljanjem raznih potrebščin v francosko severno Afriko. Kot se sliši, je odpoklic ameriškega poslanika, admirala Leahya iz Francije vprašanje ur. Ameriški nadomestni državni tajnik Welles ni uradno še ničesar izjavil glede vrnitve Lavala na vlado. Poročila iz Berna, Švica, javljajo, da bo francoska vlada zdaj, ko je prišel Laval v sedlo, javno izjavila svoje sode-ovanje z Nemčijo. Razni inozemski viri poročajo, da bo maršal Petain skušal storiti vse, da prepreči razdor Zed. državami, da pa bo Laval ustrezal Nemčiji, ne glede na posledice. Radio iz Pariza je včeraj na .znanjal, da bo prišlo iz Vichy v nekaj urah važno naznanilo, ki se bo tikalo bodoče smernice francoske vlade. Bolgarski kralj Boris se boji revolucije naroda Bern, Švica. (ONA). — Iz Bolgarije se poroča o nemirih in kralj Boris se resno boji revolucije, ako bo poskušala vlada poslati armado proti Rusom. Poročila iz Sofije zatrjujejo, da je bil odstavljen vojni minister Da-skalov, ker se 'je protivil nemškim zahtevam, da bi poslala Bolgarija tri divizije proti Rusom. Novi vojni minister, general Mišov, je pa baje za to, da se Bolgarija udeleži vojne proti Rusom. Ko je premier Filov potom radia naznanil narodu, da bo novi vladni kabinet v polnem sodeloval z osiščem, se je prebivalstvo po deželi vznemirilo. Po glavnem mestu Sofiji so bili takoj razneseni protiosiški letaki. Mr. Germ je odpotoval Sinoči je odpotoval iz Cleve-landa Mr. John Germ, gl. predsednik ICSKJ. Včeraj je bil z Mr. John Pezdirtzem pri županu Lauschetu sprejet v avdijen-ci. Odšel je v Joliet na sejo fi-načnega odbora, potem se bo pa udeležil kegljaške tekme KSKJ v Waukeganu. Pred odhodom se želi iskreno zahvaliti vsem pri jateljem in znancem za prijazen sprejem in vso postrežbo, zlasti pa Mr. in Mrs. Louis Šimenc, ter vSem odbornikom in članstvu društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ Kliče jim: na svidenje prav kmalu! Zadušnica V petek ob osmih bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete zadušnica za pokojno Mary Kle-menčič. Prijatelji so prošeni, da prisostvujejo. Pomembna slika V SND na St. Clair Ave. bodo nocoj ob osmih kazali zelo zanimivo premikajočo sliko, v kateri se pokažejo vse naloge, ki jih imajo stražniki in razni pomočniki v slučaju zračnega napada. Javnost je prijazno vabljena, naj pride gledat to sliko. Vstopnina je prosta. Direktorij SND bo dal dvorano brezplačno, sliko pa je dala na razpolago Ohio Bell Telephone Co. Buenos Aires, Arg. — Dne 12. febr. je za operacijo umrl Pavel Urbančič, star 32 let in doma iz Kruševlja pri Brdih na Primorskem. živel je v naselbini Rosa-rio od leta 1930 in tam zapušča brata, sestro in nečaka, v Severni Ameriki brata in sestro, v starem kraju pa mater, dva brata in dve sestri. — Dalje je v Buenos Airesu umrl star jugoslovanski naseljenec Jovan Osto-jič-Toškovič, star 55 let in doma iz Solača, trgovec po poklicu, ki je tukaj živel 35 let in med prvo svetovno vojno je bil zelo aktiven za Jugoslavijo. Calumet, Mich. — Pred dnevi je tu umrla rojakinja Ana Ma-tešič, stara 78 let, ki je zapustila sina in dve sestri. Bila je vdova in stara naseljenka. — Dalje je umrla 16-letna deklica Margare ta Mukavec, rojena tukaj, ki za pušča starše, tri brate in 3estro. Duluth, Minn. — V tukajšnji bolnišnici je na velikonočni ponedeljek dobro prestal operacijo občeznani elyški rojak, trgovec in muzikant Matija Rom pod spretno roko drja. Grahka iz Elyja. -o- Vlada je postavila ceno za prašičevo meso Washington. — Administrator cen, Leon Henderson, je ukazal maksimalno ceno prašičevemu mesu in sicer ono, ki je bila na trgu med 16. in 20. februarjem. Poveljnik Poljakov na potu v London London. (ONA). — General Anders, ki poveljuje poljskim četam v Rusiji, je na potu v London, kjer se bo posvetoval z ministrskim predsednikom Si-korskim. Stalin mu je dal na razpolago avijon, s katerim je že dospel v Palestino. -o- Četniki trenirajo veliko moderno armado za ofenzivo proti osišču London. (ONA). — General Mihajlovič trenira veliko in moderno armado za bodoče bojevanje proti osiškim silam v Jugoslaviji. To poročajo očividci. Dva poljska letalca, ki sta se borila ob strani četnikov dlje ča-predno sta odšla k poljskim Hrvati ne marajo nacijev in se nočejo boriti zanje Po poročilih angleškega radija je od 6,000 Hrvatov, kolikor so jih Nemci poslali na rusko bojišče, 2,000 pobegnilo na rusko stran. Ostalih 4,000 so pa Nemci sami poslali domov kot "politično nezanesljive." Italijanske izgube so na Balkanu izdatne London. — Glasom poročil italijanskega radija so Italijani izgubili v mesecu marcu na Balkanu 710 vojakov, od katerih jih je padlo v boju 352, 358 jih je pa izginilo brez sledu. sa, . edinicam v Palestino, pripovedujeta, da sta tudi pomagala trenirati novo armado. Zatrjujeta, da so četniki opremljeni z% najmodernejšim orožjem, vključno lahkimi in težkimi strojnicami. Oba poljska letalca pripovedujeta, kako toplo ju je sprejel general Mihajlovič, ko sta prišla v njegov glavni stan, kamor so ju dovedli srbski kmetje. Pripovedujeta tudi, da imajo četniki v gorah svoje bolnišnice, kjer je dovolj zdravnikov in bolničark. K vojakom ' Danes odide k vojakom Stanley Skufca, sin Mr. in Mrs. Anton Skufca iz 3532 E. 78. St. želimo mu srečo in zdrav povra-tek. Jutri večer bo v S. N. D. sijajen koncert Pod avspico Jugoslovanskega univerzitetnega kluba bo jutri večer ob 7:30 v SND na St. Clair Ave. sijajen koncert, katerega bo podal sloviti Glee Club od inženirske Case šole. Krasne pevske in godbene točke bodo na programu. Sedeži niso rezervirani in vstopnico si lahko kupite še zvečer pri blagajni. Na naše čitatelje apeliramo, naj se udeležijo te prireditve, posebno pa naj opozorijo na ta koncert svoje odrasle sinoVe in hčere. Ves čisti preostanek te prireditve bo šel v namen, da se plača šolnina kakemu nadarjenemu ameriškemu Jugoslovanu, ki bi hotel študirati na Case inženirski šoli, pa nima sam dovolj finančnih sredstev na razpolago. Z velikodušnim darom v ta sklad se je odzval tudi jugoslovanski minister Kosanovič z $25, Mr. John Potokar je pa daroval v isti namen $20.00. Še enkrat: komur le dopušča čas, naj poseti ta koncert, ki bo res nekaj posebnega, ker ga take vrste še nismo imeli v naši naselbini. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. Editor «117 St. Clair Ave. Published daily except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio. NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Ze. Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland pd pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanade, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 » Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mail $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mail $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months, Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, $2.00 for 3 months Single copies 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. >83 No. 89 Thur., April 16, 1942 Londonski pakt in rapallska pogodba Čas in razdalja omiljujeta, brišeta vtise. Ali se spominjate, kako ogromen se vam je zdel griček za domačo vasjo v otroških letih? A po daljši odsotnosti od doma ste se vrnili in glej, tista velikanska gora tam za vasjo se je spremenila vračajočemu se možu v čisto navaden holmec! In se li spominjate, kako je tista mala škrbina detinskega zobka neznansko bolela tedaj, ko je bolela? Danes, ko je minulo od tedaj mnogo let in ko vas oni zob ne nadleguje več, se vam tedanja bol zdi ničeva. Naj pa bodo vtisi taki ali taki, naj bodo še tako pobl^je-ni, spomini ostanejo, kakor ostane za zaceljeno rano brazgotina. In ob pogledu na ta viden dokaz nekdanje rane se spomini obnavljajo, se povračajo. Ali ste se kdaj še enkrat urezali na isto mesto, kjer je brazgotina prejšnje rane? Ali se vam je tedaj vrnilo v spomin prav živo nekdanje trpljenje? Ali ne kljuje bolečina na mestu ranjene brazgotine z dvojno močjo? Ni naš namen pisati članka, le bolestni spomini se vračajo sedaj, ko je bila na rano zadana še večja ponovna rana. Bolestni spomini, ki so pustili našemu narodu tako strašno brazgotino, ki se še docela ni mogla zaceliti, ker je bil vržen vanjo strup. Strup naši rani sta bila najprej Londonski pakt a potem rapallski dogovor. Č':m se je začulo o izidu dogovorov v Rapallu, ki je krasno mestece ob italijanski ligurski obali, je sleherno jugoslovansko čuteče srce zastalo v svojem bitju. Dvignila se je ploha upravičenega kriticizma nad postopanjem onih, ki so od naše strani te dogovore sklepali. Trenutno se je zdelo, da je kriticizem neumesten, a kasneje z leti in po treznem premisleku je bilo treba priti do zaključka, da nas sicer naši zastopniki tedaj niso naravnost izdali, pač pa je gotovo, da niso bili pripravljeni, niso imeli hrbtenice, a upravičena je celo domneva, da so sploh bili disinteresirani, kaj naj se zgodi z našim PrimoTjem. V tej domnevi nas mora potrjevati izjava nekega našega diplomata, ki je dejal približno tako: "Zakaj bi žalovali! Ničesar nismo imeli, pa nismo imeli pravice zahtevati prav ničesar, ker vse to je bilo prej avstro-ogrskof" Še bolj drastično pa se je izrazil nek član jugoslovanske delegacije, ki je sklenil?, rapallski dogovor, ko je dejal: "Nobenih mej nismo imeli, zato smo jih morali postaviti. A sedaj jih imamo . . ." Taki so bili predstavniki Našega troimenega jugoslovanskega naroda na konferenci v Rapallu. S takimi uprav bedastimi argumenti so branili rapallski dogovor. A s tako bedastočo lahko branite karkoli, tudi največji zločin. Ista mera bi se bila lahko rabila tudi za nekdanjo Italijo. Italije sploh ni bilo, ni imela tedaj ničesar. Pijemont, ki je nekako predstavljal idealno italijanko edinico, ni imel nikakega prava do Lombardije, do Benetk, a še manj pravice zahtevati ozemlje, kjer so vladali stoletja papeži in avstrijski Habsburžani. Avstrija je bila gospodarica vse severne Italije, ravno tako je bila gospodarica nad našimi deželami. Franc Josip ni nikdar priznaval narodom pravice samoodločbe. Po bitki pri Solferinu je dejal: "Ne govorite mi o željah naroda, pač pa samo o faktični posesti." Potem je izročil Lombardijo francoskemu cesarju, pa naj ta počne ž njo, kar hoče. Ako bi tedaj hoteli presojati pravo našega jugoslovanskega naroda po tej meri, potem gotovo ni imela Jugoslavija nobene pravice zahtevati ni Istre, ni Goriške, ni Koroške, ni Notranjske, niti Reke, niti Zadra, niti kvarnerski otokov in Lastova. Pa niti Dalmacije in Hrvaške in vse tako naprej. V smislu zagovora naših tedanjih diplomatov, ki so bili odgovorni za Rapallo, bi nam mogla tedaj Italija vzeti vso Dalmacijo (velike sile so ji v Londonu prodale našo obalo vse doli do Splita), vso Hrvaško, Vojvodinjo in Slovenijo, saj je bilo to prej vse avstro-ogrsko, tedaj vojni plen. Seveda, že bližnja bodočnost je pokazala, da je to uboj samoodločbe narodov že v bistvu, ter da je samo pravo močnejše pesti. Argument o naših mejah, katerih da nismo prej imeli, je še bolj bedast. Pa naj so se stvari razvijale kakorkoli, meje bi bili dosegli tako ali tako. A pribito dejstvo je, da je meja po narodnosti in po narodnostnih tradicijah ne samo naša življenjska po^eba, pač pa mednarodni postulat. Italija je šla se dalje. V Rapallu nas ni oropala samo naših narodnostnih mej, pač pa nam je odrekla meje, ki so bile življenjskega pomena za našo varnost in harmonični razvoj novostvorje-ne države. Pa niti. za ceno katerihkoli meja ne bi bila smela naša diplomacija dati Italiji Zadra! Isti grof Sfera, ki se nahaja danes v Ameriki in ki solze tcc nad fa:-tu'iio Italijo, ni okleval zapeti v italijanskem parlamentu slaVospeva, v katerem se je postavljal nad Avgusta in ! iberija ter dokazoval, da si ni Italija niti pod rimskimi cesarji postavila močnejših in boljših meja in si bolje zaščitila svoje ozemlje proti sovražnim — reci in piši: jugoslovanskim — napadom. A kljub mejam, ki so se postavile, je bilo vendarle še mogoče, da bi obstojali prijateljski odnošaji med Italijo \n Jugoslavijo. Ako ie militaristična klika zahtevala, da se morajo ustvariti strategične meje, kakršne so bile zaključene v Rapallu. in ko so bile te meje začrtane, bi bila morala Italija nastopiti dobo sodelovanja v očigled in pričakovanju bodočih bolj pravičnih poravnanj.- Treba je bilo samo, da b! bila jltalija pravična in da bi bila spoštovala Narodno prepričanje svojih novih podanikov. Mnoge rane bi se bile vsaj začasno zacelile, morebiti pa tudi zazdravile. Izgledalo je skoro, da bo tako, ako bi bile besede italijanskih državnikov dejstva. Ranjki Tittoni je v enem svojih tako običajnih govorov v italijanskem parlamentu svečano izjavil, da bo Italija — verna svojim tradicijam in poslušna naukom svojih velikanov od Machiavellija do Mazzinija — očetovski postopala z narodi novopridobljenih dežel in da bo vsej Evropi postavila zgled, kako se spoštuje duša naroda. Ravno tako je besedičil grof Carlo Sforza. To so bile samo besede. Da bi bilo prišlo do kake pisane in obvezne obljube, o tem ni bilo govora. In vendar so italijanski državniki v isti sapi trdili, da bi bila že samo zahteva po kaki pisani zagotovitvi in obvezi na njih strani resnično bogoskrunje. Izgovorjena beseda Italije ima biti dovoljšna garancija. Poslužujoč se proslule Clemenceauvijeve teze o velikih in malih narodih je Evropa bahato in lahkomiselno zahtevala od malih narodov in držav, da se pismeno obvežejo, da bodo spoštovale prava in pravice svojih narodnih manjšin. Medtem pa se velikim silam ni bilo treba obvezovati z ničemer. Kdo naj bi se drznil dvomiti o njih liberalnosti in velikodušnosti! Velika kulturna in liberalna načela zadostujejo. Svet more mirno spati. Narodne manjšine naj se vesele in naj pijejo na zdravje svojih mogočnih in močnih zaščitnikov! Kaj je prinesla že bližnja bodčorfost? Kake sadove je rodila taka pravica? Vsi dobro vemo in smo tudi občutili, kako so se kršile, brutalno in cinično, tudi najsvetejše obljube. Poglejmo nazaj v Italijo šestdesetih let. Italijanske čete so 20. septembra 1870 zavzele Rim in italijanska vlada je iz Florence proglasila Rim za prestolico kraljevine. Italijanski parlament je 13. maja leto kasneje odglasoval tako zvano "La Legge delle Garanzie" — osnovni državni zakon, s katerim se daje papežu vladarske časti ter svoboda izvrševanja duhovskega poslanstva ter občevanja s katoliškim episko-patom. Nekoliko let se je italijanska vlada tega zakona vestno držala, čeravno je papež Pij IX. za sebe in svoje naslednike izjavil, da ga ne priznava. Ko pa je prišel na vlado levičar Francesco Crispi, je začela Italija kršiti ta zakon garancij na vse mogoče načine. Neki dan je nekdo vprašal papeža Leona XIII.: "Svetost, kaj bi bili vi napravili, ako bi bila Italija spoštovala zakon garancij?" Duhoviti papež je odgovoril: "Mi avrebbero pošto in un bel imbarazzo!'' (Spravili bi me bili v lep škripec!) V drugih besedah: Pritisnili bi ga bili ob zid, moral bi biti prenehati z opozcijo, če ne celo priznati.in pristati na ta zakon garancij. Isto se je bilo zgodilo nam s sedanjo Italijo. Da bi se bili Italijani trdno držali lepih Tittonijevih in Sforzinih obljub, kdo ve, morebiti bi se bili mi potolažili, udali bi se bili v izgubo lepih naših dežel in Trst, Gorica, Reka bi s časom pobledele. Rana bi se bila zacelila. Tako pa—rana je ostala odprta in še vedno krvavi, a žal, da niso znali naši držvniki — morebiti v svoji brezbrižnosti in zslepljenosti niso hoteli — najti pravega leka, ki je bil edini na mestu, čim so se v Primorju pričela prva nasilja. Ta lek pa bi bila pest, odločna pest, udar na' življenje in smrt — o koneeni zmagi pravice ne more biti dvoma! ! BESEDA IZ NARODA ! + li Iz urada Pomožne akcije slovenskih župnij P. Bernard Ambrožič, OFM Preden nadalje pišem, želim zopet enkrat izreči besedo priznanja in priporočila za pomo-[ >/no akcijo v starega kraja, ki je nam vsem dobro znana pod JPO,SS. Podpirajte jo z vsemi močmi! Potrebna je in koristna. Saj to vsi veste, samo pozabite radi, ko je toliko drugih skrbi. Zato je prav, če pride včasih kak opomin. Jaz sem sicer že večkrat priporočal to akcijo javno in privatno, zoper njo pa še nisem rekel nikoli besedice. Ker .sva se pa v Clevelandu osebno prav prijazno dogovorila z direktorjem publicitete za JPO, SS; da bova delala lepo složno vsak na svoj način in celo da se bova med seboj po možnosti podpirala, čutim dolžnost, da včasih še kaj zapišem v tem smislu, zakaj obljuba dela dolg! Poleg te splošno priznane, vse-narodne in od vseh sprejete pomožne akcije je nastopila še druga, ki v svoji skromnosti nikakor ne misli doseči one prve, pač pa skuša po svojih najboljših močeh služiti in podpirati, kar se podpirati da. Ne poteguje se za vsesplošno priznanje, zadovoljna je s? tem, da dobi vsaj nekaj odziva in vsaj nekateri pošljejo kaj za njene namene. Zaveda se, da .je majhna in skromna in se v vlogi ponižne dekle kar dobro počuti. Tistim, ki so jo sprejeli kot nekaj koristnega, je pa le dolžna od časa do časa nekoliko povedati o sebi in svojem delovanju. Ni bib iz razlega samohvale, če je že povedala, koliko je izpcslovala podpore za Slovenijo od ameriških škofov in koliko je sama nabrala. Samo to je hotela poudariti, da je dolar dober za Slovenijo tudi če pride iz kakih neslovenskih virov. Ta druga akcij* je pomožna Akcija Slovenskih Župnij. Slučajno je dosegla še nekaj drugega, čeprav ni mogla naprej videti, da bo tudi do tega prišlo. Dosegla je namreč, da se Slovenija v ameriški javnosti zdaj zelo pogosto imenuje v tisku in živi besedi na mestih, kjer bi se drugače ne iftienovala. Slovenija je pred očmi in ušesi Amerike' zdaj bolj pogosto kot bi bila brez kake Pomožne Akcije Slovenskih župnij. In to ni prav nič .slabo. Saj če hočemo zainteresirati Ameriko za Slovenijo in njene številne potrebe, zahteve in želje, ne prav v zadnji vrsti — politične moramo Slovenijo "advertajzati." Amerika mora Slovenijo najprej poznati, potem more šele biti upanje, da se bo zanjo tudi zanimala. In kdo bo Slovenijo Ameriki predstavil, če ne mi Slovenci? Ena skupina na tak način, druga na drug način. Tako vsaj delajo drugi narodi in človek bi mislil, da tudi nam ne kaže drugače. Seveda je prav, če se tudi mi farni med seboj navdušujemo za Slovenijo in za vso Jugoslavijo, toda s samim medsebojnim navdušenjem stvari ne bomo kaj prida pomagali. Predvsem je potrebno, da veliki svet ve za nas in da se za nas interesira. Pomožna Akcija Slovenskih župnij ima svoj delež pri tem, da se je Slovenija imenovala pri oznanilih dne 8. marca letos domala po vseh katoliških cerkvah po celi Ameriki. Verjetno je, da se bo to še večkrat zgodilo. Istotako se Slovenija imenuje v časopisih, ki naznanjajo pomoč raznim deželam iz fonda škofovskega odbora v Wmshingtonu in 1(( za ta fond agitirajo. Istotako je PASž dosegla, da je "American Press" izdala posebno knjižico o trpljenju Slovenije. To knjižico bo razpečavala "America Press" sama, seveda med samimi Amerikanci, poleg tega bo šla med ljudi še na drug način. Najbrž ta reč ne bo na nobeno plat škode naredila. Da prodira ime Slovenija v ameriški svet potom PASž, utegne tudi tole služiti v dokaz. Iz Washingtona je prišel v naš urad naslednji telegram: ' Feb. 27. "War emergency and relief collection, for benefit Bishops-Relief Committee, to be taken up March 15. Through Holy See, as you know, large funds have been allocated for suffering in Slovenia. Would appreciate statement from you as Secretary of American Slovene Relief re forthcoming collection for publication in Catholic press. Edward J. Heffron, National Council of Catholic Men." In tako se je zgodilo, da so kmalu potem razni časniki prinesli "statement," tako na primer THE DAILY TRIBUNE, v Dubuque, Iowa, ki gre po celi Ameriki "from coast to coast," dne 8. marca, na prvi strani: SLOVENE RELIEF OFFICIAL VOICES GRATITUDE FOR AID FROM U. S. BISHOPS New York. (N.C.)—Gratitude for alleviating suffering of people in Slovenia "in these days of her. agony" was expressed here by the Rev. Bernard Ambrozic, secretary of American Slovene Parish Relief, following the announcement that the Bishops' "War Emergency and Relief Collection" would be held in most dicceses on March 15, Leatare Sunday. "No one knows better than we," said Father Ambrozic, "what the generous help of the Bishops' Relief Committee means to Šlovenia in these days of her agony." "The American Slovene Parish Relief wishes to express its profound gratitude to the Committee for allocating large funds through the Holy See for general relief in Slovenia." Opozarjam na zadnje besede, ki naj bi enemu ali drugemu posebej odprle oči: For GENERAL relief in Slovenia. Tudi bo utegnilo koga zanimati naslednje pismo : Washington, March 30, 1942 Dear .........„• The Bishop's Committee will meet here April twelfth, and by that date it would be well to have the funds from the American Slovene Parish Relief. The first allotments wilt be made soon after reports are received. / can assure you definitely that the needs of the suffering Slovenian people will bi regarded generously by the Bishop Committee. It is, however, impossible to knoiv the exact amount that can be allocated since receipts have not been reported. . . . Very sincerely yours, Michael J. Ready, General Secretary. Zdaj mi preostaja samo še to povedati, da je skupna naša zbirka te dni presegla T111-NAJSTSI tisočak, za kar rečem: Hvala Bogu in dobrim ljudem! Naj bo Bog vsem plačnik! Pomožna Akcija Slovenskih Župnij, 62 St. Marks Place, New York City. Mladinski pevski zbor SDD na Waterloo Rd. V devetem letu stoji mladinski pevski zbor na onem principu, ki ga je postavil prvo leto direktorij doma. Nastala je mala vrzel, ki so jo pa požrtvovalni in marljivi starši hitro zapolnili. Šteti nastope, koncerte in spevoigre bi bilo naporno, a vsekakor jih je bilo lepo število. Še bolj naporno bi bilo pa šteti korake, trud, požrtvovalnost onih marljivih delavcev, ki jim ni bilo škoda časa ne denarja, da se je obdržal zbor, kjer se je imela mladina priliko učiti slovensko pesem in besedo. Tihi in skromni ste, ter greste le za enim ciljem: da se ohrani pesem in besedo slovensko. Priznanja za vaš pomemben trud ne dobite od nikoder. A naj vam bo v uteho in plačilo, veliko število mladih pevcev, ki jim bo ostala kulturna dedščina svojih staršev za vedno v spominu, za kar ste si spletli venec neuvenljivih zaslug. V devetem letu v nedeljo, 19. aprila, bo mladina nastopila, v dokaj težkS spevoigri "Desetnik in sirotica." Pogled na nje, naj Vam bo v zadoščenje za trud, ki ni bil majhen, da stopa zbor v deveto leto. Narodni pozdrav, Louis Šeme. -o- Koncert "Planine" F(ByiCTORY BUY UNITED STATES DEFENSE j lONDS AND STAMPS Dolgi zimski večeri so že za nami in ljuba pomlad je že pokukala v deželo ter nas kliče k prebujenju. Vse se prebuja iz dolgega zimskega spanja. Drevesa so že pričela kazati znake življenja in tudi travica si že nadeva lepo zeleno praznično oblačilo. Ptičke veselo prepevajo in na vseh koncih in krajih te pozdravlja ljuba pomlad. V nedeljo, 19. aprila bodo podali tudi pevci zbora "Planina" pomladanski pozdrav s pesmicami, katerih so se vadili v dolgih zimskih večerih, da bo za-donel glas v pesmi "Cez noč pregrnila travica svet je, čez noč na travo se vsulo je cvetje ..." Moški zbor^bo zapel znano J. Pavčiče^o skladbo "Majolči-ca" in potem tudi "Noč poročna je nocoj — ogenj poljub je tvoj ..." Mrs. M. Yemec in Miss V. Perušek pa bosta s svojima v srce segajočima glasovoma zapeli narodno "Trnovski zvon." V čtverospevu pa bodo zapeli V. Zimšek, L. Vrček, L. Lipnos in Al Glavič Ipavče-vo skladbo "Planinska roža." V soli pa bo zapel naš neumorni in poznani tenorist Mr. V. Zimšek Gerbičevo skladbo "Popotnik." Nežni spol 'pa bo zapel P. Kogojevo skladbo "Milada," Cenjeno občinstvo, zbor Planina se zaveda, da nam je danes bolj potrebna slovenska pesem kot nam je bila kdaj poprej, saj vidimo, da kruti sovražnik uničuje našo lepo staro domovino, kjer naši bratje niti misliti ne smejo več na svojo prelepo pesem, ki je slovenskemu narodu tako pri srcu. Zbor Planina prav prijazno vabi vse svoje prijatelje in cenjeno občinstvo od blizu in daleč, Tore j udeležipio se in 'napolnimo dvorano do zadnjega kotička ter tako pokažimo, da znamo še ceniti slovensko pesem in pevce, ki se trudijo večer za večerom, da nam tako pripravijo par ur duševnega užitka in razvredrila. Naši pevci zbora Planina znajo ceniti r * pevke postregli z dobro k«Plj1' co, prigrizkom, in tudi za P'fr saželjne bo preskrbljeno. ^ svidenje, Louis Kastelic--o-- Za v nedeljo Od doma grem, a kam neveift sirota sebi pripuščena sem! Te besede boste slišali iM* ti v nedeljo sirotico v °Pere' "Desetnik in sirotica," v Sl°* del. domu na Waterloo Rd. Iz tisočerih grl se danes s' šijo te in enake besede po B rojstni domovini. Zaničujejo trpinčijo jih zato, ker so P mir'11' vse vani. A ne omahnejo, fijv \ 'to* prenašajo bolečine, to Pa ^ ^ iz ljubezni do lepe* sloveDSJ8j^ domovine in govorice. .J j Dolgo časa bo vzelo, Pre i bo v domovini zopet donela s venska'pesem. Donela Pa prihodnjo nedeljo v w na Water'01 Halo Pilo I* Slov. Del. Doma — . f Road iz grl naših mladih P cev in pevk mladinskega P skega zbora. Edino ti so | še- upanje, naša bodocn petju in kulturi. Edino ti^ do še opevali nam nepa kraje, bistre vode in vi glavske gore H X t" visoke tf' it, Mi tu v Ameriki imam°se izaci" liko svobode, da imamo ^ kulturne in pevske org'111 . je. Torej, dokler im?®° ' * ^ lužih ima zakaj se ne bi Pos potrudili obdržati kar pričetega. Ohranimo !ia ^ f kulturno za one dni, m pet povrne zaželjeni mir svet. . t, Moj apel na vse stal'3_ej. f dopustite, da bi vaš 0|r°uStit«f!a nehal s petjem, ne . ^oj da bi se razdrlo, kar Je p velikim trudom zgraje" • • v. :or H Čep; s lep sv, ------------------ - . ., « ^Jet) pa obratno. MladinsJO^ , ^ zbori" m&rajo naprej- ^ !» "J te svoje otroke Priho . \bi] tek, vpišite jih v ta z ^ Prišel bo čas, ko bo s ^ narod vstal., Takrat na /Sol žal, kar smo storili v P ; ^ kulture. . „ jj, f:' Zatoraj dajte mora1«0 p zbor01 nančno pomoč tem m v lie1 Slovenski delaV~^| magajte jim. Priditf„,,s]{i na Waterloo Rd. Tam fjft & ji 11CI T.O^.^V J)«"/ mladinski pevski zD .^tic' opereto "Desetnik i" & ^ ^ jir. Petje bo pod vodstvom ^ Wte*f Šemeta in igra Pa Mr. J. Steblaja. čajo, da pod njihovim še'ni bil nihče razoca^ si Ponovno apeliram '^f« tel.je petja, (to smo * pridite na to preds'^ ¥rc* govarjajte se, je V^L'W ali kaj sličnega. Kel „ tukaj zamudili, ne bo ravnano. Se vidimo v ne la, fes \ , s« * Pa ei'i Si 'le No i lo J ven ..........V 3» V ■ \ Dva farmarja ^ Po običajnem PoZ(J besedah o vremenu, drugega: ri "Ali je že imel ** konj koliko?" "Že!" dal v tV 4 \ Je rM \ "Kaj si mu pa "Trpentina!" . o0 Pozdravila'sta sel" « v svojo stran. čez teden dni se in zopet vpraša gejfl ^ 'Kaj si mi rekel, ^ ^ naklonjenost občinstva in zato se pa tudi vselej sto odstotno | dan vprašal, če ima - ^ odzovejo raznim povabilom. j liko?" Nedeljski koncert se vrši i "Povedal sem t1' pod vodstvom g. Joseph Kogo-: dal trpentina?" t gePi ja. Pričetek točno ob osmih I "Well, tudi J82.^)." ; zvečer v Slovenskem narodnem svojemu, pa je P0^1'^'",t v« I koncertu pa vam bodo pevci in gi in odide svojo p ot- I Š. v» % i Po nrmikem izvirnika K. M»y» SATAN iN IS K AR10 T I ihte; ereti Slov. > naš' jo i" Slo-liro® i vse >nsK redu« a slo- )8 * •oran1 terl°° i f peV- še na" ost T ti ^ .žab«1 , še to-\0 M in5 •ti** 't , potopite in jih poišči-^ kako globoko se Nista več kričala, tulila sta, , ------------^ rjovela ko divji zverini. Vzpe- clovek potopiti, tudi ne njala sta se, se valjala, se zvalila k meni, grabila s prsti po mojih nogah, — se obnašala, dolgo vzdržite pod Pa če bi tudi prišli do b 1 bi morali torbo, ne-■1 bi se morali potopiti r ^ bi jo našli, bi bil de-e zdavnaj ves premočen in .dednosti!" i .J ^jamem." ' Menite, da voda ne ' počila torbe — ?" da bi jo premočila, torbo, ampak tudi tiči v torbi in ki je v [ganjen denar." parilo sem govoril, ka-• Vek. ki sta mu torba in »znani reči h osupnil k. list Ve ^ "ti »vedal niča —? Kaj veste vi o — tisti je jecljal. Sem vam že, da vem ne veste, kaj je v > !torbi!" 1 tri tj. Vern. Vse sem zve- rC?¥ Ste trdili> da vam aster "" pride bliz"' "epr Melt on, neprevidni, i je, * 5i bil" o. 3 ripelf ji id "M o i" u m ne<5 P1'1 « (i 'evidni ste! Niste po-,imate v torbi, ozi- KT mmate v torbi —•" et!°me je gledal, vas!" kig^^er vem za vsak lniam v žepu. Vi pa ^^ilijone v torbi, pa Migali za nje ko 4j J !e cente." lV.t°Cete reči s tem?" ■w.' ali je res bil pri-ni dena ■r v torbi iz čr-a- ki ste jo nosili s se- je! Mirno lahko ta-lenar. je vse izgubljeno '.bil I V v pier >ke lSte Ja živ človek več ne ker leži tamle na Pfra i., ^enar ne leži na . f. C2erai» V is" Pa?'> i»' Je. M H v v M1 j K po prsih. t>ili Da "He ' bi do se vam ne sme- rne radi hSi0!>išljujte, da -. Ni vam m toi bo. - i: #i/"i i^I _ Imam denar v • ' U ga naj — ? tf 19 t V aV 1» t v1 sem |!,NeV7 zep P° listnico. m..... Rlu jo pod nos. Je. oči so mu iz- Iftole?" i %L> ' v1 jo I faiji, . ''t>a , Je v listnico in I Inkoma spravil iz ti- / i 0* , A IV v r i Tisto je it^ea." ''Si kriknil: m6biti —"1 Ni mogoče—! «i Ni moja listni- °blla je moji —! O, yj^variti!" D°kazal vam bom, in • Sen, ■ '1 ^ j0> odprl tudi pre- [ ko. p°kazal papirje v ko da nista več človeka Suval sem ju od sebe, pa nič ni pomagalo. Vedno in iznova sta se mi privalila pod noge in nazadnje sem ju moral tako trdno zvezati, da se nista več ge-nila. Prizor je bil oduren, nisem ga mogel več gledati. Šel sem, da poskrbim za k o n j a in se pripravim za na pot. Ko sem stopal v sedlo, me je dal Melfon spet poklicati k sebi. Ustregel sem mu. Brezmejno srdito me je gledal, pa vprašal s prisiljeno mirnim glasom: "Sir, kje ste dobili listnico?" "V taboru pri Beli peči." Ni mi bilo treba več skrivati, pri kraju je bilo z njim. Ni mi mogel škodovati. "Kedaj?" je vprašal. "Tisto noč, preden ste odjezdili nam naproti." "Kdo vam jo je dal?" "Sam sem si jo vzel." "Ni res!" "Kaj še! Ko ste sedeli pri posvetovanju okoli poglavarja, sem vas videl in tudi slišal, kaj ste govorili." "Ni mogoče —! Kako ste prišli v sr'edo tabora —? In kako ste mogli prisluškovati, da vas nismo opazili —?" "Govorite tako, ker še vedno ne verjamete, da bi vas mogel kdo zalezovati! Celo s pevko sem govoril." "Se znate narediti nevidnega?" "Da se vam ne. smejem, kakor ste prej rekli meni! V vodi sem tičal." "Kako pa ste prišli v reko?" "Priplaval sem po njej do vštric tabora." "Ni res 5 Straže bi vas bile opazile!" "Kako sem naredil, £isto je moja zadeva. Dober westman že ve, kako se je treba lotiti takele zadeve. In vaša neprevidnost mi je mnogo pripomogla k uspehu." "Torej kje ste našli listnico _?» '"Tam, kjer ste jo pustili." "V mojem šotor.u?" "Da." "Pod odejo sem jo skril —." "In izpod odeje sem jo potegnil." Osupel me je gledal. "V mojem šotoru ste bili?" "Kajpak! Medtem ko ste bi-i li pri posvetovanju. Preiskal >;cm vam vašo usn jato 4orbo in vzel listnico iz nje pa se molče poslovil." "O satan — satan —! Da bi mogel, na tisoč koscev bi vas raztrgal!" Vzpenjal se je in trgal jermene. "Nikar se ne trudite, master! Jermeni so močni! Priznajte rajši, da nismo ob čelo udarjeni, kakor ste trdili, ko ste v taboru govorili s pev- 0b srebrnem jubileju Kdor čaka tudi pričaka. Tudi mi člani in članice našega društva Bled št. 20 SDZ smo čakali polnih 25 let, da sfho pričakali srebrni jubilej obstanka našega društva, katerega bomo praznovali v nedeljo 19. aprilaj Na ta dan pa vsi na plan! Na tem mestu prav lepo prosim vse naše članstvo in vse povabljene goste, da bi prišli malo prej pred Slovenski narodni dom na 80. cesti, da se bomo slikali v trajni spomin naše 25 letnice. Posebno pa opozarjam vse naše člane in članice, da gotovo pridete še pred drugo uro pred SND. Naj se naši potomci' spominjajo na nas ob koncu drugega četrt stoletja in da bodo videli, kako smo mi praznovali 25 letnico. Slikar bo posnel slike ob dveh in to pa zato, da se parada predolgo ne zavleče. Parada se bo razvila v sledečem redu: Boy Scouts z ameriško zastavo, godba, vsi vež-balni krožki SŽZ, vse zastave KSKJ in samostojnih društev, članstvo KSKJ in samostojnih društev, ženska društva z ban-deri in članicami, zastave društev SDZ, glavni odborniki in članstvo SDZ, vežbalni krožek mladinskega oddelka SDZ, ki bodo sedaj prvič nastopili v novih krojih. Nato pa pridejo avtomobili. z našimi častnimi gosti in svati. Povorka. se bo pomikala v cerkev sv. Lovrenca k blagoslovitvi nove društvene zastave. Po opravilu v cerkvi pa se zopet podamo nazaj v dvorano, kjer bo na odru popoldanski program. Po končanem programu bo oddih in nato pa v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma banket. Maršala pri paradi pa sta Mr. Jos. Globo-kar in Mr. Frank Shuster. Prav prijazno ste vabljeni vsi člani in članice ter gl. odborniki SDZ in vsak posebej, da se pridružite korakanju. Vso parado pa bo slikal Mr. A. Grdina, ki nam je že obljubil, da bo videl vse ljudi skozi svojo kamero.,1 In tudi Max Traven nam je obljubil, da bo kazal potek naše parade pri vseh društvih ob njih prireditvah. Zato pa le pridite vsi iz Cleve-landa in sosednjih naselbin, saf ima naša Slovenska dobrodelna zveza svoje postojanke po vseh večjih slovenskih naselbinah države Ohio. Kaj bo pa zvečer pri nas v Newburghu? No, pa naj vam še to povem. Zvečer bo prvovrsten banket v počast ustanovim in svatom ter našim častnim gostom. Naše kuharice že pripravljajo prav okusno večerjo in kdor nima še vstopnice, naj se kar hitro potrudi, da si jo preskrbi pravočasno. Seveda, brez godbe pa tudi ne bomo, ker bo Šeničnik orkester skrbel, da se bodo razlegale po dvorani kar najlepše melodije, s katerimi bomo gotovo vsi zadovoljni. Zato pa le pridite v nedeljo k nam V Newburgh in«se sami prepričajte, da bo vse res tako, kot sem poročal, če ne še boljše. Končno pa pošiljam najlepše pozdrave in ustanovnikom napa najlepše Na svidenje -v nedeljo popoldne in zvečer, Jacob Resnik. -o- Javna zahvala Šolske sestre 'iz Grička M. Assisi se tem potom najprisrč-neje zahvaljujejo za vse skaza-ne usluge ob priliki smrti naše dobre sosestre M. Silvane Kos, ki je umrla na šoli sv. Kristine nagle smrti 27 j an. t. 1. Izrekamo prisrčno zahvalo gospodu župniku Rev. A. Bombaču za opravljene cerkvene obrede, kakor tudi Rev. J. Misiču, župniku cerkve Sv. Pavla, Cleveland, in Rev. J. Slapšaku za asistenco, Rt. Rev. V. Hribarju za pomenljiv govor kakor tudi Rt. Rev. B. J. Ponikvarju, Rev. Baragu in Rev. Celesniku za navzočnost pri obredih. Nadalje se želimo srčno zahvaliti vsem, ki so prišli molit in vsem ki so darovali za sv. maše in za pogrebne stroške. Prav iskreno zahvalo pa še izrekamo pogrebnemu zavodu A. Grdina, Sr., za tako prijazno postrežbo in za lepo urejeno premestitev trupla pokojnice iz Eucli-da, Ohio, v Lemont, 111. Istotako se zahvaljujemo Preč. gg. frančiškanom posebno še Rev. Johnu Ferlin za pogrebne obrede v Lemontu. Vsem in vsakemu posebej naj bo izrečena prisrčna zahvala, od Sester iz Mt. Assisi -o šega društva čestitke, ki so pred 25 leti ustanovili to društvo Bled, katero je storilo že mnogo dobrega te- Stanje V jugoslovanskih krajih pod Italijo New York, 6. aprila. — "Na-zioni Uniti" poroča direktno iz italijanskih protifašističnih virov: Po padcu Jugoslavije so italijanske oblasti izbrale v Črni gori odbor, katerega dolžnost je bila iti v Rim in ponuditi črnogorsko kneževsko kro- kom svojega 25 letnega delovanja svojim članom ali njihovim družinam. Želja moja je, da bi naše društvo še tako lepo napredovalo v bodoče in da bi čez 25 let praznovalo 50 letnico obstoja in da bi imelo tedaj vsaj še enkrat toliko članstva kot ga ima danes in če se bo ta moja želja izpolnila, bo imelo društvo čez 1000 članov in članic. Dal Bog, da bi bilo res tako. no osebi, ki bi jo izbral italijanski kralj. Odbor nikdar ni dospel do Rima. Večer pred odhodom so nekatere člane odbora Črnogorci ubili, drugih pa oblasti pri najboljši volji niso mogle najti, ker so zbežali, boječ se, da jih ne zadene ista usoda. Počasi je skoraj vse ozemlje Črne gore prešlo nazaj v roke domačinov. Cetinje, glavno mesto dežele, so Italijani morali neštetokrat zavzemati, ker so jim ga rodoljubi in uporniki iztrgali iz rok. V Albaniji, kjer so vse, kar je bilo količkaj vrednega, pobrali Ciano, gen. Cavallero in njegov zet Jacomoni, je prebivalstvo sovražno razpoloženo. Izjave o vdanosti so vse bile iz-silj ene. Tako poročajo, da so nekemu visokemu duhovniku dali na izbiro, naj se javno izreče za fašizem ali pa ga bodo naučili z nožem. Nič čudnega, da se je odločil za prvo in manj boleče zlo. Albancfi so ostali povsem hladni spričo priključitve prejšnjih jugoslovanskih predelov Srednje Srbije, ki so jo blagoslovili Nemci in si tam pridržali pravico do izkoriščanje rudnikov, edinega zaklada, ki ga je tam mogoče najti. Dalmatinski Hrvati so za Italijane trd oreh. Fašisti so upali, da jim nadzorstvo nad milijon hrvatskimi kmeti in ribiči ne bo delalo preglavic. Vojaštvo, ki so ga najprej poslali v notranjost, je zadelo ob take težave, da so ga*morali pomnožiti. Mnogi domačini sO izginili v divjino Dinarskih alp in se pridružil upornikom, ki delujejo v južni Bosni. Številne smrtne obsodbe prebivalstva niso mogle ustrašiti. Noben italijanski uradnik si ne upa zapustiti pristaniških mest brez spremstva. ' Leto dni po padcu Jugoslavije še ni poteklo, a dalmatinski Hrvati so fašističnim oblastim izdatno pokazali moč odpora. Največje presenečenje pa so pripravili Slovenci. O njih se je mislilo, da so najbolj krotki med vsemi Jugoslovani in zdelo se je, da je razdelitev njihovega majhnega ozemlja onemogočila vsak razvoj uporniškega delovanja; Pri razkosanju so Nemci pobrali 2/3 ozemlja s gospodarskimi in industrijskimi središči. Italija je dobila Ljubljano in predel« Krasa, v južnozahodni Sloveniji. A Slovenci se sedaj bolj odločno upirajo in povzročajo več preglavic kot se je sploh kdaj moglo domnevati. Uporniki so napadli italijanske vojaške oddelke zahodno od Jesenic in Kranja. V zadnjih štirih mesecih so fa- Goinja slika nam predstavlja ležeč parnih U. S. S. LaFciyette bivši Normandiet ko leži postrani v newyorskem pristanišču. Na ladji so napravili cel pločnik iz desk, po katerem koraka straža noč in dan. \h j' \ P >»» nogah je bil zve J i« J silovit. I-k« 2 i * ~ samim sun- *šku in kričal ko kv [H b U: Je , „ ll0i. ■ Moja listnica h>l mil*joni so-!" V C-Je- KV* -! O ti tisoč-» ijj — t iV^l denar v pest?" ItV^i hotel, ne bil bi j. g°voriti. b.\j Vreščala, da mi K V * > Moji milijoni C vi oglaševani po nižji cetihl c > ste lahko kupili po se <# pri nas, neglede na M ševane cene. •Posebna posing* % parkanje Garaža za naše odjemalce—Lakeside odprta ob 8. url. Dodatni prostor »» Pj^esi preskrbelo na severo-vzhodnem v0gnlU.j9Ziiost 9tli ceste. Prosto parkanje na "dan Pr "May Day." # Dodatni prodajalci # POZOR-- Več nego 8000 delavcev bo na razpolago v vašo poslugo. Vsled vojnih regulacij, je nam bilo Veliki departmenti, široka hodišča vmes, dovolj dvigal dodatne buse, da bi nudili naSim odJ in "eskalatorjev"—pripomorejo k udobnosti pri na- običajno poslugo z busom do in od P1"0*" Kupovanju. in trgovine. Ne sprejemamo poštnih, telefonskih, ali COD naro-čil*za May Day posebnosti Listke za Eagle znamke menjamo na May Day ali katerikoli drugi dan prihodnji teden. _£L Trgovske v petek od 9. zjutraj do " v soboto od 9. zjutraj d° v«* 4' lJi| Porci > % St •4 Ui S K let Je >(! \ Vsi departmenti zgoraj iti spodaj sodelujejo fl tej razprodaji , THE MAY COMPANI Ha X S % h K h \1 ■V I Č!« s$o s h t & h h Y bt «1 \ i*