arhivi irafac iiibijr^nroaljfinttnrctit rnf ijmcttoc « ^riiituTa-VtiLi. Ji*rmrrcrr,urrfi1itTnnonerbtcii i}»™) j iVLfžTR ! k res (cr^jrruG 11 et> tjskc%ü drustWa in arhivov Slovenije Zeitschrift des Archivverl 'ns und der Archive Sloweniens Izdalo in zalotilo Arhivsko društvo Slovenije Uredništvo; Zvezdarrka 1, p.p 70, 61000 Ljubljana, SLO, tel.i /OČI) ¡251-222, 1251-266 Uredniški odbor; Marjeta Adamič, ¡vamaa Zajc-Cizclj, Darinka Drnovšek, dr. Peter Pavel Kiasinc, Jurij Rosa, Jože Suhadolnik (tehnični urednik). Ga spe? >mid, Maruša Zagradnik. dr. Jože Žontar (glavni urednik) in Nina Zupančič ^odgo^om urednik). Za strokovnost prispctkav odgovarjajo avtorji Ponatis člankav in slik je mogoč samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira. Rcdrkc'tja je bila zakliučena 3 l.decembra ¡993. Izdajateljski svet; dr. Tone Ferenc, Primož Mainz, dr. Peter Vodopivec Lektor: M tj a Mravlja UDK; Marija Vera Erjavec Prevodi; Lidija Berden (angleščina, nemščina). Vera Celcer (italijanščina) Zunanja oprema: Jože Suhadolnik Lzdajo so omogočili: Ministrstvo za znanost in tehnologije, Ministrstvo za kulturo in Arhivsko društvo Slovenije Tekoči račun: SDK, 50100-678-45109 Računalniški prelom in oblikovanje; MED1T d.o.o., Notranje Gorice Tisk: Železniška tiskarna Ljubljana Naklada; 50Ü izvodov Na podlagi mnenia Ministrstva za kulturo RS štev. 415-228/92 z dne 20. 3. 1992 gre za proizvod, oa katerega sc plačuje davek od prometa proizvodov v v is m i 5% po tarifni številki 3 Zakona o prometnem davku (Ur. Ust RS, št. 4/92). Na naslovni strani: Init talka v Stiske m Rokapisu, ok. ¡¡60-1 ¡80. NUK, Ms 3 Fotograjije in dokumenti, objavljeni v glasilu, so z razstave Samostani v srednjeveških listinah na Slovenskem, ki jo je v leta ¡993 pripravil Arhiv Republike Slovenije. Avtor barvnih diasov je Zvone Perka. Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije Letnik XVI, št. 1-2 L uhi ana 1903 Lirtina avstrij-ke^a nadvojvode Rudolfa IV., fci potrjuje privile^-j klari: am v Mekinjah glede sodstva ter dvostranski pečat Rudolfa tV. z motivom vojvude na konju z zastavo s panterjem in Ščitom i grbom Avstrije, .. dana na Dunaju 1360. Arhiv Republike Slovenije, Zbirka listin, Samostanske 1 :ine -Mekinje, St. 358 _ARHIVI. ETNIK Xvl. LETO 1993, ŠTEVILKA 1-2 ARHIVI XVI KAZALO I. REFERATI IZ ZBOROVANJA V NOVI GORICI Jelk» Melik, Strokovna obdelava kazenskih soanih spisov deželnega in okiozmti sodišč 1C98-1929........................................................................................................................................................1 .»rko Bizjak, Urejanje in popisovanje gradiva reanili ¡^odiič v avstrijskem m jugoslovanskem državnem okviru (od 1850 do danes)...................................... 5 Milk« Mikali- Partizan-ka vojaška sodišča 1941-194^................. ............................ 11 Milko Mikola, Sodiičče slovenske narodne časti..................15 £mica Ogrizek, Arhivsko gradivo sodišč in javnih toži ste v na območju PokrajinsKega arniva Maribor.......................................................................... 17 Lilijana Vidi li-Lnvrenčič, Italijanski sistemi poslovanja s, spisi pr'okrajnih sodiščih. 20 Antonu Leskovec, Sodni poslovniki na Ogrskem v dob doalizma..................................................................27 .lože Žontar, Razvoj sistemov poslovanja s spi: i pr up ravnil, oblasteh do reforme pisarniškegaposlovania leta 1956 30 Vesna Gntnvina, Sistem: poslovanja s spisi v Sloveniji od leta 1955 dalje ............ 45 Lojz Tršau, Primeri pisarniškega poslovanja občin m okrajev od 1956 dalje....................55 Vauda liezok, Strokovna obdelava arhivskega gradiva ( Razvoj s.stemov nrejanja dokumentarnega gradi a, nreian)e in popisovanje arhivskega gradila v adi i" f i h) - Italijanski sistem: (920-1945 59 Antuša Leskovec, Sistemi pisarniškega poslovala uprave v dob. duali^ma na Ogrskem .... 74 Ljuba Dnrnik-^ -belj, Nastane! in razvoi organov za notranje zadeve Republike Slovenije v obdobju 194j dc 1963....................................................... 78 Irena Mrvič, Razvoi matične službe ni službe državljanstev občanov v Republiki Sloveniji i945-1950 82 II. ČLANKI IN RAZPRAVI! Ilngdan Kolar, Cerkvena arhi /ska zakonodaja v Sloveniji 89 Matevž Košir, Deželna deska za Kranjsko........................................................................................................................95 SaŠa SerSe, Slušatel i visokih tehniški i Šol - L itipendisn deželnega zbora m odbora 99 Mateja .leraj, Klub koroških Slovencev v Ljubljani in niegovc arhivsko gradivo od ustanovitve do danes (1928-l09^J.................................................................................103 Branko Ritdulovič, OrganLac ,a gospodarskih arhivov v nekateri* zahodnih državah ......110 .ledort Viidopivec, Meta Černič-Letmir, Papu - nosilec kulturne deu ščine ................113 III. IZ ARHIVSKIH FONDOV IN ZBIRK Ljiljima Šuštar. Gradivo Ljubl_ inske partijske organizacije za leta 1945-1953 ...............122 SaSa Scršo, Deželni ebor in odbor za Kranjsko .............................................124 Ivanka Uršlč, ZapnSčina Antona Rntaria 128 IV POROČILA O DELU DRUŠTVA 7N ZBOROVANJIH Jože Žontar, Tretja evropska arhivska konferenca, Dunaj 11 15. maja 1993 130 Jože Žontar, Simpozij Sckeije mednarodnega arhivskega sveta za šolanje, Pircj (Grčija) 16. - 17 septembra 1993........................................................................... .130 ___ARHIVI LE'iNIt A'Vl, LFTQ 1993, jTEVILKA 1-2 Joic Ž«ntar, 29. mednarodna konferenca okrogle mize arhivov, Mexico City 22. - 25. septembra 19S3 ............. 131 Danijela Jurlčld-Čargn, Olga Plvk, Bavarski glavni državni arhiv v Munchnu in n)egovo graoivo ... 132 Brane Kozina, Matevž Košir, Poročilo o udeležbi na seminarju o arhivski zakonodaji od 9. - 13. oktobra 199? na Dunaju..................................................................................................135 GaSper Čmld, XV. zborovanje arhivski delavcev Slovenije.................................................... 136 Gašper Čmld, Poročile o delu ar.nvskega druStva Slovence za leto 1993 ........ 137 Brank» Šuštar, Arhivsk? zbirovanja ali kako vlelii arhivski voz napre ..................... 138 Jože Žontar, Slovenski državljani so pr: uporabi ahivskefja gradiva v Avstrijskem državnem arhivu na Dunaju izenačeni z avstrijskimi .................................................... 140 V. OCENE IN POROČILA O PUBLIKACIJAH IN RAZSTAVAH OSTALE PU'ILIKACIJE Moica Grabnar, Arhiv Republike Slovenije, Arhiv Republike Slovence, kata.og, Ljubljana 1993, 58 strani (Erna L'mek) 141 Ema Utr.ek, Erbergi in dolsk. arhiv, 2.del, Art i v Republike Slover.je, Ljubljana 1992, str. 251 -563 (J»Že Žontar). 142 Andrej Studen, Pedenarca, ksel, kelnerca, žnidar, Social no zgodovinska analiza izvora in pik l it ne strukture stanovalcev ubranih Ijub'janskih ulic iz let 1869-1910, Zgodovinsi, ' arhiv Liubrana, Gradivo i razprave 13, L/ibliana 1993, 28& strani (.luncz Cvlrnj. 142 Judita Šega, Zdravstvsnc n higienske razmere v Ljubljani (1895-1910), Zgodovinski arhiv Ljubljana, Gradivo in razprave 12, Ljubljana 1993, 133 strani 'Peter vodnplvec).... 143 Darko FriS, Korespondenca Kazimirj? Zakrajška, O.F M 1907-1928, V , i 6, Arhivsko društvo Slovenije. Ljubljana 191/3 126 jtram (Marjan DrnnvSek) ........... 144 Nova oblast nova imena, dokumenti o pr imenovanju naSiL krajev v Icuh 19481955, Pokramski arhiv v Novi Gorici, katalog, Nova Gorica 1993, 30 strani (Aleksandra PavSlč-MIlost) ....................... 145 Po ¿ledeh starih poti razstava dokumentov arhivskega fond? Cesini odbor Tolmin 1869-1923, Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, katalog, Nova Gorica 1993, 68 strani (Metlia Nusdorfer-Viiksanovld) 145 Albert Pucer, Inventar zbirke Inventario della Collezione Giuscpp Tartini 1654-1951, Pokrajinski arhivKjper, Koper 1993 (Milica TrcbSe-Štolfa).................................... 146 Lujo Margetiti, Statut koprskega komuna iz leta 1423 z dodatki d< leta 1668, Koper-Rovinj 1993, 537 strani (Danlela Jurlčlii-Čargn)................................. 147 Inventarji 2 - Okra'm uradi I 854- ÍÍ6E, Zgodovinski irhiv Celje, Celje 1993. 136 strani (GaSper Šiuld) .... 147 Kulturni jpomenu n niihov potren, XXIV. srečanje mladih raziskovalcev zgodovine in 1. srečanje mladih geologov, zbornik, Ljubljana 1993, 130 strani (SaSa SerSr) 147 Zbornik Informatics, Si ¿temí :a up/avljanje z doku m m'1 Pnpravlj_lni )dbor posvetevanja DÜK S1S'93, Ljubljana 1993, 226 ítiani (Dirija Plevel) K8 Računalnik v arhivu - aspekti uporabe informacijske tehnologije, Sodobni arhivi, posebna izdaja, številka 3 Maribor 199*^, 160 strani (Darija Plevel) lt8 Anaeiko Badurina, Boljunj! glagoljski nikopisi, Historijski arhiv Pa~in, posebna izdaja 11, Glagoljski rukopisi 1, Pazin 1992. 159 Jtrani fVlastaTul) ' 149 Život i djelo dr. Danila Klena (1910-1990), Historijski arhiv Rijeka. posebna izdanja 11, Rijek? 1993, 120 strani (Vlasia Tul)... 149 Zbornik za zgodovino šolstva ■■ ilska kronika 26, Ljubljana 1993, 238 strani {Mlrjana JadreSko)....................................................150 _ARHIVI. LETNIK XVI, LETO 1993. fagVlgCA '-2_ T|l ČASOPISI IN K K VI,T h Arhivski vjcstnik XXXV-XXXVI, Zagreb 1992 (Darink» Drnoviek) ..151 Tlic Amcrican Arrhivist 1983-I9R6 (Milica Trebie-Štoira) 152 Mitteilungen der Stcicnriarkischen Landesarchivcs, 42'43, 1993 (Nada .lurKovlčj 158 Rpssegna degli archiv' d: Stato (Vanda lit-ek j ..........................................) 58 La Gazette des Archives, it. 128 I9P.5 (Ivan NemunlČ) ....................161 RAZSTAVE Samostani v srednjcvcikili listinah na Slovanskem, Arhiv Republike Slovence, katalog, Ljubljana 1993, 251 strani (Bi^dan K« i ar) 162 VI. OSEBNE VESTI Devetdesetletnica dr. Vlada Valenčiča (Janez Knpač) ........163 Profesorju Janku Jarcu ob živlicnskcm jubileju (Jnže IVIllnprlč) 164 Ot devetdesetletnici rojstva prof. Janki1. Jarca (Zur k a Sknihl)..............165 In memoriam Boris Rozman (J^nez Kopač)............................................... 166 VII. NOVE PRIDOBITVE ARHIVOV ..............169 VIII. BIBLIOGRAFIJA ARHIVSKIH DELAVCEV 173 IX. NAVODILA SODFJAVCEM .............179 X. SINOPSISI 181 ARHIVI, LETNIK XVI, LETO 1993, ŠTEVILKA 1-2 ARHIVI XVI INI IALTS VliRZlil f BI IN1S INDICL I. REFT RATE VON D RR V^RSAMMI. TJG IN NOVA GORICA I. REIAZIONI DALLA RIUNtONE A NUOVA GORIZIA Jelka Mclik, F.-chbcarLcitunp der Strafakte de? Landcs^crichts und der K reis berichte 89B-1929..............1 lilaborazi one professionale de gl i scritti ponali ¡j. udi z i an del tribunale provinciale t dei tribuna Ii circondariali 1898-1929 Hiyjak Klassifizierung und Beschreibung des Schriftguts im österreichischen und jugoslawischen SlaaLirahmen (von 1850 biVi zum heute).................................................................................5 Sistcmazirne c rejistrazione dei maten ale d< tribunali regolari ncl quadro statale austriaca e jugoslavo (dal 185[) ad oggi) Milko Mikola, Parti san en-M 11 tär^crinhte 1941-1945 'lubunali militari dei pirticriani 194 J-l 945.............................................................................. 11 Milko Mikcla, Geruht det slo wen ¡sehen Nationalehre Tribunale dcll'onore nazi male slovena.................................................................................... 15 llmica Otrizck, Archiv gut der Ger eilte und Staatai iwaltsdiaften im C je biet dc= Regina Im Archivs Maribor ... 17 Materiale archivico dei tribunali c prrcuratnri pubbli-.i nell'aml i(o jUrKpliiviu regionale di Mar' Mr J-ilii. Jia Vi drill-l^avrentiC, I Lalicnische Sytemc dei Akten Geschäfts fuhrung K:i dei Bezirksgerichten.....................20 Sistem; italia li della gesti one dedi scritli d-a i tribunali circondariali Antoäi Leskovcc Ocri ^hts g es eliäftsord nun jer in Ungarn in der Uualismusperiode..........................................27 Regolamenti gifciziai i in 1 In jheria ncl pci/nlü di dualinmu Jože Žontiir Rtwicklung der Systeme der Aktengcschäflsfuhrung bei der Vcrwaltungsbeluirden bu zu Reform der Kan-xleigeschäfliführung im Jahre 1956 ..............10 Sviluppo dei sis'emi djl In gesti one dcgli scritti dalle autcrilä ummir s trat" c fino a IIa riforrLa clella gestione di i^ancellcria ntl 1956 Vesna Gotovina Syrteme dei Akten g eschä Iis (Tili :ung i i Slowcm :n ab dem Jalirc 1 955.....................................45 Sistemi drlla gesti ine dcpli scri1' in SUiveniu dai 1955 Lojz Trkan, licisp' :1c der Ku.i7.cn, qeschäftsfuurung der Gemeinden und Uc :irkc ab dem fahre 1956........55 L'scmpi dclla geslione di ^ancellena dri comuni e distretti dopo il 1956 Van da Hczek, Fai;hbcarbciturg des Archiv^ t s (Entwicklung der System q der Klassifizierung dokumentarisch™ Schrifnuts, die Klassifizierung uud Beschreibung des Archivguts in den Archiven) - Italienische Systeme 1920-1945....................................................................59 Elaboraz.we professionale del materiale atcluvjco (Sviluppo dei sistemi dclla sistemaziiTie del materiale documcntario, sistemazione c repi straž i onc dei matetialc arclii v co negli arehrvi) Sistemi italiani 192U-1945 AntoJa Eeskovec, Systeme der Kan7£lcigcs:häft.ift;hiung der Verwaltung in der Periode der, Dualismus in Ungarn.........................................................................................................74 Sutern' tella gestione di cancellerii- deiramministrazione ncl pon^do di dualismo in IJngheria Ljuba Domik-5ubcljT Entstehung und Entwicklung der Organe für innere Angelegenheiten der Republik Slowenien in der Periode 1945-1963 ....................................................................................... 78 Enrmazione c sviluppo dcgli wrgani per afTai i inferri del Iii Rcpubblii ;a di S loven la dal 1945 al 19f3 Irrna Mrvii, Entwicklung des RcgiUer und des .Staatsbiir^crtumsdicnstes in der Republik Slowenen 1945 1950 ...............................................................................K2 Svil'ippo dcl servi»io dello stato civil: delle cittadinanze dei cittadini nella Rcpubblica di Slovenja 1945 -1950 II. AUFSÄTZE UND AHIIANOIIJNOFTN II. ARTICOLI E TRATTATI Bogdar Kolar, Kirchcn-Arch"'gL setz gebung *n Slowenien Legislaz.iiine ceclesiastica archivica in Slovenia 89 ARHIVI. LETNIK XVI, LEI O PÜ3,1 ŠTEVILKA 1-2 Maiev J Koäir, Landsuifel für Krain........................................................................................................................................................... 95 L.'.iro provincial": per '"armóla Saía Serie, JJörcr an den Icchnif :hcn Hochschulen, I, indtag und Ausschußslipcndislcn........................99 SluaenL del 1c scuolc Iccniche superíon Borsisti dcll'asscmhlea c comital o provincial i Maleja Jeraj, Klub der Karalncr Sic, wen ei i in Liubbana und sein Arch.vgul von der Gr tndung b]„ iura heule (1928 1992} ................. ..........................................103 Circo In dcgli Slovcni di Cfrinva <1 1 .juliljaua c i suo malcri-ile arcliivr o dalla íondazione ad oggi (1928-1992) Brauk o RaduloviE, OrganLicrung dei Wirtschaflsarchive in einigen wcjtl: seilen Staaten. ...... ................11Ü Qrgani7.zaz.onc dcgli tirchivi econor ,c. in alcuni Sta't oc ldcntili Jedert Vodnpivec, Meta Öemii, Papier Kullureibcträner......................................................................................] 13 Carla- pik.stro del pat-imonk cultúrale III. AUS DUN ARCIlIVHESTÄN»liN t TND SAMM1 UNGEN III. DALLE RAGGOLTE F DAI FONDI AH QirVlCI l.jiljana äuäUir, Archiv gut der Partciorganisalron van Ljublana iür die Jnhrc 1 945-1953 .................................122 Male,. ilc dcU'organizzarionc comur'sta di Ljubljana dal 1945 a] 1953 Saäa Serie, I^idtag und Ausschuß ÍTirKraLr .......................................................................1 24 A ;: ¡embica c comí tal o provincial! per lamióla lvankaUr!iE, Nachlaß von Anton Rutar ........................................ ...........................................................128 liredilá di Anión Rutar IV. BERICHTE ÜUER DIE ARI)LIT DES VERlilNr tTND Uli ER WRSAMMl" TNGEN IV. RAPPORTI SUL LAVORO HELLA SOCIETA E SU,.LE Rr INIONI Joí.c ^mtar, E ritte europäische Arenl vk(inferen/, Wien 11. - 15. Mai 1993 ..............................130 Terza conferenza europea archmca, V nna 11-15 maggv. 1993 Joít íontar, Symposium der Sektion dej iniemaui nal en Archivrai es für Ausbildung, Pireus (Griechenland), 16. 17. September 1993 .............................................................130 Simposio del la Sesione del HnsigTio inlernazionale archivico per l'inscf-,namcnlo, l'ircj (Grecia), 16-17 setiembre 1993 Joze Contar, 29. Internationale Kon ~crcnz des Rundtisches der Archive, Mexico City, 22- ■ 25. September 1993.................................-......................................................131 29. confemza interna dónale del'a lavóla rotonda dcgi archm, Mexico City 22-25 sellcmbre 1993 Danijela JunCié-fargo, Olga P ík, Bayerisches Zcnlra'slaalsarchil m München und i.ein ArcHvgut 132 Pnncipale arclúvir statale bavarese 'i Monaco (Mur.eben) e i) suo m¡:lcri¿'lc Dranc Kc. na, Maleví Ka*ir. Henchí über die T-.ilnuhme am Seminar über die ArcHvgcjctzgcbung 9. -13, Oktober 1993 in Wien ........................................................... ................135 K ipporlo sulla partee., mzi' nc al seminan o sulla Icgislazionc archivi a dal 9 al 13 ottobre 1993 a Vienna Gaäpet Smid, XV. VcrsarntTilung der Archi 'arbeiler Slowcni ;ns .............................................................13(i XV. ,un: one dcgli operr i archivic Slovmii Gaäpcr ímid, Bericht über die Arbeil Archiv Vereins Sloweniens fürs Jahi 1993g...................................137 Rappoitr' nul lavoro della soi iclä archivica di Slovcnia per ll 1993 Branko Äuätar, Archivvorsaminlungcn Her wir den Archivwagen fotts-clileppcn 138 Riunioni arcluvidie o comc trasemarc uvunli ]] currt.i iirchjvico V. RILZTLNSION FN UND HERICIITE ÍJIJIiR FUHUKA" IONJÍN ~JND AUSSTELLUNGEN V. VALÍ JTAZIONJ Ii RAPPORTI U PUUilUCAZIONI Ii RA SSI: G NR ANDERE prjHi.IICATlONFN ALTRE P'JBBLl CAZ IONI Mojca (irabnar, Archiv der Republik Sl-wcnien, Archiv der Republik Slowenien, Kalahig, 1 jubljana 1993, 58 Seilen (ütna Urnek)..................................................................................... Archivio della Repubblica di Slovcnia, calalogo, l.jubijam. 1993, 58 paginc 141 ARHIVI, LETNIK XVI, LETO 1993, ŠTEVILKA 1-2 Die Urberge!! und das Archiv von Dol, 2. Teil, Archiv der kcpubliK Slowenien, Ljubljana 1992, Seiten 251-563 (Jo/x ŽonUr)......................................................................142 lirbrrghi e aichiv.o di Hol, seconda parle, Ajjjiivio dclla Kcpubbhui ui Slovenja, 1 -iubijuna 199?, pogine 251-563 fiedi .Ticrin, Geselle. Kellnerin, Sclini_idci, So zip] historische Analyse der Herkunft und dcL Berufs struktur da llewohncr in aen ausgewüiltcn Straß-n in Lj ubljani in den Jahren ] 8691910, Historisches Archiv Ljubljana, Gradivi. in razprave 13, Ljubljana 1991. 288 Seiten (Jancz Cvirn) ............ ................................142 Donna di servizi; (pr^enarcu), u. tantc (kiel), c amen er a (kclniTca), sarto (kiOja£); Anali: i storioo-sccialc dclJVlrigiR e dclla strutturz professionale dcgli abitanti ddlc alcunc s trade di Ljubiiana ricgli ann I 869 1910, Archivio rlorico d Ljubljana, Mater alc c trat tau 1 3, Ljubljana 1993 288 paginc Gesundheit?- und 1 lygicncvcrhijtnjfsc jn I ,jublj?na (1 895-1 910), 1 lisUirischcs Archiv Ljubljana, Uradi v o in razprava 12, 1 .j ubij l na 1993, 133 Seiten (Peter Vodopivcc). ................] 43 Cond j oni sanitaric cd igicnl ;hc a Ljubljana (1 895-1910), Kreki vi o storijo di Ljubljana, Materiale c trattat.i 12, 1 jublji nu 1993, 133 paginc Korrespondenz von Kazimir Zakrajšck, O.F.M. 1907-1928, Vir' 6, Archivwixcin Sloweniens, Ljubljan? 1993, 126 Seiten (Maijan Dnioväck) ........................... 144 Comsponacnza di Kazimir Zikrajäek, O.i" M. 1 507 1928, Fonti 6, Scroti archiviea di Slov mia, Ljubljana 1 993, 1 26 paginc Neue Macht neue Namen, Dokumente über die Umbencnnung unserer Orte in den Jahren 1948 1955, Regionales Archiv in Nova Gorica, Katalog, Nova Gorra 1993, 30 Scucn (Aleksandra PavSiC-Miiost)................................ ................145 Nuova autoritä - nuovi ncrai. dooumenti sul crjnbiamcnto di nome dclle niistiu localitä negli anni 1948-1955, Arjhi-iO regionale a Nuova Gorizia, cataloio, Nuova Gori/,j 1 993, 30 paeinc Den Spuren der alten Wege nachgehend, Ausstellung der Dokumente des Arehivbestandes Cestni r.dbor Tolr im 1 859 ]923, Regionales Archiv m Nova Gorice, KaLdog, Nuvn Gorica 1 993, 68 Sci'cn (Metka Nusdorfcr Vuksanovič)........................ Sülle traeee dclle strade vccdiic, esposizione dei doc jmenti dcl fondo urchivico, Comitito ■¡tradalc di Tolmin 1 369-1 923, Archivio regionale di Nuova Gori/.ia, catalogo, Nuova Gori;, a 1993, oR paginc Aloert Purcer, Inventar der Versammlung ■ Invcntario dclla Collc/.ionc Giuseppe Ti'riir,. 1654-1 951, Regionales Archiv Koper, Koper 1993 (Mil TrcbSe- fitolfa)........................................... Invcr.tario dclla Collczionc Giuseppe Ta.tini 1 654-1951, Archivio regionale di Capudiflria, Capod:' ;tna 1 99? Lujo Margetič, Statut der Kemmunt von Koper aus dem Jalire 1423 mit Zusätzen bis /um Jahre 1668, Koper Hovinj 1 993, 537 Seiten (Daniela JuriCič-Čargo)........................................... 147 Statuto dcl comunc di Capodistria del 1423 con i Supplement i fino al 1668, Capodistria ■ Rovigno 1 99?, 537 paginc Hczirks'ianzle ~n 18^4 1868, Historisches Arcliiv Celic, Celje 1993, 136 Seiten (Cnäpcr Smid)..................................................................................... 147 Invcntari 2 - UlTici dinlreitudi 1854-1868, Archivio storieo di Celje, Celje 1993, 136 paj;inc Kulturdenkmale und ihre Hcdcutung XXIV Treffurg junger Geschichtsforscher und 1. Trjffung junger Geologen, Samrnclliand, Ljubljana 1 99?, 1 30 Snitcn (Sa&i Serie).................. 1 47 Monumenti cul t Ural. c 1 loro ^ipnificato, XXIV ircontro dci jiuvani esploraton dclla storia c .i pi'ran ini:intro dei giovani geologi, raccolUi, I jUbljana 1993, 130 pafinc Sammclbantl Informat.^a, Systeme Ilir Dokiimentcpvervvaltung, Vorherci ungsausschuß der Beratung DOK SIS '93, Ljubljana 1993, 226 Seiten (D:irija Plevel)..............................148 Ra'xi'ilta Informatika, S. jtemi pei la gestione dei document,, Comitato picparato 'o dcl con s Mit o DOK SIS '93, Ljubljana 1993, 226 patine Computer im Archiv - Aspekte der Anwendung der Informa lonstcchnolo^ic, Sodobni arhivi, Sonderausgabe. Nnm. 3, Maribor 1993, 160 Seiten (D:jjja Plevel)...............................148 Computer ncll'arc'im i - aspt-tti dell'uso dclla tochnolngiu infojmativa, Archivi contcmporanei, cc.izionc speciale, numero 3, Maribor 1993, 160 paginc I'ima IJmek, (\ndrcj Studen, Judi b, Sc ga, Darke T'nä, 145 146 ARHIVI, LETiv:KXVj. LETO ] 993 ŠTEVILKA 1-2 Anaelko Haduri na, Bap^iollicr Glapoliz-ahand; cliriflcn. Ilistor: sehes Areni v Pazim, SondcruUL ^abc 11, Glaijoljski rukopfsi 1, Parin 1992. 159 Seiten (Vlasta Tul)..........................................149 fvianoscritti llagoliei boliugnesi, Arcliivi- storico di Pazin, cdizionc spccialc 11, M an os ;ritti glagohci 1, Pa/.in 1992, 159 patine Das l,cbcn ur Werk von Dr. Danile Klen (1910-1*90), Historisches Ardüv Rijeku, SondenuseaU ll.Ri^ka 1V9.1, 120 Seiler, (Vhista Tul) ...............................149 Vfa c Optra del dott. Danilo Klen (1910 19V0), Atihiv, o Storno di Flurao, cdmonc spc ialc ll,iiumc 199"), 120patine Sammelband (lir die Gesell ich t c de,c Schulwesens - Šalska cronika 26, I.juhljana 1993, 23R Seiten (Mirjana J;-.drc5ko) ..........................................................150 Rarolta per la slona dell'in'scf^iamcnto - Cronaca rcolsstiea 26, L-ubljarui 1993, 238 pag c FREMDfe ZEITUNGtiN UND REVI EN O [ORNA LI i! RIVIS7I! Kl 'RANI URI Arhivski vjesnik XXXV XXXVI. Zajueb 1991 (Darnk». Drnovšek)................................151 Arluvsk. vjesnik XXXV XXXVI, Zagreb 1992 The Amrriean Archivift 1983 lS'Srt 'Hie American Archivist 198.1 1986 (Milica Trchšc-Štolfa)......................................................152 Iv ttr.ilunccn des Stcicrm.'rkisclicn I-andcrarcluvcs, 42/43, lt)93 (Nada Jurkovič) .............158 Mitteilungen des Steiermark:.^chcn I.andcsarchivcs, 42/4.1, 1993 Rassejpa dejjli archivi di Statn (Vanda Uezek) ............ 158 Rassegna dccli archiv: < Stato l^a Uazcttc des Arcluvcs, Num. 128, 19Sf 0van Nemanio)......................................................161 I^a Ga/ette des Arehivcs, numero 128, 19«5 A UMSTELLUNG EN IlSPCSIZJONl Klöster in den mittclaltcrl'chcn Urkunden in Slowmicn, Arohiv de. Rcprblik Slowenien, Katalog, Ljublrana, 251 Seiten (liogdar Kolar) ........................................................162 Monastcii nei dc;umtnti m cd i c val i in Slovenia Arcllivio della Rcjjubhlica di Slovenja, eataloßo, Ljubljana 19?3, 251 pag.'ne Vi. PERSÖNLICHE NACHRICHTEN VI. NOnZIii PtiSONALI Neunziger l>r. v]ado Valenfcič (Janez,KopiJS)..........................................................................163 Dott. V lad ti Val cnCi č ti ona ".enari o Anläßlich des Jubiläums von Professor Jnnko Jure (Joic Mlinarii)..........................................164 Al giubu ;o del profesrore Jankt' Jane Anliißl.eli neunzig Jatire von Professor Janko Jarc (Zorkr Ski abi) 165 AI novantesimo anmvcrsario del professore Janko Jarc In McmUiiam - Bons Rozman (Janez. Kopnč)..........................................................................166 In memenam Borir Rozman VII. NEUIGKEITEN IN ARIIIVEN.....................................................................-..........................................................................................169 VII. NOVITA DU GIJ ARCHIV I VIII. Ulli I. IOC,KAPI III! DER ARCIIIVARH EITER......................................................................................................................................173 Uli. Ilini.IOGRAI'TA DEGII OPÜRAI ARCIHVICI IX. ANWEISUNG DIIN MITAKHEITEN.......................................................................................................................................................179 IX. ISTHUZIONIALCOI.I AVORATORI X. SYNOPSEN...................................................................................................................................................................................................181 X. SINOKSI ARHIVI XVI 1993 'i-cfei. i l zbiTovama v Novi Gorici 1 Referati z zborovanja v Novi Gotici Strokovna obdelava kazenskih sodn:h sp»sov dt finega in okrožnih sodišč 1893-1929 JELKA MEUK Urejanje Fond deželnegr in vsakega okrožnega sodišča v tem času se glede na temeljne skupine nalog, ki so jih sodi; Ča opravbala, deli na: а) kazenski del б) ei rilni del ter c) sodno upravo Kazenski in ci\din del se de.ita Se naprej na serije spi.;ov posamezn h sodnih oddelkov oziroma na serije sodnJi spi¿ov iz posameznih vpisnikov Vsak od teh di 'ov zahteva dokaj drugačen način strokovne obdelave glede na postopek in način dela sodišča. Elisjmi, da ni potrebno posebej poudarjati, dr se bomo pri delu ravnali predvsem po dolo-č iih Pravilnika o strokovni abdclavi in izdelavi pripomočkov ia rrziskavo arhivskega gradila1 (v nadaljevanju' Pravili: i o strokovn ibdulavi). Upoštevali bomo predvsem načelo racionalnosti, načelo selekciic ir. načelo prvotne ureditve2. Pravilnik o strokovni obdelavi določa, da urejanje arhivskega gradiva poteka v okviru arhivskih fondov aii zburk, ki uh sestavljajo arhivske mote Arhivske enote so bodisi posamezen dakinmnt ali zadeva al' jva združeni dokmnenii ali zdru/.ene zadeve (2 člen) V našem pi.meni je arhivska enota zadeva, >n sicer kazenska sodna zadeva oziroma kazensli sodni spis ali kratko kazenski spis, Pri deželnih in okrožnih sodiščih so za kazenske zadeve vodili vpisnik "Vr" /Verbre-chen ima Vergehen/ za hudodelstva in pregreŠ-ke, vpisnik "pr" ^Pressachen/?.a tiskovne zadeve, vpisnik "BI" /Birufungen/ za prižige (vz kliee), vpisnik "Dl" /Bcsehwcrden/za p. tožbe, vpisnik "lis" za pravno pomoč ter vpisnik Ns za vse ostale zadeve3 Kei imajo arhivsko vrednost praviloma le kazenski si lr>i spini 17. glav nih dveh vpisnikov Vr jp Pr, ki so ,u pisali navadno v vložnein oddelku zbornega sodišča, bomo tem posvetili glavno pozornost. Vsako 1 Utailni lisi SUS, il. I l/l 9(18 2 Glej .Sci['ij Vilfan, Jo7.fi Zonlar, Arhivistika, Ljubljani 197.1, »til 20. 3 Opiavilni tcil /ji jorinijc prve in tirnic stopnje 7. dno S.maj* lKy7, Uri.. Fjk., 11. 41/1H97. zborno sodišče .e smelo voait le po en "Vr" vpisnik r en "Pr" vpi;;ni;,. "Vr1, vpisnik se je imenoval tudi glavni vp snik, saj so vanj vpi so val vser pri zbornem sodišču začete uvodne poizvedbe m uvodne preiskave pr. Hudodelstvih iii pregrešnih 1er z n i m: zvezanih presiopkih in kazenske zadeve, kjer /e bila obtožnica vložena neposredno. Kazenske zadeve, kjer se ie na podlagi uvodnih prizvedb okra,nega sodisča nadaljeval 1 ivudi.l postopek pri zbornem sodišču, so se vpisale v Vr vpisnik takrat, ko so spi ji okrai-nega sodišča prispel na zborno sodiiČe, spis je dob 1 novo oznako, staro pa so prečrtali. Vendar so '-azenske zadeve, ki so tek' : pred zbornimi sodišči, a so livodne poizvedbe a"' uvodne pre iskave opravljala okrajna sodisča, tnd nr.da,:e obdržale vpisniške Številke, ki so jih dobile na začetki'. Kadirr seje kazenska zadeva izločila, je dobila novo vpisntfko številko, prav tako kazenska zadeva, ki se je ponovno začela pri obnovi kazenskega postopka. V Pr vpisnik so morala sodišča vpisa, vse kazenske zadeve le de hudodelstev in pregreškov, sto rien i h s tiskom. bodisi da je uila podana obtežba ¿oper določeno osebo ali pa se je zahtevala le razsodba sodišča o tem al |e v vsefcmi neke tiskn-vir.e podano kaznivo dejanje. Ureditev enut v nkviru serije kazenskih zaaev Nato bo potrebno razvrsti" arhivske enote v ok^ iru vsake serije kazchskih zadev Pravilnik o strokovni obdelavi določa, da morajo biti arhivske enote razvrščene numerično, krni oloiko, vsebinsko, abecedno ; i geografsko, dopušča pa tudi tli kombi lacijc naštetih načinov ;n zopet poudarja, da se mora raz/rsČanje arh'vskih enot pra/iloma ravnat po načinu, kj ya je uporabil ustvarjalec grad va (3. člen). Izbral bomo kro-nološk' način razvrščanja, ki _ e obenem tudi numcričiij naein. V ok1 mi vsake ser^e kazenskih zadev bomo najprej spise razdelili po letnicah, ki iih no sij« v označbah spisov, torej glede na leto nastanka m ne zaključka zadeve Kazenske spise istega leta boino nato raivrstii po vpisniSkih Številkah, kar obenem pomeni tudi kronološko glede na nastanek spisa, sa« je vsak sodn. spis dobil to številko ob proedu prvega dokumenta v neki ?.adevi na sod-šče. Za 2 Rcferau zborovama v Novi ^brici ARHIVI XVI 1993 pravilno urejanje oz-ioma razvrsčan-e aodnili spisov c potrebno predvsem natančno pcznava-nie pravil o označevanju spinov, ki jih je podani opravilni red, saj so ih sodišča zelo strogo spoštovala. Napačno branje teh oznak, kar se ob eeli kopic) spisovnin znamenj na enem spisu prav lahko p meri, namreč lahko povzroči popolnoma nepravilno uvrščanje spinov. Poglejmo pravila takratnega poslovnika:4 na spisovem hrbtu ali na spisovnih platnicah je bilo potrebno označiti sodišče, ki je zadevo obravnavalo, sodno zadevo ter na spodn :.ni in zgornjem robu napisati "spisovno znamenje". Kadar je dobi.a sodna zadeva kasneje novo "spisovno znamenje", bilo treba to novo označbo napisat d od že obstoječo Starejše "sp^ovno zname nje" ie b;lo treba prečrta z rdetim čn -lom, vendar tako, daje ostalo iitlji/o, Prav tako s bilo treba "spisovno znamenje", k; jo j? dobila zadeva na sodišču druge stopnje, napisati na spisovne platniee oziroma na spkovni hrbet pod spisovno znamenje prvostopenjskega sodifca, Ko so se spisi končno vrnii pr i itopnji pa ;e b;iD treba prečrtati "spisovno znamenje" drui;e stopnje z rdečim črnilom a zopet tako, da e ostale čitljivo Označba spisa ali "spisovno znamenje" je hilo sestavlicno iz oznake vpiznika (n.pr. Vr), zaporedne številke nadeve iz tega vpisnika - VpicoiŽkcst Jilke (n.pr 8), okrajšane letniee. ločene z pošemeo, ter rimske številke sodnega oddelka, k mu jc bila določena kazenska zadeva zaupana v reševanje. Oznaka Vr 111 8/25 pomeni, da ie v tem spisu kazenska zadeva, ki jo e prejelo sodišče, o^ma po vrsti v letu 1975 i jo i e obravnaval oddelek lil. Ureditev temel jne enote - kazenskega spisa Sodr- spis ie torej temeljna enota dokumentarnega in kasneje arhivskega grad /a sod'Šč. Sestavljen ie predvsem iz posameznih pisanj prilog, vroeilni: in drugih prrjcmnih potre1 Posamezni dokumenti: vloge, zapisniki (k so ih morala sodišča pisati ni vsaki sodni seji), ¿aznaml i, odločbe, vro^ilmee itd. so se v pi ;ar-nilkem poslovanj'i sodišč imenoval' pisanj? Na notranji strani sp'soveiia hrbta ali spisovnih platnie je bilo kazalo vsebme spisa oziroma popis p.sani po rednin Številkah {v slovenskih obraze i se je to kazalo menovalo "pregled spisov''). Vsako pisanje je bilo označeno s "spisov um znamer ;m" in pod njim dodano redno Številko pisanja kar ie sk jpr , tvorilo opravilno številko. Priloge n: ¡o dobivale posebi.ih redn ' številk, temveč so nosile isto Številko kot pisanje, katerega prilogo so pred stavl;ale, in so hile označene z zaporednim tekočimi listovnimi Številkami, Z vročilnicami n drugirr prejrmmm potrdili je 1" lo potrebno ravnati kot s prilogam- le z listovnimi števil- kami 'ih r., Dilo treba označevati. Pri spi ih večjega obsega je bilo dovoljeno vic vročilince i druga Drcjtmna potrdila združiti pod eno samo redno številko ter položiti spisom kot poseben seaitek ali v skupr ' ovojni poli. Pisanja, ki so nastala v postopku s pravi-m sredstvi je bilo treba sodni zadev priključil, (z izjemo posvetovalnega zap'sni'ia) tako, da so se redne iij lis-tovne Številke nadaljevale brez presledka. Kazenska zadeva je bila zak'iučena s pravnomočno sodbo listavitver m sklepom ali umikom obtožbe. Sodni spir jc bil nato, ko jI bila uvedena tnai izvršitev kazni, oddan v registra-tnro Oddajo spisa v registrauiro Ije bilo potrebno označiti v vpisniku in na ¿pisu z rdečim čmilcm napisati leto oddaje v regiistratnro in leto, v katerem se lahko spis uniči Ureditev ar,j'vskc enote - kazenskega spua bomo seveda obdržali oziroma, ^jer je prišlo do sprememb, ponovno vzpostavili. Sifjniranje arhivskih enot Arhivske enote moramo, kot nam v 9 členu naroča Pravilnik o strokovni obdelavi, tudi sig-nirati. Signatura mora predstavljati zaporedno Številko arhivske enote bod^i v okviru arhivskega fonda ali zbirke bodisi v okviru megovega a ničnega dela. Izrabili bomo drugo možnost, ki nam jo Pravilu k o strokovni obdelavi donšČa in označili kazenske spise v okviru kazenskega oddelka sodišča ai' eelo v okvini posameznega kazenskega vpisnika. Popisovanje Razčlcnj no in razvrščeno arhivsko gradivo bo nato treb;1 popisati. PraviHik o strokovni obdelav določa v 4 členu, da je osnova popka arhivskega gradiva arinvska enota. Pdtis arhivske enote mora obsegati: I. si^naturo arliivskcga fonda., 2 s;gnaturo arhivske enote, 3. ime arhivskega fonda, 4. oznako skupine arhivskega gradiva, v katero je arhivska enota uvrščena na podlagi razčlenitve fonda, glede na predvideno razporeditev v arhivskem inventarju, 5. navedbo leta nr.stanka in leta zaključka zadeve oz'roma arh vske enote ter 6. oznako vsebine arhivske enote P ' pop.su bomo upošteval tudi zahteve, ki jih poudarja "Oinutek splošn'1 mednarodnih standardov za arhivsko popisovanj i"5, da mora-■o bit popisi sistcmatiJni, uporabri n lahko razumljivi, da bodo omogočal, lažic iskanje ter povezovanje arhivskii popisov različrih arhivov v enoten informaei ¡ki sistem. Pop s kazenskega spisa bo torej v našem primeru vseboval zaporedno štev ko vpisa fonda v 4 Opravilni icH 7. dne 5. maj» iS57, Dri. zale. S Arhivi XV/199? iilr. IG2-iii4. ARHIVI XVI 1993 Rei'eiaii z zDorovama v Novi Conci 3 registru fondov, zaporedno številko soare zaae-ve, ki jo e le-ta dobila v arhivu; uradni naziv sodišča; sledila bo oznaka, da ^re za kazenske zadeve in nato ¿plovna označba oz spisovno znamenje, ki vsebuje, kot smo žc razložili, ime vpisnika, kamor je bila zadeva "pisana, vpis-niško Številko in okrajšane letnice, ločene z poševnico. Čas nastanka arhivske enote ie torej že vsebovan v spisovni označbi, leto v katerem je bila zadeva zakfjnčena, pa bomo pol kali v *popi:ai spisa". Datum vp'sa zadnjega pisanja v neki zade i bomo Reil za datum zaključka zadeve. Okrajšano letn ;o zaključka zadeve bomo, da se izognemo nesp o razumu, dodz'i Jpi ovn oznaki v oklepaju. Pod oznako vseb'ne arhivske enote borna navedli bistvene elemente, po katerih razlikujemo kazenske zadeve med seboj: kaznivi) dejanje ozirama kazniva dejanja, k so bila predmet obravnave, ter subjekte ;izenskega postopka, ki so poleg sod;šča, ki nastopa že kot ustvarj lee fonaa n ja na tem mestu ne Domo navaia , tnžilee in (lhdnlžcnec ali obdolženci. Pri navedbi kaznivega de'injü, to : njegove pravne kvaljfikac s in ne opisa dejanja kot takega, bomo morali vnaprej določiti, odkod bomo črpali podatke za popis. Obstaja namreč možnost, da ,so različne oznake kazm/ega dejanja na spisovnem ovoju, v obtožnici in v sodbi. Na spisovnem ovoju se ie kaznijo denarne zapisalo ob uvedbi postopka oziroma ob prihodu prvega pisanja na sodišče, ko so kazensko zadevo Kis»!i v vpisnik. Iz izkušenj vemo, da kasneje teli zapisov niso spreminjali, kljub tovrstnim spremembam zlasti v prvem delu postopka iii tudi na koncu. V sodbi sod'Sie namreč ni b .o vezano na pravno kvalifikacij > dr: inj a. k, je t.-lo podano v obtožnici. Zdi se nam naicrimcmeje vzeti za osnovo popisa obtožnico. Večji del kazenskega postopka je namreč tekel prav v smislu obtožbe. Dnigi problem je. kako označiti kazmvo dejanje Med naziv ki iii ie za kazniva dejanja upoiabljalo sodišče, 11 nazivi, k jih ie vseboval kazenski zakon0, so bile nemalokrat razlike. Tako ;e sodišče za hudodelstvo nezvestobe, kot ga imenuje zakon, že uporabilo modem izraz hudodelstvo poneverbe, za hudodelstvo javne porilnosti - hudodelstvo javne sile aii za pre stopek nalaščne poškodbe na telesu al pa take, ki se primeri pri tepežih - izraz prestopek lahke telesne poškodbe z vidu li znak in posledicami. potrebno bo torej zastarele n nerazumljive izraze Kazenskega zakona ladomejl iti s sudobnimj, vendar pazit , da ne bi presvnbodno prevajane vneslo zmede n nerazumevanja, kar velja tudi za srbske izraze, k so se poji 'iii z novimi materialnimi kazerskim zakoni Zaradi potrebe po enotnosti v popisovanju predlagam, da bi najprej označili vrsto kaznivega dejanja (hudodelstvo, pregreáek, prestopek) .n nato naziv hudodelstva po skup-' določeni termine lop'ji. Mu predlog le te 'e b I podan v članku Kazensko materialno pravo na Slovenskem 1852 dc 1930." Končno t omc dodali še številko paragrafa, pod katero na'dcmo hnoodelstvo v kazenskem zakonu. Pi pregrešili in prestopnih bomo navedli ime sknpine Dregreškov ali sku-pme prestopkov, v katero ie bi določen pre-grciek ali prestopek uvrščen v kazenskem zakonu in smo jih prav tako našteli v zgoraj omenjenem članku. Tudi tu bomo dodali številko paragrafa posameznega de'ikta iz kazenskega zakona. Ime in p .imek tožilca bomo poda1' le v pri meni zasebnega tožilca. Navesti moramo se ime in priimek druge stranke v pratapko. ir. siter osumljenca oziioma osumljencev, obc'olíenea oziroma obdolžereev, obtoženca oziroma obtožencev ali obso'enca oziroma obsojencev Tu< tu se bomo morali odločiti iz katerega doknmenta, bolie pisanja, bomo Črpali padatke za popis. Tuc na tem mestu se nam zdi naj p merneie vzeti za osnovo obtožnico kot nekakšno os kazenske zadeve, ki določa vsel no zadeve v arhivskem smislu. Glavii akten ■ zadeve nastop a-o piav v tem aktu, zarac' njih e tekel kazenski postopek, tnoi če so b i na koncil oproščeni Najt; moramo še rešitev za primere, ko sodiu spis nima obtožnice; bod'sí da se je postopek končal pred ni eno vložitvijo, bodisi da obtožnica manjka, ;er se m ohranila. V prvem primeru bomo v papisu naved! podatke o osnm ljencii al; osumljencih, v dnigem primeru pa bomo podatke o obdolžencu oziroma obdolžencih črpali kar iz sodbe. Izločanje Pri odb.ranjn arhivskega gradiva so klmb dostikrat neutemeljenem izločan i ostali tnd nekateri nepotrebni deli dokumentarnega gradiva. Nepojasn,eno seje namreč ohran la množica nepopolnih i nepomembnih zade*', ki vsebujejo le eno, dve ali nekaj pihanj, boaie: popolnoma i '.trgamh Iz celote, bodi.,: končann že v prvem stadiju kazenskega postopka. Prav tako bo potrebno izločiti iz nekaterih spi íov ogiomne Koli-cii e vab ■ (z povratn':o) na zašli jam a, k so j i sodisČa pošiljala obdolžencem, pričam, izvedencem in drugim udeležencem kazenskega postopka. 6 Kazenski zakon o hud ude I si vi h, prcgresltih m p'es'dp kili i dne 27. maja 1857; JJrft. zat. it. 117/1852. 7 Arhjvi, XIV,'1991, iti. 21-27 4 Referati z zborovanja v Novi Gorici ARHIVI XVI J 993 Tehnične (fizične) enote Tehn'£ne enote, naj primernejše za hranjenje kazenskih spisov so arhi .rJcc Škatle (38 cm x 27 cm x 10 cm). Vnaprej n mogoče predvideti števila arhivsklii enot, ki naj jih Škatle vsebuj"'o, sa' so kazenski spisi ihko zelo tanki, debe j koma nekaj milimetrov ali pa zelo zajetni, debeli tuJ. Štirideset <;cn metrov m več. Navadno hranimo v eni tehnični enot; več arhivskih enot, vendar so Uidi številni p. .meri ko je ena arhivska enota snranjena v dveh ali več tehničnih enotah. T obsežni kazenski spLi so bih že pri ustvarjalcu razdeljer i na več Tvezkov, ki ,so bili označeni z rimskim številkami, tako da tudi danes delitev arhivske enote na več tehničnih enot ne predstavlja nnbenih težav. ZUSAMMLNMSSIJNG Dii; Ffclibcarbdlung der Stiaiakten des I-andcsgei ichls und der Kicisgeiichle 1H9fM92'J JIJI.KA MmLIK In In cm Dcitra.p Irnich! die Aulnriti einige Vorschlage liinsichtlich der MBit :Iicn Bearbeitung der StraKiklen des lANDIiSGKRICIITS und der KR'ilSGIilUGimi für der Zeitabschnitt 1B9B 19?.9. Sic erlangte /u solchen lies chlüücn nach ilncr hirg'übrigen Arlcit an den Gerichtsbeständen, vnr allein ain Hestand des I-anilcsgcr-elits in Ljublj mn, jedech können sir weijen '1er Analngie aueli für ilie I'u cli arbeil an den Strafakten andoicr Sil afgeri eilte unil auücr di.rscr Periode verwendet weiden. Komendator inžupni': v Metliki izpričuje prejem 250 zlatnikov od grofa Hermana 1. Celjskega, ki jih jc cerkvi zapustil pokejnik Ransperch, ter se zavezuje da bodo obhajali večno letno mašo. Listina )e bila izdana v Me.liki leta 1387 Okrogel pečat nosi podobo sv, Petra s ključem. Arli v Republike Slovenre, Zbirka listin, listine grofov Celjskih 11., £t. 14 ARHIVI XVI 1993 Referati z zborovanja v Novi Gorici 5 Urejanje n popisovanje gradiva reanih sodi - v avstrijskem :n jugoslovanskem državnem okviru (od 1850 do danes) ŽARKO BiZ/AK UVOD Pričujoč:, članek c bil predstavljen na XV zborovanju arhivskih delavcev S1ovciil|c in jc le povzetek dela precc obscžne-Šega teksta, ki ga pripravljava avtor tega pr.,pevka rn Brane Kozina z namenom, da se izdela p-iroČiiiik za urciame ir popisovanje gradi 'a redm i sodišč, ki bi ga uporabljali tako arhivi nt i kot tudi arhivarji na sodfiČih. Do izida priročnika pa je, upam, tudi ta prispevek delno uporaben 1 RAZVOJ SISTEMOV POSLOVANJA S SPISI Sistem pnslnvanja pred letiiiu 18^8 S 1.7. 1P 50, ko začno nova sodisča na podlagi državne ustave in po uredbi z dne 14. 6. 1849 z delom, jc stopil v veljavo tudi organizacijski zakon za sodne organe, k ,c določal sistem poslovanj ~ in registratume oznake Ta sistem poslovanja je slonel na vložnem zapisu iku (protokolu), torej na sistemu, k1 seje uveljavil že v 18. stoletju. Vse dokumente, 1< so zadeval; konkreten postopek., so združevali v zadeve, te pa so razvrščali po registratumih oznakah glavnih oddelkov. K registratumim oznakam so vodili Še abecedne ime nke k zadevam ter k dokumentom, ki so i]i odlagal posebej (oporoke, dedne, ženitne in darilne pogodbe). Sistem pnslcivanja pi> letu 1898 Z letom 1818 pride do bistvcrili sprememb sistema, ki jc v svojili osnovali ostal nespremenjen do danes. Dokumente o konkretnem postopku so združevali v zadeve i jih evidentirali na ovoju spisa. Zadeve so evjder-irali v vpisnikih, li katerim so vodij meniicc "znake vpisnikov in zadev so predstavljale krat co naziva glavnih oddelkov, te kraticc pa so se spreminjale z uvajanjem ncih sodnih poslov nikov, ki so bih posledica dfžavno-pravnih sprememb in razvoja mate. al nt in procesne zakonodaje Poleg vpisnikov in imcr;kov se uporabljali Se druge pomožne c idence, ki so jih pred pi.;ovali sodni poslovniki. 2. SODNI POSLOVNIKI Sodni poslovniki so 1 lj ili sest; 'ni iel or^anizac: ikili zakonov ali pa so bili objavljeni pofcbej. kot sainostijni predpisi Tijko jc organizacijski zakon za sodne organe, ki jc stopil v veljavo 4 7 18SO (RGB LXXXVI - 258/i 850), med drugim določal tudi sistem poslovanja s sp;si. Oktobra 1854 stojita v veljavo dva predpisa i sicer za civilne zadeve zakon o notranjem poslovnem redu sodnih uradov (RGB XXVI 81/1853), ter navodilo o notranjem poslovanju v kazei.skih zadevali (RGB LiX -5 65/18: >4). S tema piedpisoma so se spremen' : oznake zadev, k i so ostale v veljavi do leta 1898, čeprav ]e leta 1874 stop 1 v veljajo nov kazensko pravdni red, h kateremu ¿o izdali predpis o izvršitvi redi kazenske pravde (RUB LV1I - 112/1873), vendar oznak niso spremenili. S 1. 1. 1898 ie stopil v veijavo poslovn' red za sodišča prve in druge stopnje (RGB XL1 -112/1397). S tem p reap som so uve'jav'li tnd nov sistem poslovanja. Leta 1929 so uvedli za kazenske zadeve nove oznake in pomežne evidence z uredbo o poslovnem redu za kazenska sodišča (SN CXVI - 577/1929). Leta 1933 j c izišel za civilne zadeve poslovnik za sodišča prve in druge stopnje (SN Vil - 20/19.33). Na območju, ki je b lo od let- 1941 pod nemško okupacijo (Goreniska in Štajerska) so uvedli ponosno oznrke, kakršne so se obdržale v Avstri i, torej iz leta 1898 Ital.janski okupator v sodn s'stcm n posedal v tolikšni meri, da bi spremen* oznake ali celo vpeljal italijanski sistem. Jesen 1945, ko so začela z delom nova sodišča, so vpeljali nove slovenske oznake z navodilom Ministrstva za pravusodie Narodne vlade Slovenije z dne 15. 9. 1945, št. 379/45-4. Leta 1947 so poenotiti oznake za vso dravo. ko so izšle tezo za temeljne določbe o sodnem poslovanju z dne 2 5. 1047 Z nov. n organi-7,aci'skim zakonom o redn;h sodiščih in o gospodarskih sodiščih iz leta 1954 so vpeljal tudi nove oznake objavljene v P'iroČniku za poslovanje s spisi, vp:sniki i pomožn:mi knjigam rednih sodišč Leta 1960 je stop;l v vclj ivo pra vilnik o notranjem poslovanju okrajnih, okrožnih m okrožnih gospodarskih sodi&Č (UL LRS, št. 42 - 216/59 iii 1760). Leta jc izdal Republiški scktctariat za pravosodje in občo upravo račasne navodilo Št. P 70- 1/66 z dne 17. 12. 1066 o spremembah sodnega pcslovr nta. Nasledni: leto so izdali novo začasno navodilo z dne 22. 12. 1967 zaradi novele zakonika o kazenskem postopku. Pol leta kasneje so zarad_ uveljavitve novele zakona o izvr.levar-u kazensk'b sankcii izdali Še eno zaČnsno navodilo z dne 11. 6. 106*8. Paradi novele zakona o gos-podarnk'h prestopkih jc stopilo v veljavo Še eno 6 Referati z zborovanja v Novi Gorici ARHIVI XVI J 993 začasne navodilo z dne 4. 12. 1959 Zaradi vseh teh sprememb so leta \9n6 . idal prečiščeno besedilo, ki pa ni prineslo več nobe.iih sprememb. Ob reorganizaciii sodstva leta 1979 >e izšel sodni poslovnik za redna sodišča (L'L SRS, št. 26/78), spremembe in dopolnitve (UL SRS, št. 2/89) Da niro prinesle novih oznak vpisnikov in je v up o ral Še danes. 3. FORMIRANJE IN SESTAVA SERIJ Ker sodišča ni ;o vedno upoštevala zahtev poslovn,lrov v zve*.; s hranjenjem arhivskega gradiva in kasne c navoji, 1 so i d. ali arhi'ri, e smučino vdelat shemo in šifrant za vse vrste zadev, ki so nastale skoz vso dobo delovanj" sodišč. Sistem ureditve, kakršen c il predpisan, je hk'ati tudi na'ibolIjšI, zato : po petreb tudi rekonstrukcija sistema racionalna. Glede na razve sodstva, njegove pristojnosti in sistem poslovanja s spis' v dnigem nivoju obdelale fonda formiramo 4 do 6 glavnih jkupin serij: 0 - skupne evidenee A - uprava sodišča B - kazenske zadeve C - civilne zadeve D - gospodarske zadeve E - delovno pravni spoj in zade/e socialnega zavarovanja Te glavne skupine nadalje raz ti len; emo vseb' isko, -n jncer tako, da upoštevamo sistem poslovanja s spin, sledimo nas tajar j novih oznak zadev, upoštevamo načela procesne zakonodaje (npr. razčlenil sv kazenskiki zadev) ™ sle dimo razvoju pristojnosti in predmeta posloval ja¡ ki se zrazajo v notranji organizaciji sadiSč in glavnih oddelkov. 0 Skupne evidence To serio forn ramo zaradi sistema pošlo-varja k jp bil v veljavi do leta 1898, tort za čas, ko so vložni zap'sn 'ci kot osnovne evidence veljali za vse ali za več "ikup t ser' Ti vložni zapisniki so t' 1 i: vložn: zapis 1 k p.i okr; |r h SDdiščih za vse serije (1850-1854), vložni zapis-n'k za zadeve sodne uprave in c i!ne zadeve pri okrožnih sodij£,.i (1850-1897) n pri okrajnih SDdiščih (1054-1897). A Uprava sodišča Upravo sodisča razdelimo na 4 skupine serij: Prvo skupino se | sestavljata seriji A -zakonske zadeve, navodila ali pravila (18501854) n serija I - zakonske zadeve in ukazi (1854-1897). Drugo skuj no ser sestav, ata sci B -službene zadeve (18: )-1854) in serija II -službene zadeve (1854-1897). Tretio skupino sen- sestavi jo se >jl, Pras -predsedstvene zadeve (1898-1918), Preds -predsedstvene zadeve (1918-1933) n seri , i Su - zadeve sodne uprave (1933 do danes). Četrto skupino serij sestavljivo ser;'|e Su zaup zaupne zadeve sodne uprave 19541959), Su Pov - zaupne iu strogo zaupne zadeve sodne uprave (1960-1978) in serija SuZ - zaupne zadeve sodne uprave (1979 do danes). B Kazenske zadeve Kazenske zadeve delimo na šest skupin serij: Prvo skupino se^ij predstavlj; ,o razne pomožne evidence. V' so vej ale ali za več seri ali pa so toliko splošne, da li ne moremo uvrstiti le v eno skupino serij. Te evidence so: Od 18*50 -1854: vložni zapisnik za kazenske zadeve pri okrožnih sodiščih. Od 18^4-1897: vložni zapism.: za kazenske zadeve. Od 19291945/47 abecedni imenik obdolžencev (Kim>a) in abecedni imenik oškodovancev (Kirr^b). dnevnik pre' kovalnemu sod ku p o ven eni1' poizvedb in prekkav (Ksd) pri okrožnih sodiščih, popis ncizvršenih kazni (Kn_) pri okrožnih sodiščih, poroči'o kolozijskih zaporov (Kko) pri okrajnih sodiščih, popis, spisov, poslanih drugemu oblastvu (Kspp), ročičnik o zakonitih in sodn' i rol ih (Krč), popi„ rešitev sodnega senata na pritožbe zoper naredbe in rešitve pre iskovalnega sodnika (Kv) pri okrož.iih sodiščih, sumamo letno poročilo (K^s) pri okrajnih ¿¡odisčib, sumamo letno poročilo za mlajše mladoletnike (Kgsm) pr; skrajnih sodiščih., sumamo poslevno porodilo za predmete na 1 stopr.ii (Kgo/1) ori okrožnih sodisčih, sumamo poslovno poročilo za predmete na višji stopnji (Kgt/Il) pn okroži h sodiščih, sumamo poslovno poroči d za mla^e mladoletnike (Kgom) pri okrožnih sodiščih. Od 1954: imenik obdolžencev, imenik oškodovancev, seznam pogojnih sodb, seznam zaseženih Dredmetov, kontro "K denar nih kazni, povprecn u in stroškov kazenskega postopka in dnevnik sodnika za p:>i.;vcdbc ti preinkave (p ! okrožnih soi' ščih do 19^9) oziroma od 1960-1978 dnevn : pre.skovalnega sodnika. Od 1967/68: kontrolnik oseb v priponi oz. pn skovalnem zaporu in evidenca o izvr-ševa iju prostosti h kazni. Od 1979: evidenca o dežurni preiskovalni službi, evidenca o irvr-ševaiiu kazn zapora (IKZ) z imenikom in e idenea o bvrsitvi smrtne kazn Drugo skup no sci sestav''ai o ser je zadev predhodnega postopka, ki jo nadalje raz.de-'imo na nadeve predhodnega postopka, razne zadeve predhodnega postopka in na zadeve kazenskega senata. Predhodni postopek: serija A - zavrnitev ovadb In Izročitev zadev drugemu organu (1854-1873) oz. zadeve, odstopljene drugemu organu (1874-1897), seri i B - zadeve, v katerih ni bilo preiskave (1814-1873) ARHIVI XVI 1993 Referati z zborovanja v Novi Gorici 7 oz. v Katerih ni bilo glavne obravnave (18741897), serija Z - naznanilo hudodelstev in prek s kov (1898-1929 pri okrainili sod.sčih), serija Ki - poizvedbe zločinov in prestopkov (i929- 1Q45 ori okrajnih sodiščih), serija Kiy -poizvedbe in preiskave (i 954-1959 pr; okrajnih sodiščih) oziroma seriji. Kio (19541967 pri okrožnih sodiščih), serija KI - poizvedbe in preiskave (1960-1978 pri okrajnih m občinskih sodiščih, 1968-1978 pri okrožnih sodišcili) ter serija Kpr - preiskava (1979 do aanes pri sedežu enote temeljnega sodišča). Razne zadeve predhodnega postupka: serija Kri - razne preiskovalne zadeve (1954-1967 pri okrožnili sodiščih). Zadeve kazenskega senata: serija K v - zadeve kazenskega izven obravnavnega senata (1954-1978 pn okrožnih sodiščih in 1968-1978 pri občinskih sodiščih) ter serr i Ks - zadeve izvenohravnavnega kazenskega senatu (1979 do danes pr- temeljni i sodiličih) Tretjo skupino seru scstavljijo serije zhdev na prvi stopnji, ki jo nadalie razdelimo na kazenske zadeve^ kazenske zadeve mladoletnikov m tiskovne tožbe. Kazenske zadeve: serija G - kazenske zadeve (1850-1954), serija C - kazenske zadeve, v katerih je bila izveden* preiskava (1854-1873) oziroma, v katerih je liila glavna oliravnava (1874-1897), serija b - prestopki (1898-1929 pri okrajnih sodiščih)., šefa Vr - pripravljalni postopek glede hudodelstev in prekiŠkoj (1898-1929 pri okrožnih sodiščin), serija Kpr: - prestopki starejših mladoletnikov in polnoletnih (neb (1929-1945 pri okrajnih sod.Ščih) oziroma Kzp - zločini in prestopki starejših mkdoletnik-v in polnoletnih oseb (1979-1945 pri okrožnih sodiščih), seriia Ks - kazenske zadeve (19451947 pr 3kram h sodisčili) oziroma Ko (19451*147 pri okrožn h sodisčih), serij-. K - kazenske zadeve (19471954 pri okrajnih sodiščih i 1947-1978 p. okroŽF1 h sodiščih), seriia Ks -kazenske zadeve (1954 19 59 pn okrajnih sodiščih) ter serija K - kazenske zadeve (1960 do danes pri okrajnih, obcinsk'h n tcinebnih sodiščih). Kazenske zadeve mladoletnikov: seriia K.,pni - prestopki mlajših mladoletnikov '29-1945 pri okrajnih sodiščih), serija Ksni -kazenske zadeve mladoletnikov (1954-1959 p okrainili sodiščih oziroma Km (1954-19^8 pri okrožnih sodiščih) ter serija Km - kazenske zadeve mladoletnikov (1979 do aanes pri sedežu enote temeljnega sodišča). Tiskovne tožbe: serija Pr - tisi >vne tožbe' (18?8-1929 pri okrožnih sodiščih) ter serija Kšt - kazniva dejanja po zakonu o tisku (1929-1945 pri okrožnih sodiščih) Četrto skupino Serij sestavliajo serije raznih kazenskih 7'idev. ki je razčlenjena dalje v razne 1 Jelka Mfik] Tiskov,!! dcNkli IH7-M930, Arhivi, letnik XV, Ilev. 1-2, Ljubljana 1992,«tr. 11-15. kazenske zaaeve in zadeve pravne pomoti v kazenskem postopku. Razne kazenske zadeve serna 1> - sodelovanje drugih oblastev v postopKU (1854-1974) oziroma obvesti',a drugih oVa-stev v kazenski n zadevah (1874-J 897), seriia Ns - razne kazenske zaaeve (1898-1929), serna Kns - razne kazenske zadeve (19291945 pri okra^ h sod:ščih) o ziroma Kno (19291945 pri okrožnih sodiščih), seriji Ksp - razno kazenske zadeve (1945-1947 pri okrajnih sodiščih) oziroma Kspo (1945-1947 pr' okrožnih sodiščih) ter serija Kr - razne kazenske zadeve (1947 do danes). Pravna pomoč v kazenskem postopku, serij n H s - pravna pomoč v kazenskih zadevah (1893-1929). serija Krs -proSnje oblantev v kazenskem postopku (1929-1945 p.! okrainih sodiščih) oziroma Kro '929-194j r ri okrožnih sodiščih). Peto skupino seri' sestavi i aj o ser ie knzno-vaiija: sei a E - zadeve, ki se tičejo jetništva (1854-189'1), sot.ja Kni - neJzvrŠcnc kazni (1929-1^45), serij i Kp - pomilostitvenc zadeve (1945-1978) ln seriia Po - pomilostitvenc zadeve Q979 do danes pn temeljnih sodiščih). Šesto skup>no seri. sestavljajo serije zadev na drugi stopnji: seriju F - zadeve sodnega dvora kot pritožbenega sodišča (1874-1897), serija Dl - pritožbe (U98-1929), serija BI -prizivi v kazenskih zadevah (1898-1929), serija K? - pritožbe (1929 1945), serija Kpr -prizivi (1919-194^), senja K.1 - pritožbe (1945-1 y47 bi okrainih sodiščih) oziroma Kp« 19^5-1947 pri okrožnih sodiščih), serija Kž -zadeve na drugi stopnji (1947-19751, serija Kžm - zadeve niladnletn'"cov na drugi stopnji (1960-1978 pri okrožnih sodiščih) in serij i Kp -zadeve na drugi stopnji (19/9 do danes). C Civilne zadeve Civilne zadeve delimo na šest skupin serij: Prvo skup.no serij sestavijo ser .e pravilnih zadev, ki jO nadalie razčeniujcmo na sedem vsebinskih skupil ser : pravdne zadeve, mandatne zaoeve, bagatelnc zadeve, opominske zadeve oz. plačilne naloge, odpovedne zadeve, začasne odredbe in menične tožbo. Piavdne zadeve: seri i C - pravdne zadeve (1850-1854), serija 111 - pravdne zadeve (1854-! 897), serija C - navadne civilne pravde brez malotn i zadev (1898-1933 pri okrajn.h sodiščih) oziroma Cg - civilne pravde in zakonski spori (1398-1933 pri okrožnih sodiščih), serija P - civilne Dravdne stvari (1933-1945 pri okraj lih sodiščih) oziroma Po - civilne pravde, mandatne, menične, čekovne in malotne stvari (1933*1945 pri okrožnih sodiščih), serija T -civilne to.*hc (1945-1947 pri okrajnih sodišč.n) oziroma To - civilne tožbe, vStevsi mandatne, menične ln čekovne zadeve (1945-1947 pri okrožnih sodiščih), ser::a G - civilne pravdne zadeve (¡947-1958), serija P • pravdne zadeve 8 Referati z zborov am a v Novi Gonci ARHIVI XVI [993 (19<;9 do danes). Mandatne zadeve: serija Cm -mandatne to2be in pravde (1398-1933). Baga-telne zadeve: serija Ch - bügatelnc zadeve (1898-1933 pr okrainih sodiščih) m serija Mal -bugatelue (m hI o t ne) zadeve (1933-i945 pr okrajnih sod-šcih) Opominske zadeve oziroma plauln nalog': seriia M - onominske zadeve (1898-1933 pri okrrjnih sodiičih) in seri'a Pl -plačilni naln£: (i960 do danes pri okrajnih sodiščih). Odpovedne zadeve: serija K -odpoved zakupnih in najemnih pogodb in predlogi za predajo ali prevzem zakupne ali najemne atvari (1898-1933 pri okrsjmn sodiščih). Začasne odredbe: seri*a V - začasne odredbe (1898-1933 p i okraimh sodiücih) in ser i Pii - zuErsne odredbe (1933-1945 pri okrajnih sod.ščih). Menične tožbe: serija Cw -menične tožbe in pravde (1898-1933 pri okrožnih sodiščih) in senia Men - menične in čekovne zadeve (1933-1945 pri okrajnih sodiiičih). Drugo skupino sen. sestavi i aj o sei'jc nepravdnih zadev ki jo razčlenimo v šest vse-b irski h skiip n zapuščinske zadeve, varstvene n skrbstvene zadeve, zadeve piidrzania, oklicne zadeve, listine in razne nepravdne zadeve. Zapuščinske zadeve: serija D - zapuščinske zadeve (1850-1854^ serija IV - zapuščinske, varstvene in skrbstvene zudeve (1854-1897), ser a A - zapuščinske zadeve (1898-1933), serna O - zapuščinske stvari (1933-1945 pri okrajni!, sodiščih), seri i Z - zapuščinske zadeve (1945-19-17 p>- okninih sodiščih), serija O - zapuščinske zade.e (1947-1978 pri okrajnih sodiščih j in serija D - dedne zadeve (19^9 do danes pri temeljnih sodisčih). Varstvene in skrbstvene zadeve serijii E - varstvene in skrbstvene zadeve (1850-1954), seriia P - varstvene iu skrbstvene zadeve (1898-1933), serra L - izročitev pod skrbnika in podaljšanje očetovske oblasti (1S98-1933), serija S - varstvene in skrbstvene stvari (19331945 pr. okrajnih sod-ščih), serija Vs -varstvene in skrbstvene zadeve (1945-1947 pri okrajnih sodiščih). Zadeve pr.držanja: seri' i Os - stvari o sprejemu v zavode za du ;vne bolezni in o preklicu (1933-19^5 pri okrajnih sodilčih), senja Pc - sprejem v "zavode za duševne bolezni (1945-1947 pri okrajnih sodiščih), serna Os - zadeve pridržanja (19601978 pri okrajnih sodiščih) n serijr. Pr - zadeve pridržanja (19^9 do danes pri enoti temeljnega zdravljenje in čuvanie duševno bolnih). Oklicne zadeve: sen i T - oklicne zadeve (189P-1933 pri okrožnih sodiičih), seri'a Og - oklicne stvari (1933-1945 pri okrožnih sodiiičih) i serija O k - oklicne zadeve (1945-1947). Listine seriia listin (1850-1897), senja jjV -važne list e (1893-1933), seri a Pi - važne listine (1933 1945), senja I, - -/¡u,ne listine (19451947); sena Ri - na sodišču sestavljene listine (1960-197S pri okrajnih in občinskih sodiščih) m serija listine (l97y do danes pri temeljnih sodiščin). Razne nepravdne zadeve: serija N -nepravdne zadeve (1979 do danes pn temeljnih sodiščih). Tretjo skupino seri sestavljajo serije izvršilnih zadev: senia E - izvršilne z.adeve (1898-1933). „;rija I - izvršilne zadeve (1933 do danes pri okrajnih, občinskih in temeljnih sodiščih, oziroma 1933-1947 pri okrožnih sodiščih) in serija Zp - zaplembe (1^45-1947 pr "krmnih sodiščih). Četrto skupino serii sestavljajo serije zemljiškoknjižnih zadev: serija F - zemljiškoknjižne zadeve (1850-1854), serija VI - zemljiško Knjižne zadeve (1854-1873) in serija zemljiška knjiga (1873 dc danes). Peto skupino serij sestavljajo seri;e rnznili civilnih zadev, ki ju razdeljena na štiri vsebinske sklope seriv razne civilne zadeve, pravna pomoč, overovitve, varstvo zakoi:tosti Razne civilne zadeve: serija 11 - razne nepravdne zadeve (1850-1854), sei ,a Vil - razne nepravdne zadeve (1854-1898), serija Nc - razne civilne pralne zadeve (1898-1933), serija R -razne civilne pravne stvari (1933-1945), seri i Sp - r&zne zadevo (1945-1947 pri okrajnri sodiščih) ozi-oma Sptf - razne civilne zadeve (1945-1947 pi. o'treznih sodiščih) in serija R -razne civilne zadeve (1947 do danes) Pravna pomoč: serija lic - pravna pomoč v civilnih pravnih zadevali (1898-1933), serija Pinn -pravna pomoč v civilnih pravnih stvareh (1933-194 S), serija Pp - d/i .na pomoč v civilnih in kazenskih zadevah (1945-1947), serija Poni - pravna pomoč v civilnih zadevali (1947 do danes pti okrrinih, občinskih in temeljiih sodiščih). Overovitve: seri-a G -overit/e (1898-1973 pri o'crajnih sodiščih), serija Ov - overovitve podpisov (1933-1959 pri okrajnih sodiščih), serija Ov I in Ov I) -overitve (1960-1966 pri okrainih sodiščih), ser i Ov-i - overovitve li tin, namenjenih v tuj o (1954-1959 pr; okrajnih sodiščih) in Ovi - overitve listin, namenjenih za inozemstvo (1960 19^8 pri okrajnih in občinskih sodiščih). Vaistvo zakonitosti serija Uo - predlogi za varstvo zaradi n eza ko i litegu dejanja (19b7-1978), senja Nd - predlogi za varstvo zaradi nezakonitega dejanja (1979 do danes pri temelir.h sodiščih) n senja P/s - preizkus zakonitosti pravnomočnih odločb samoupravnih sodišč (1979 do danes pri ten ljnih sodiščihj. Šesto skupino serij sestavljajo seme civllnjli zadev ne drugi stopnji, ki j h vodijo na okrožnih ozroma višjih sodiSčih: seriia Bc -prlzivl v civilnih pravnih sporih (1898-1933), rerija R - rekurzi (1*59^-1933), .-erija PI -pravna sredstva v civilnih stvareh (19331945), ser i Pos - pri ižbe v civilr h zadevah (1945-1947), ser a Gž - pritožbene zadeve (1947-1954), ser i (Jr - civilna pravna sred- ARHIVI XVI 1993 Referati z zborovanja v Novi Gorici 9 stva na drugi .stopnji (1954-1959), serija G ž -civilni; zadeve na drugI stopnji (1960-1978), serija Cp - civilne zadeve mi drugi stopnji (1979 do danes) in serija Ndp - pritožbe zoper sklepe, Izdane na predloge za varstvo zaradi nezakonitega dejanja (1979 do danes). D Gospodarske zadeve:2 Gospodarske zadeve delimo na pet sknpin serij Prvo skupino serij sestavljajo serije ste; čajnih zii41-1945 Med narodnoosvobodilno borbo 1941-1945 je v Sloveni poleg sodstva, ki ga je vzpostavil okupator, nastalo tudi partizansko sodstvo, za katerega pa je bilo značilno, da |C bilo skorai zključno voj;iŠko Začetke civilnega sodstva med NOB sicer lahko zasledimo že leta 1942 na osvoboierem ozemlju v Ljubljanski pokra in., vendar se ; dejansko začelo uveljavljati šele jeseni 1944. V tem prispevku se bomo omdjili samo na prikaz partizanskega vojrškega sodstva. Za partizansko vojaško sodstvo v Sloveniji je bi'o značilno, da sc c do jeseni 1944 raw d povsem samostojno. Vrhovni štab NOV n POJ ie sicer že 29 12. 1942 sprejel predpis o vojaških sodiščih, vendar se v Sloven*ji ni nil o)i izvajal. Samostojnega razvoja partizanskega vojaškega sodstva v Slovenij- 'e bilo konee šele, ko je s 1 9. 1944 stopila v veljavo Uredba Vrhovnega &t;.ba NOV in POJ o vojaških sodiščih z dne : i. 5. 1944 Partizanska vojaška sodišča so v Slovet i obstojala že leta 1941. Njihovo drlovare je teme no na Partizanskem zakonu iz sredine niliia 1941 in na Odloku Slovenskega narodnoosvobodilnega odbora o zaf.čiti slovenskega naroda in n'egovega gibanja za osvobomtev in združitev z dne lfi 9. 194^' Ta sot išča niso bila stalna, ampak samo začasna, saj so sc ustanovila za konkretne prinerc, in sicer pi Štabih partizanskih enot. Bila so tričlanska, pr> izrekanju kazni pa sta mela odlo< ilno besedo predvsem komandant in polit čni komisar; le kadar ie šlo za sojenje partizanom, -e o kazni odlečala celotna partizanska enota. Osnovna pomanjkljivost tedanjega partizanskega sodstva ie bila, da ti obstajal noben predpis, ki bi aoiocal enoten postopek pred vojaškimi sodisči. kar je zlast-pomladi in poleti 1Q42 na osvobojenem ozemlju v Ljubb inski pokrajini pri edlo do štev h neuprav, ;enili smrtnih obsodb cl\ listov Šele 30. 7 in 8. 8. 1942 je Glavno povchstvo slovenskih partizanskih cct sprejelo posebn odredbi s kater! na je bil določen enoten sodi- postopek pred vojaškimi sodišči.2 Ti odredbi sia redstav-Ijali prva predpisa partizanskega vojaškega ka- 1 Dokumenti o razvoju ljudske oblasti v Sloveniji, zhrai in uredil dr. Mak 10 Šnnderl. Uradni lis. LRS, I.jnbljana 1949 (d-tje: lloku m en t i), dokument. li. 6., sir 22 2 llfikumcnti, dokument ji. 49, str 5H. Dr. Tone Ferenc l.juclska ohLsl na Slovenskem 1941-1945. 1, Država v drŽavi, Ljubljana 1987, str. .146-147. ženskega sotf->Wa v Sloveni Po njun-h določi, h so bn za sojenje civilist on prrtejni samo Štabi odredov m grup odredov, ete in bafalioni so smeli sodni in izrekati smrtne kazni samo svejnn voiakom in to le za zločine vojaške narave Za sojenic najtež^ h p merov kazni/ih dejanj v smislu Odloka o zaščiti slovenskega naroda pa js bila 31.7. 1942 s posebnim odlokom Izvršnega odbora OF pri -ein organu postavljena vredna sodna komisija.3 Predpisi, s kutei.mi so b.la v Slove,ii., ustanovljena stalna vojrška sodišča, so b'li sprejeti šele avgusta in septembra 1943. Po'i tovrstni predpis jc b i Odlok o pestavitv bri^adnih ii odredi, h vojaških sodišč, k! ga jc Glavni štab NOV in POS sprejel 5. I? 19 '3.4 S tem odlokom so bi la kot stalna vojaška sodišča pive stopnje uctanuvlicna brigadna in odredna vojaška sodišča. Organizacijo, pristojnosti in način poslovanja brigaanih in odrednih sodi »č ie določa] poseben pravilnikt ki ga jc oddelek za sodstvo pri Glavnem Štabu NOV in POS sprejel že 5. .!. 1943, dopolnien in delno spremenjen pa je bil izdan If- 10 1943 in sc je imenoval Pravilnik za organi racijo in poslovanie b. gndnili in odrednih vojaških sodisč (Pravilnik BOj^JS Za delo-vam; brifiadnih in odrednih sodišč je sodni oddelek pri Glavnem štabu NOV in POS izdal tudi več navodil Pravilnik BOVS je dopuščal, da so s| v izjemnih primerih lahko ustanovila tudi izreana pomožna brigadna sodišča i uredna bataljonska: sodišča. Poleg bri£adr -h in odrednih sodišč so bila z odlokom Glavnega štaba NOV in POS z dne 15. 9. 1943fi kot stalna vojaška sodišča prve stopnic ustanovljena še področna vojaška sodišča, l so se ustanovila pri komanda vo tih področij. Istega dne, to je 15. 9. 1943, e Glavni štab NOV in POS sprejel tudi odh , s katei n ie biio kot sodiiče druge stopnic ustanovljeno V.S-je vojaško sodišče Tudi organizacija in poslovanje področnih vrLašk'h sodišč in Višjega vo-lškega sodijča sta b.ia določena s posebnima pravi likomaj ki sta bila spreieta 20. 9. 1943. To sta bila Pravilnik o organiiac' in poslovanju pocročnih vojaških sodišč (Pravilnik PVS) in Pravilnik o organizaciu in poslovanju višjega vojaškega sodišča (Pra lr-k VVS). Naipo-membnejši predpis, ki je v celoti uri il orga-ni/,a< io n poslovanje vseh partizanskih vojaŠ- 3 Dokumenti; dokument it. JO, str. iS 4 Dokumenti, dokument ir 60, str. 73. 5 Doki imenti, dokument H. 91, Jlr. 10'- 6 Dokumenti, dokument H. 71, Ur. KJ. 7 Ho ki) mer t i. dokument I*. 70 J »ti 81. 12 Referat' t zhorovarna v Novi Gotici ARHIVrXV[ 1993 kih sodišč v Slovemii, pa je bila Uiedba o vojaškem kazenskem sodstvu, Id jo je oddelek za sodstvo pri Gla-nem štabu NOV in POS spiejel 20 4 1944 H S to uredbo, k; ¡c ostala v vcljn.vi do 31. 8. 19^4, je bii samostojni razvoj partizanskega sodstva v Sloveniji končan. Kot smo že omenili, je s 1. 9. 1944 turii v Sloveniji stopila v veljavo Uredba o voj JSkih sodiSčih, ki jo je Vrhovni štab NOV in POJ sprejel 24. 5. 1944 Navedena uredba Vrhovnega Štaba, ki je na območju celotne Jugoslavije vzposta1 lla enotm sistem vojaškega sodstva, je določala, da vojaško sodno oolast izvršujejo: vojaško sodišče korpusa, vojaško sodišče korpusne vojne oblasti in Višje vojaško sodišče. Višje vojaško sodisče ie _-.lo ustanovljeno pr Vrhovnem štabu NOV m POJ, svoje senate pa je imelo pri vseh glavnih štabih. Vojaško sodišče korpusa je : nelo senat pri Štabu korpi.sa ti senate pri štabih d! "¡2 , ki so bile v sestavi korpusa Le izjemoma je vojaško sodišče korpusa smelo ustanovni tudi senat pri tistih brigadah, ki so imele samosfijno nalogo in so b.Je oddaljene od di/iz)ic. v nobenem primeru pa ni navedena uredb a predvidela, da bi se senati ustanovili tudi pri odredih. Vendar je oddelek 7a sodetvo pri Glavnen štabu NOV n POS v Navodilii štev. 6 k Uredb' o vojaških sodiščih z dne 9 8. 1044v dovoljeval, da so lahko v Sloven:, vojaška sodišča korp'isov senate izjemoma ustanovila tud pri nekatei ti odredih, in sicer, "kadar in dokler bi bilo redno Izvrševale sodstva brez tega nemogoče " Vojaško sodeče korpusne vo^e oblasti jC imelo senat pii kor-pusni vojni oblasti in senate pri komandah vojnih področiv V Sloven i seje vojaško sodstvo na osnovi navedene uredbe Vrhovnega štaba NOV ti POJ začelo reorganizira i septembra 1944. Do 30. 9. 1944 so bila na območju Slovenije uitan ovije na sledeča vojaška sodišča:10 I. ViSje vojaško sodišče NOV in POJ, senat pri Gla- nem štabu NOV in POS II. Na območju VII. korpusa NOV J: - Vojaško sodišče VII. korpusa NOV J - Vojaško sodiSče VII. korpusa NOV J, senat pri XV. diviziji - Vojsko sodišče VII koipusa NOV J, senat p XVIII. diviziji - VojzJiko sodišče VII. korpusne vojne oblasti NOV J s senati pri: komandi Belokranjskega vomega področja, komandi Dolenjskega voi-nega pcdrocja, komandi Notranjskega voinc-ya področja i komandi Istnkega vojnega področja. III. i a območju IX. korpusa NOV J: - Vojaško sodišče IX. korpusa NOV J R Dokumenti, dokument It. 139 str. 177. 9 Dokumenti, dokument It. 146 sir. 194. 10 Arhiv R< publike S b ven ¡je (dalje AS) Arbiv InjtituLi za no- vejio zgodovine v Ljubljani (dalj- A IN7), Glavni lUt) NOV in POS, faic. 117, mapa 111, dok SA 24/44. - V-jjaško sodišče IX. korpusa NOV J, senat pr* XXX. di 'iziii - VojaSko sodišče IX. korpusa NOV J, senat pri XXXI diviziji - Vojaško sodisče IX. korpusa NOV J, senat pri Gorenjskem odredil - Vojaško sodišče IX. korpusa NOV J, senat pri Brško-Bcneškem odredu - Vojaško sodišče IX. korpusne vojne oblasti NOV J s senat: pri: komandi Goriškega vojnega področja, komandi Idrijskega vojnega področja, komandi Kobariškega vejnega področja m komana' Gorenjskega voj lega področja. IV. Na območju IV. operativne cone* - Vojaško sodišče IV. operativne cone NOV in POS - Vojaško sodišče IV operativne cone NOV in POS, senat pri JilV. divizji - Vojaško sodisče IV. operativne cone NOV in POS, senat pri XI. SNOB Miloša Zidarška - Vojaško sodišče IV. operativne con^ NOV in POS, senat pri VI SNOUB Slavka Šlandra - Vojaško sodišče IV. operativne conc NOV in POS, senat pii Kamniško-Zasavskem odredu - Vojsko sodišče IV. operrt.vne cone NOV ¡11 POS, senat pri Koroškem odredu - Vojaško sodišče vojne oblrst. IV. opcrati ne conc NOV 11 POS s senati pri: komundi Zgornjesa1 'injskega vojnega področja, ko-manai Kamnišico-riasavskega vojnega pod ročja in komand- Kozjanskega vojnega področja. Pr nekaterih enotah in komandah vojnih področij so bili senati ustanovljeni šele oktobra 1944. Kot vidimo, sta se na območju IV operativne cone, kjer ni bilo nobenega korpusa i 1 zato tudi ne korpusne vojne oblisti, izjemoma ustanovili Vojaško sodišče IV. oper^ivne cone 1 Vojaško sodisče vojne oblast IV. operativne cone. Takšna ori^anizac ija partizanskega vojaikcya sodstva je v Sloveniji ostala do konca vojne Po osvobod .vi maja 1945 je v Sloveniji prišlo do reorganizac : vojaškega sodstva. Območje Slovenije :u spadalo k Vi ni oblasti IV. armade, ki je bilo razdc'jeno na Ijub^arsko, Ma borsko in Tržaško vomo področje Na ubmoc i posameznih vojnih področ so 1 Ia ustanovljena naslednji, prvostopenjska vojaška sodi ča:1' Na območju Ljubljanskega vojnega področja: 1. VojLŠkc sodišče Ljubljanskega vo.nega področja s sedežem v Ljubljani 2. Vojaško sodisče mesta Ljubljana. Na območju M ar1 morskega vojnega področja: I. VojLŠko sod'5če mariborskega vojnega pod-roč|a s sedežem v Mariboru 11 (AS, 1NZ), Glavni Jlab NOV m ."OS, fas-. 122, mapa I, ilok. SA 54/44, ARHIVI XVI 1993 Referati z zborovanja v Novi Gorici 13 2. Vojaško sodišče mesia Maribor 3. Vojaško sodi Ste mesta Celje. Na območju Tržaškega vojnega področja. 1. VoiaŠko Jodišce Tržaškega vojnega področja 2. Vojaško sodišče inesta Tre t 3. Vojiiško sodišče mesta Gorica. VpriiSanjf dokumentacije, ki je nastajala pri poslovanju pm tizanskili vojaSkih soiliSč. C dokumentaciji vojaških sotnše laliko govorimo šele od druge polovice 1943, ko so bila ustanovljena stalna vojaška sodisČa prve m druge stopnic, iil ko so b li sprejeti predpisi, s kate r.nii jc bjl določen način n ibovega poslovanja. Do t. 9. 1944, ko se je vojaško sodstvo v Slovenji razvijalo samostojno, je b lo ponlcvame vojaških sodišč un jeno z že navedenim pr,Hhuki (Pravilnik BOVS, Pravilnik PVS in Praviln k VVS). z Uredbo o vojaškem kazenskem sodstvo m z navodili, \. jih je izdajal sodni oddeleK pri Glavnem štabu NOV in POS. Iz teh predpisov je razvidno, katera dokiimcntac;ja ie nastajala pri poslovanju takratrili vojaških sodiič v Sloveniji Pri tem ie treba ločili doku mentacij^, ki ie nastala v preiskovalnem postopku, in dokumentacijo, ki 'e nastala v zvezi s sojenjem. V Navodilih štev. 1 vsem brigadnim in cdredii"ii vojaškim sodiščem, ¡ki jih ic oddelek za sodstvo pri Glavnem Štabu NOV ni POS hd-J ^0. 8. 1043,12 je bilo zapihano, da je o zasliiimm osnmlicnea ter prič abvezno t^eba Krediti zapisnik, n da morajo osumljence in priče svoje Ljavc na zapi:;uiku tudi lastnoročno podpisat.. Ta zapisnik je moral tož lcc skupaj z dokaznim materialom, list .nam 'td. izročit pivostopeiijskcmr sodišču, ko je pri njem vložil obtožnico. Sadiščc je moralo o vsaKi razpravi vodili zapisnik, o vsaki obsodbi pa napisati pisno sodbo. Sodišča prve stopnic so morala vsako sadbo obvezno predložiti "sjeinn vojaškemu sodi.^Čn, ki io e potrdilo, sp/einemio ali pa zavrnilo Šele ko jc sodbo potrdilo višje vojaško sodišče. se je smela izvršiti. Le v 'zjcmrjli primerih 'e vojaško sodi*če prve' stopnir smelo odrediti takojšnjo izvršitev kazni, vendar je moralo sodbo nemudoma predložiti višjcnJ vojaškemu sodišču v naknadno odločanje. Kot evidenco jc moralo vsako vojaško sodišče obvezno voditi spisek obdolžencev z navedbo kazn.. Vsa vojaška sodišča so bila n svojem delu doižna oddelku za sodstvo pr; Glavnem štabu NOV m POS pošiljat' vsak m^see izčrpna poročila. Nekatere novosti v zvezi s poslovanjem vojaških sodišč je piinerla Uredba o vojaškem kazenskem sodstvu z dne 20. 4. '944. T^ je obso-enen in javnemu tožilcu omogočala, d; sta se "ihko zoper sodbo prvostopenjskega vojaškega sodišča pritožila na višje vojaško sodišče, Ob- 12 Dokumcnli, dokumcnl H. 64, *lf 76. sojenec je imel pravico do pritožbe le, če mu je bila izrečena smrtna kazen Na smrtno kazen obsoie:ii je smel pr Predsedstvu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta fSNOS) vložiti tudi m:'ostno prošnjo. Navedena uredba je tndi določala, da morajo vsa vrjaška sodišča voditi kazensk. vpisnik. Področna vojaška sodišča so po določil i te uredbe vse končane spi ;e hran la v svcjein arhvu, vsa ostala sodišča pa so jih moral.T poŠLljati v arhiv Glavnemu štabu NOV ■ n POS, oddelku za sodstvo. Poslovanie vojaških sodišč, l:i so bi_a v Sloveniji ustanovljena po 1 9. 1944, ko je v veljavo stopila Uredba Vrhovnega Štaba NOV n POJ o vojaškJi sodiščih z dne 24. 5. 1944. je določalo Navodilo o poslovanju vojašk;h sodišč, ki ga je sodni oddelek pr' Vrhovnem štabu NOV m POJ izdal 8 9. ] 044. V tem navodilu je bilo določeno tndi, katere evidence morajo voditi vo-n POJ. Viija vi aška sodisča so takšna mesečna poročila o svojem poslovanju pošiljala oddelku za sodstvo pri Vrhovnem šta i NOV -a POJ neposredno, v Jaška sodisča kirpusov in korpusnih vojnih oblasti pa posredno preko oddelka za sodstvo pri Glavnem Štabu. Ob zaključku se mi zdi potrebno dotakniti Še ^praiianja ohranjenosti arhivskega gradiva, k je nastalo pri delovanju partizanskih vojaških sodišč v Sloveniji. Ugotovimo lahko, da v slovenskih arhivih, razen nekaj vpisnikov in posameznih sodb, drugega gradiva teh sodišč n mogoče najti, kar pa ne pomeni, da ni ohrameno. Po pndatkih, ki sem j i dobtl avgusta 1090 od Vojaškega sodišča v LJubljani naj bi vse sptse vojaških sodišč, ki so m d NOB m v povojnih letih delovala na območju Slovenije, le-to 20 4 1951 predalo okrožfi,ma sodiščema v Ljubljani in v Mariboru. Preaaja naj bi bila izveaena na podlagi 6. odstavka 25. člena Zakona o vojaških sodiščih ifl Navodil Ministrstva ljudske obrambe FLRJ za uporabo 25. člena navedenega zakc na z dne 23 2. 1950. Ker temeljni sodišči v Liu-bljan in v Mariboru, Ki hranila gradivo oivšega ljubljanskega ozinma mariborskega okrožnega sodisča, gradiva vojaških sodišč ne hranila, mogoče domnevati, daje b lo to gradivo obema okrožnima sod.Ščema kasneie odv7eto in iz Slovenije odpeljano (v Sanjevo ali pii v Beograd). Naiverjetneje se je to zgodilo leta 196R po invaziji sil Varšavskega pakta na ' eŠkoslo-vaŠko. Tako bo vprašanje vračanja tega gradiva moralo predstavljati enega izmed pomembnejših vprašani pri obravnavanju delitvene bilance za bivšo Sfrj ZtJSAMMLNI'ASSliNG Pa rc i san en - M i 1 häri;cri e hte 1941-1945 MI'.KOMIKOLA In seinem Bc-.trag maeht der Autar Teerst eme Rahmet! übersieht de Organis.-Tur-y des Parti sanen M.lil.jgc-rlchLswc >ens ir. Slowenien in der Pcr'"de 1 'J41 1945, dann behandelt er die Pioblcmutik der DdkumcnUiJon, die bei der Arl>:il der Parti sancn-M itfirga irhte enstiin-den isS, llr stellt fest, daß die Aklen^esc.htifUluluung h den Piirtiiancn-MiliLirgcr] eilten iml den (!cidlufVuird]ingcn geregelt wurde, d; . ilirc Orjanijieruuj; und Geschäfti fulirung regelten. Von diesem Aspekt war von besonders großer Bedeutung die Anweisung über d:c Geschäfts fulirung der Militargen ;htc, die von dej Ger etits abtellunß b_.m Gencialslab des VolkubcfrdungKkiicgs und der Pari Kanena Stellungen Jugoslawiens um 8 lJ J9<14 erlassen wurde D.cse Anweisung schrieb den tvlill-largcrii:liten sehr >;cn;iu vor, nicht nur wclelic Alten der Register oblii^iturii eh zu führen smcl, sondern auch, wie diese Akten klassifiziert nnd aufbewahrt werden müssen, ARHIVI XVI 1993 licfuaii z zborov a ni 3 v Novi Gorici 15 Sodišču slovenske narodne "asti MILKO MJKOLA Sodišče slovenske narodne časti je predstavljalo izredno sodiiče, k je bilo ustanovljeno na osnovi Zakona o kaznovanju zločinov in prestopkov zoper slovensko narodno ča^t z dne 5 6. 1945.' Kot ¡e že iz njegovega naziva razvidno, bilo pristojno za sojenje tistim, ki so se med okupacijo k ;orkoli prekršili zoper slovensko narodno čast Za zločine in prestopke zoper slovensko narodno čast pa so se po zgoraj navedenem zakonu smat/ala "vsa namerno izvršena dejanja, ki jih siecr ni mogoče označit za veleizdajo ali za pomoč okiiputoijn p- :zvr>e-vaniu vojnih zločinov, ki pa so Škodovala ali bi utegnila škodovati ugledu in časti slovenskega naroda in njegovi odpornosti.. " Zakon je navajal tri kategorije de'.inj, ki jih je bilo mogoče smatrati kot zločin oz prestope zoper slovensko narodno čast, in siecr: "a)politieno, propagandno, kulturno, umetniško, gospodarsko, pravno ali up ravno sodelovanje z okupatorjem ali domačimi jzdajalji...; b) prijatelj-,ki stiki s pripadniki okupatorske voj-ske in oblasti; c) delovanje na odgovorr. h mestili v letu 1941, ki ic prispevalo k sramotnemu porazu in kiipi.nalaciji Jugo^lavi.j." Za zgoraj navedena dr Jija je Sodišče slovenske narodne časi obsoj-nccin kot redno kazen obvezno izreklo igubc narodne paitij kot stranske kazi pa je lahko urcklo Še lahko ali težko prLilno delo in popolno ali delno zaplembo premoženja v kot 'St države, Za celotno območje Slovenije : bilo ustanovljeno eno samo Sodišče slovenske narodne čas ti, k' je nelo svoj sedež v L ibrar: Sestavljali so ga: predsednik, prcdsedEtvcni t nik in najmanj 15 članov ter potiebno Ste1 lo tajnil ov pravukov. Vse navedene je menovalo Predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNGS). Sodišče je sodilo v več senatih. Senati Sodišča slovenske narodne časti so bili ustanovljeni na vseh sedežih okroz" (v Ljubljani, v Celju, v Mariboru in v hiovein mestu) ter tudi v nekaterih drugih krajih kot npr. v: Kamniku, Kranju, Doli 'i Lcndav Gorr!i Radgoni, Lj lito meni, Mnrsl Soboti. Ormožu, Ptuiu in v Slovcnsl Bi -triei 2 Postoprk pred senatom Sodišča slovenske na-rodne časti se je lahko začel na prijavo javnega tožilca, Oddelka za zaščito naroda (OZN A), narodnoosvobodilnih od bo. o- (k er ti še niso biii zvoj-cni. pa odborov OF) in posa- 1 Uradni list SNOS in NV Slovenije, IL 7/194" 2 Navedeni aeuati Sod ¡.(ca iloven-lke ti m dne Cmti se omenijo v Se/namih obi-ojencev n- zaplembo imetji. ki ,ib je bilajala Komisija na upiavo narodne imovine (KUNI) leta 1945. meznikov, Obtožnico jc pred senaiom Sodišča slovenske narodne časti zastopal javni tožilec Slovence. Za izvedbo preiskave zoper osumljence ic Javno tož ;tvo Sloven' i imenovalo posebne preiskovalce. Obravnave pred senai Sodišča slovenske narodne čacti so se začele v začetku -uliia 194*5. Prva obravnava je bna 4. 7 1945 pred senatom v Ljubi, ni, in sicer pron članom nekdanje Konzultc Pred senatom Sodišča narodne Časti v Celju je bi i npr. prva obravnava 7 7. 1945 Sodišče slovenske narodne časti je delovalo do 24. 8. 1945, ko gaje Predsedsh o SNOS s posebnim zakonom ukinilo.3 Istega dno kot je spnjelo zakon o ukinit Sodišča slovenske narodne ča^ti, je predsedstvo SNOS izdalo tudi Ukaz o pon lestvi oseb. obsojenih po Zakonn o kaznovanju zločinov in prestopkov zoper slovensko narodno čast.4 Z navedenim ukazom je bila vsem, ki so bili obsojeni pred Sodiščem slovenske narodne časti, v ci Dti odpuščana -azen lahkega al težkega prisilnega dela, kazen izgube narodne čast pa sc iim ;e omejila samo na izgubo političnih državljan ikih pravic. V no-Lenem prmeru pa obsojencem ni bila oproščena kazen zaplembe premoženja Zakon, s katerim je bilo ustanovljeno Sodišče slovenuke narodne časti, ni natančneje določal njegovega poslovanja, ampak je dopuščal, da upon»bl:a kazenske predpise i postopke rednih sodišč. Tako s tem zakonom tudi ni bilo predpisano, katere evidenee mora Sodišče slovenske nar dne easti voditi n kako ravnati s spisi. Iz grpd.va, k je' nastalo pri noslovanjn Sod.Šča sloven .ke nurodne časti, senat v Celju, lahko ugotovimo, da ie vsak senat Sodišča slovenske narodne časti vod [ sv' vp ;nik Vp kje mcl na; lednje rub xe: zap. Št.; št. Snč; p nek, me, dan in kraj r stva, poklic in b 'ah če obtoženca; kaznivo deja je; dan, ko ;e sp s i/rocen senatu; priimek in me predjed nixa, članov in tajnika senata; dan razprave; pi mek in . ne zagovornika; vsebina sodbe; kazen pris lega dela; opomba, Rubrika "vsebina sodbe" je imela več podrubr. , kamor so se vpisoval1 podatki o kazni, ki e bila izrečena obsoicncu. V rubriki "opomba" se navajajo podatki v zvezi z: oprostitvijo ali amnestijo obsojenca, z zavm..-v o obtožbe, rešitvijo m Mostne prošnjc> odstopom p- imera drugemu sodišču itd. Via doku-mcntaci v zvez, z obravnavanjem posameznega p'-mci je tvorila kazenski spis, ki : nosil oznako SNČ >n zaporedno štev ilko, pod katero je bil primer vpisan v vpisniku. Kazenski spir :e 3 Uradni lisi SNOS in NV Slovenije, ¡t. 29/1945. 4 Prav tam. 16 Referan z zbori .vam a v Novi Gorici ARHIVI XVI 1993 obvezno vseboval naslednj- dokumente: popis spisov, priiavo zoper obdolženca, zapisnik o zaslišanju obdolženca, zapisnike o zaslišanju prič, obtožnico rrzpravni zapi,;i k, sodbo in rešitev v zvezi z amnestijo. V spisu pa se poleg naveden dokumentov lahko nahaj-i > Še prošnja za pomilostitev s p ložen priporočil, za pomilostitev obsojenca, mnenja oblastnih organov in političnih organizac j ghdt pomi-lostirve jn reiiitev prošnje ter dokumentacija, ki je nastala v zvezi z morebitno obnovo procesa pred pristojnim okrožnim sodiščem. Gradivo posameznh senatov kolikor se gaje sploh ohranilo, ss še hrani v,arhivih teme niti sodišč. Iz;ema je gradivo Sh '-senata v Celju, ki ga hra Zgodovinski arhiv v Celju in tvori sestavni ael fonda Okrožnega sodišča Celje. ZUSAMMIÍNi'ASSi ING D;u Gcricht der stowen i sehen nationale tire MILKO MIKOLA In seim Beitrag beschreibt der Aulor 'r!ni lt»l Dežel-ic vlade zj- Slovenijo, 149, 19. 9. 1919. 11 Fino Okroino ¿odiife Maribor, Prars 100/26/1 K, ik. 12, PAM. 12 Kot primer p rite žbe čren!'ovs'[cj;- župnik l in po.lanc? Jolefa Klclda, fond Okroino -odi'.ic Mirit n. Preds 1135/11/22, Ik. 19 in Pred?, 1147/26, ik. 21, PAM. 13 Urritni list Ijubljarikc in maribo'ilc{ oblasu, Ji. 119. 1928. 14 Služhmi lili ban rite uprave zi Drav iko bano-inc it. 42, I93R. pravdniEtva poslujejo, oblikujejo m hranijo sp se po določilih svoj ti poslovrikov, za ustvar-¡alce na nodročjn PAM so aktualni pos^vniki, predpisan: leta 1897 in 1929. Poleg kazenske zakonodaje ima na poslovanje državnih predstavništev - tožilstev pomemben v p ./v vsakokratno tiskano pravo; le-to ic znatno razširilo obveznosti državnih tožilstev po uvedbi šesto-januarske diktature Opisana sodn? organizacija sc je prekinila z okupacijo 1941, tako v nemškem kot v madžarskem okupacijskem področju pa je tudi iz načina sodne organizacije kotohran jenega gradiva razviden poskus novih obl?sti, da čimprej briši jo tisto, kar jo uvedla jugoslovanska država. Zlasti za madžarski okupacijski sistem je značilno, dr. tako v upravi kot v sodr.tvu uveljavlja staro uredite^ pred zlomom Avstroogrskc, Nemci pa so v sodr i organizaciji tjveliav'li tonko sprememb, da j1! I lo potrebno za sodišča med okupacijsko dobo oblikovati nove fonde Kakšno gradivo so ustvarili in zapusuli opisani ustvarjale!? Sami ustvarjalci so v skladu s poslovniki izloJili del gradiva, ko mujc potekla uporabna vrednost. Tako ie ohranjenega največ tistega gradiva, ki je za poslovanje potrebno daljše obdobje in takega gradiva ic v pravoi-odjU precci, Tako so količine, |listi pri okrajnih sodiščih večje za civilno področje, od 1 S^SO dalje so ohran'cr. predvsem zapuščinski, zemljiškoknjižni. p.ipilami spisi s sirotinskimi knjigami, depozitni dnevniki. Fondi sodjfič, ki 10 obstajala leta 1 S*>0f imaio tudi predano grad.vo prej in j i h sodnih obl?stcv. Poseben primer PAM so zemljiške in druge k "fige gospoŠčin in m?£istratov V registru fondov sc vodij c pod fondi okrajnih sodišč, sicer pa so oblikovane v zbirko15. Ker pa c bilo leta 1950 ci lino deželno - okrožno sodišče v Celju, je tja prišlo več starega sodnega gradi a s spodnješta'^rske^a območja, ki ga danes hrani Zgodovinski arhiv v Celju. PAM jc prevzel le dni ohranjenega arhivskega grau.va sod'Sč in tožilstev. Predvojni Bana vinsk irhiv ni b.J postajen za gradi /o sodišč, ker n imel .statusa državnega arhiva. Kljub temu 'e arhivarju Bašu uspelo dob ti neka i gradi"a pn sodiščih, kije za znanost i kulturo zanimivo in uporabno, a fragmentarno odbrano iz tistega, kar so sodišča že določ;la za izločanje lz tega Ča.->a so v arhi,ru fondi tudi za sodišča, k danes siccr niso v pristojnosti PAM (Brežice, Šoštanj), Do danes pa arhiv m prevzel nobenega gradl\a od okra'nega soH.Šča v Preval i ah, hranimo lc odbrane dokumente Okrajnega sodišča Marcnbcrg, nepopolno gradivo Okrajnega sodišča Slovenj Gradca (zelo malo za 2(. stoletje), iz Okrajnega sodišča Ljutomer so prišji ar1 1 le zapuščinsici spisi in le zemljiškoknjižni sp.si Okrajnega so- 15 /emljiike tnj-ge gorposi' ' ler magi.ilratov rncit in trgov v Pokrijinikcra arhivu Maribor, lnvcnNiji 3, PAM, M-ribor, 19K9. ARHIVI XVI 1993 Referati 1 zborovan-a v Novi (Jonci 19 d:šča Lendava Za čas po drugi svcU vm vojni je prešlo v PAM gradivo okrajr.ih sodili Marihor, Slovenska Bistrica, Lenart, Gornja Radgona, Murska Sobota, gradiva okrožnih sodišč po letu 1945 pa še nimamo. Tnd koliur.sko se fondi PAM zelo razlikujejo, od 4 škatel Oknjnega sodišča Lovrenc na Pohoriu za 4 leta njegovega poslovanja, ko je bilo odpravlji no do 1 OiiO škatel Okramega sodišča Maribor 1S9S-1941 ali 1132 Škatel Okrožnega sodišča Maribor: V celoti je prevzeto gradivo Državnega tožilstva Maribor do leta 1941, od gradiva Državnega tožilstva iz Murske Sobote, ustanovljenega let; 1938, je v arhivu le nekaj knjig, pa tnd' pri Temeljnem ;ivnem tožilstvu v Murski Soboti ga n več. Tudi za gradivo sodišč se izdeluje računalniški popis, posebej za tehnične enote in posebej za arhivske enote. Popis za tehnične enote je napravljen v celoti (ali pa je pripravljen za vnos v računalnik). Arhivske enote so oblikovane tako, da je praviloma 1 sodr- trna ena arhivska enota, pri predscdstvenili spisih pa ena, s posebno štc\ilko označena predsedstvena zadeva za 1 leto. Pri popisovanju novih arhivskih mot je potrebno odločiti, katere arhivske enote ic potrebno popisati v celoti. Odločitev je odvisna od ohranjenosti 1 uporabnosti evidenc, predvsem pa, koliko za znanost in kulturo nporabn'h informacij se p: Sablje v posameznih spisih. Iz sodnega poslovnika je siccr res razvidna nj lova vsebina in način oblikovanja. Natančen popis pa nam odkrije le oodatne, včasih nepričakovane informacije. Če npr. nt bi pooisoval predsedstvi! ;h spisov Okrožnega sodišča Maribor, ne b niti vedeli, da imai o nekaj grad' 'a koroških ?odisč Dobrla vas in Železna Kapla izpred plebiscita tndi v Mariboni, sai io ga prinesli jodni uslužbenci s sebo ko so zapns' i Koroško. Drui^' p mer: Državno pravdništvo - tožiktvo Maribor je od svojega nastanka opravljalo nadzor nad Moško kaznilnico Maribor, spisi o tem so med predscdstvenimi spisi - to je razvidno že iz sodnega poslovnika. Toda šele. ko h natančni je preg^damo, ugotovimo, da iz 1 ju dobimo več informacij o ži- Ijenjn leta 1889 ustanoviienega kazenskega zavoda kot pa 17 spsov uprave kaz-mliiec, mda, k smo ga prevzeli v arhiv ob preselitvi kazniln.ee iz Manbora v zelo neurejenem stanju. Gradivo sodišč se daje v uporabe predvsem za upravne in poslovne namene Tako so denacionalizacij sk i postopki vplivali na povečanji; potreb po dokiimcntin iz sodn h fondov, za znanstvene potrebe pa in uporaba tega gradiva zelo ma;hna, kar ie razvidno tnd iz knjige uporabnikov v arhivski Čitalnici. Na manji;o uporabo vpliva tud to, d? je trenutno aktualno gradivo za obdobje po 2. svetovn! vn'ni ¿c več ali mani pr nsWiirj«llih ali v drugih ustanovah zima Slovenije. To velja za graoivo, ki so ga rednim sodisčem predala vojaika sodišča in Sodišče narodne časti Več ga uporabl;amo arhivski delavci sam - za znastvenorazickovalne prispevke a za pripravo arhivskih razstav. Na podlagi štev ila uporabnikov seveda ne moremo sklepal o znanstver in kulturni vrednosti gramva, sploh še, ker se takšna sitiiac.ja lahko v mestu z ur ^erzo liitro spremeni Zarac 1 narave .nformrcij ki ih vsebuje gradivo sodišč in tožilstev, ' potrebna velika odgovornost raziskovalca pr njihovi uporabi, zlasti ko gre za kezenske, nekatere pravdne ali pre-klicne zadeve, tudi takrat ko prizadeta o^eba, na katero se nanašajo podatki, ne živi več. Enako vel j. za arlm, ko se odloča za objavljanje arhivskega gradiva. ZljSAMM1iNl;ASST JNG Das Aichivgut der »Licnrlitc u:id Staatsanwaltschaften im bcrcich des Regionalen Archivs M;iribor EMI CA OGRIZiIK Per Urilrap spricht 'iber Gcnchtjorgam^crurg imd j.iic Änderungen im Gebiet in der heutigen Zuständigkeit des Regionalen Archivs M;iribor in den Jahren lfiiO-1541, so wir auch über dai> Archivgut und die Weise .seiner Bcsch-icibung i i Aiehn . 20 Referan z zbori .vam a v Novi Gorici ARHIVI XVI 1993 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka ARHIVI XVI 1993 Referati z zborovanja v Novi Gorici 21 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka 22__Referati z zborovania v Novi Gorim__ARHJVJ XVI 1993 Uredništvo portala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka ARHIVI XV i 1993 Rcftirati ¿ zborovanja v Novi Gorici 23 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka 24 Referati z zborovanj* v Novi Gorici aRÍIIV] XVJ Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka ARHIVI XVI_W9i__fccieraiijt zbrnovanja v Novi Gorici 25 Uredništvo portala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka 26 Referati z zboruvania v Novi Gorici ARHIVI XVI 1993 Uredništvo portala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka arhivi xvi ] 993 Referan z zborovanja v Novi Gorici 27 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka 28 Referati z zoorovama v Tvo^i Gorici ARHIVI XVI 1993 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka ARHIVI XVI 1993 R,;í:ran ^ zDorr.vanja v Novi Gorici 29 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka 30 Refw'ati t. zborovania v Novi Gorici ARHIVI XVJ 1993 Razvoj sistemov poslovan»* s spL pri upravnih oblasteh do reforme pisarniškega poslovanja leta 1956 joži-lom-AR Najstarejši sistemi Kronoloških serij Okol leta 1500 so začeli fflrmirati pole papirja, v pisarnah pa narje pisati enakomerno, paralelno z orjo stranjo, tako di j' i ic biiO mogoče zlagati m brati kot strani v kir To je bili tehnična osnova novega načina pLamiskega poslovanja, ki je omogočila, da so namesto prepisovanja odpcslar li uradnih pisanj v knjige začeli shranjevati koncepte kot dokazila za odposlano. Dotedanie uradne kn;;ge so pretvori i v pripomočke, "ci so omogočal azvid nad pHanji. Spočetka so iz staro na/ade vnašali vanj; Še marsikaj, toda sčasoma so podat« o pisanjn ¿akme ' in so nazadnic obstaali le 5e iz datuma, navedbe posilj ltelja oziroma prejemnika ter vse-b. ie. Večinoma so poznali dve vrst protokolov, in sicer za preieta in odposlana pisanja Kot pre uradne knjige so tudi scdy protokole pcnckod delali na več glavnih seri . Tako ic obdobn lis i in uradnih knjig sledib obdobje sp*~ov 1 V nadaljevanju ¿i bomo ogledali glavne faze v razvoju p;;amiškcya pos!ovar ppri upravnih oblasteh v Avstriji in po letu 1918 v Jugoslaviji (do leta 1956) s posebnim ozirom na poslovanj uradov na območju Slovenije. Dvoma komora na Dunaju :c vodila za prejeta uradna phania t.i] Gedcnckbuch (najs*arejša :c ohranjena iz leta 1531), v katero so vpisovali naiprci kronološko po menecih, kasnepet na vi iini, saj je "registratura duša vsakega urada"4 Iz pisarniškega reda notranjeavstrijske vlade v Grade- iz leta 1650 spoznamo njen način posloval i s spisi. Ekspe "itorjn so izročili rešena phanja, ki so uradno nastala ali so zadevala stranke, da ih je /p al v ekspedimo knjigo, ki so jo nastavili vsako leto znova. Na podlagi kratki'i vsel n rešitev (F,xped'tions Ratschlag), k i je 7abelcŽ sekretar vlade, so koneip.sti '.delali koncepte uka70V, dekretov, pismen i pogodb, zapiskov ir drugih p sanj, im',rosioti in pi; ar pa na podlagi tega čistopise, ki jih je nato koncipirt kola: ionral. Kopije, pisanja in odpravke, ne glede na to, kako so se imenovali in so prispeli t registraturo, e moral registrator skrbno pregledal ter ih lastnoročno vpisati v registratumo knjigo po abeced in mesecih, leto za le»om, kot so si slec Ic. Mlajšim ali drugim osebam ni smel pust . da bi vpisovale v registratumo knjigo Vse spise je ¡hranil na svoje mesto v ormrc m skrinje. Pisma ¡j stvari, ki bi lahko služi a kot navoolla pa je še _stega dne, ko so prispela v registraturo, moral prepisati v knji- 2 (i^terrcichiichcs Staaturehiv, Ahicilung in 1717- jnd llof-karrijncr.irrhiv, W ctl. - Za opozorilr ic dircVtoiju dr. Gotl-fiicdti Mtmj najiepl^ zjfivaljuje ti . 3 Inventar de« Kricgsarchiv* Wien1 Invenlare Österreich 'scher lUatlichen Archive V111, Wien I9S3. .ilr. 2, op. 3, 124 >1. 4 Vnj.mik dvome Itomore v Gr.dcu, 14 10. 1691, Stcicr- mirlcischei Ijjit'iiarchiv, (¡in. ARHIVI XVI 1993 Referati z zborovanja v Novi Oorici 31 go resolrjpij (p-i icm mu je lahko pomagal 111-grosist), enako vse predpi ¡e (generaLje) v za to določene knjige, kot je bilo oa nekdaj običajna Na kratko povedano ■ tako zaključuje ta de pisarniškega reda - registrator in njegovi pristavi morajo vsa pisma, ukaze, kopiie in drugo vedno vzdrževati v redu tako, da ie rrtoc vsako stvar hitro najti na svojem mestu in kadarkc'i je to potrebno Registrator je smel sprejem a' v hrambo tudi uradna pisanja drugih, p.* tem pa je moral paziti, da so vs^ pisanja, ki so bil? ee'ota nekega opravila, ostala skupaj. Sicrbno ( h ie moral registriran ter zabeležiti leto ir dim, ko so rrm bile -stvari dane v hrambo. Notranicavstiijnka vlada je bila tudi apelaeiisko sodišče; apela-eijsks zadeve so vpisali v registratur. v apc-laeijski register, ape juj.ike in proeesne spise pa položili na posebno mesto, dajilj ic bilo mogoče Ii ro n *i: . V pisarni notranieavstrijskc vlade v Graden so delili vse spise na 4 skupine ; i tako tudi vodili fäpjrtprije (1615-1749): za preietc ukaze v zadevali dvome komore (kronološkega po mc-seeih), za prejete stvari, za odposlana priporočila ter splošne kopije (abceednega po mesc-eih) Pri abecednem so b la osnova mena oseb, pn stvarnih zadevah oznaka spisa al! vsebme. Krcnološki rep^rtorii ie vseboval «becedpo karalo, v katerega so pri posameznih geslih vpisovali tudi kraiko vsebine pisanja5 Gornjcavstrijska dvorna pisarna pod nadvojvodo Ferdina nn II je v letih 1566 do 1595 za zadeve reg: i lenta n komere vodila prav tako d"a vpisnika, ločeno za prejeta in odposlana pihanja. Podobno je b !o nmjeno poslovanje gor-nieavstrijske tajne dvome p: arne v Innsbruck v letih 1602 do 1618 Značilno za oba primera je, da so vpisi vodeni v obl;ki razpredelkov (nibrik) in da vsebujejo kronološk; vp snik. tud, abecedno kazalo Na podoben način se je razvijalo p!;amiško poslovanje tndi pri deželnih stanovih. Ko so štajerski stanovi leta 1567 nasta ili registratorja so do leta 1792 vodili ločene vpi ,nike za preieta uradna pisanja (ekspeditne knjige) t< i objete rešene pritožbe (ref stra turne kn je). Iz. smo-ma so v letih 158: do 1594 vo< li skupni inji-gc. Tudi kranjsJci deželni s*anov „o nastav, gistratorja fleti 1589) in Čez ne^ij iesetlutij ie melo registratorja tudi mesto Ijubljana, k so 5 Cîoha/d Pfcmehy, Dir Kjn7.leior(tnurg f>ir dr inner SVciieiehiiehe Reg!;ninß an* dem Jabie I6S0, Mitteilungen d' Steieiir.äfki&chcn l.Mufcsafcliivj 25, GraJ IR75, itf. 31-69. Notranicav 'ti i>j: ca vlada, Slclcmiäiki.icbcs l.wdi larehii*, UM 6 Johuincj Ptpriti, Archivwinscn .ch.-ift, jIt.201. 7 Frili Polch, G e ja ml inventar des Slchrmiiki chen l.andcs arehivci, Graz I9S9. sli. 91,107. mu na magistratu uredili poseone zavarovana prostore za repistraturo." Iz slnžbenc instnikeije za koroškeg? deželnega registratorja Krištofa Poitnerja z ok ieta l^O izvemo, da je bila njegova naloga registrirani c uradnih pisanj. Potem ko so biia preieta picania rešena, h j d registrator vpisal v posebno km igo po mesecih i dneviii pre emn oziroma odpošiljat ve, .-i sicer kdc jih e poslal, komu so bna udposlana 111 kaj ie b a njihova vsebina. Končane spise je moral urejeno shraniti ter v knjigah označili vsa mesta, kamor i i: je odloži! Poleg tega je moral sodelovali tud- pri kolač ioni raniu ter paziti, da bodo odp is, ana p: >anja korektno n ortografsko napisana Obravnavane vpisnike, registratume knj ge itd so vod I i po letin ir mesecih n enako so odlagali po mesecih (v mesečnih snopičih) tudi prejeta j. .sanja :n koncepte rešitev; verjetno v 16. stoletju pri manjšem štcviiu pisanj še po letih ter ločeno, kmalu pa so price] konceptom rcSitc" priključevati pripadajoča prejeta pisanja. Na to kažejo p- vpisih v registra tun j ti kn igali opombe "dabei" z navedbo prejetega pisanja. Drugo novost pr. so vpeljali v 1''. stoletju, ko so začel koneepte rešitev tekoče oitevilčevati C v oki ini mtsecn), te številke pa vnašati v vpisnike, reg.straturne kniigc ; Od tedaj imamo značilno označevanje spisov s številko, mesc-eem in letom (npr No 65 ex Februar 1640). Za starejše odložene spise, za katere še niso obstajali vprsniKi, so občasno izdelovali inventarje. Tatco kot v avstrijsKih deželah je potekal razvoj tiid v dnigl'j evropskih državah. Dvojne evidence, ločene za prejeta in odposlana pisanja, odlaganje pa rezano na eno evideneo, se ie ohranilo še v času po drugi svetovn. vojni (v Franciji npr'register d'enregistrement, na Nizozemskem agcndasistem).10 V f iimenavi z ostalo Evropo ie potekal razvoj poslovanj" s spisi od 17. stole'ja ualj^ v Nemiïijî neko!-k o dnigače. Odločilno je bilo deistvo, da sta oba glavna elementa urejanja, čas in stvar, torej snov, na katero se nanaša vseb na, zamenjala svojo vlogo n je na prvo mesto stopila vsebina. V sp^se n.so združevali le konceptov odpravkov i pripadajoča preieta pisanja ter h razvršča kronološko, marveč so združevali v spise pisanja, ki so se nanašala na isto snov, seveda v ne ;m omrjenem obsegu. Kronološki sistem e imel pri tem pemen za razvrščanje prc'ctih pisari in odgovorov v okviru spisa. Tako so v Ncnr. kronološke senjî spisov zamenjali spisi, ki so se nanašali na isto 8 Joîc Žonlar-Scrgij Vilfrji, Aihivi v Sliven>j], Ljubljana 1970, str. 2(i. 9 Kar! Dinklage, Uit Anfargc der Kämtnei l_jidc;vcrwiUun£: l)c> Aufbau "on Kiinzlci, tkchhaIlung, Regiitratm und Arc1" Hc:> l^andilän^r bis zur Ade'iemign ion von 1629 / Cjrinlhia I, 173, '981, j(i. 239-2B7, 10 lohmnei papritf., Aicliivwii lenschaft, ill. 198,201. 32 Referati /. zborov a ni a v Novi Gorici ARHIVI XVt 1993 snov Snov pa ne določa sama po seDi vrstnega reda, marveč : potrebno posebej doloeii vrntni red razvrSčati) a spisov, npr. po abecedi začetnih črk oznak vreu ne ali po določenem sistematičnem zapored iu.11 Vpeljava registraturnih načrtov Nemški način urejanja spisov v avstrijskih deželah n ostal neznan. Posluževal so se i reg ztratorn pr. ureanju (preur ijanju) starejših "Sp L SOV. Na Kran skem se : v prvi polo^ ;i 18 stole a lotil takega dela stanovski repi itrator Karel Zajfrid PerLihoffer (ro pp 1693, umrl neznano kdai), zadnji iLmcd regietratorjev te rod-b.iic Scl - kronološko ureienih spisov >c ure- 1 na novo v fasciMe po snovi n ih razmejil po omarah, razv J pa vodil nad tem, v katei, omar in pod katero številko je bila razporo'ena določena snov (1722). >tev io spisov, V ih je ot -koval po snnv se je večalo, ker ic vedno do dajal nove sj ise Kot pripomoček za ;skanje je sluz I repertorij. iz katerega je biia razvidna omar11 in številka, pod katero je b' shranjen spis.12 Po snovi, toda na bolj dovršen način, je Z -frid Perizhoffer, tedaj sekretar Reprezentance a komore v Ljubljani, s kupa s Kr U nom Viljemom Heilom v le ih 1754/55 preuret 1 registraturo ukin'=nega upra1 telja deželnoknež-jega premoženj na Kranjskem viecdoma. Vse spse sta razdel;' la na 4 skupine, te pa po kra ih in deloma po snoveh, predvsem na podlagi abecede. Kot p pomoČek za je spLov st< zdelala repertorij, to 'e po snovnih skupinah in podskupinah sestavljen pregled spLov Bntveno novost pa so vpeljal pr' poslovanju s spni sredi 18. stoletja, ko nso le preurejal do (eda kronološko odlože h spisov po snovnih skupinah, marveč so zaceli tud sprot odlagat končane spise v registraturo po sno1 i. S takim načinom urejanja so dosegli, da so bili spisi v is t zadev odloženi v i:;i skupini, spis pa :e v tem Času obsegal pr« eto i pripadajoče odposlano pisanje Deželnoknej uradi za posamezne dežele, ki jih je začela ustanavljati Mari a Tere? a leta 174?, so "početi; a uporab ;ali še t rad ni inalne metode pisarniškega poslovan i. Dezelnoknežja oblastva v Gradcu so v letih '49 do 1784 vodila repertor odposlanih uradnih pi anj (Lje-moma od novembra 1769 do oktobra 1770 re-pertorij p' speiih pisan,), spise pa odlagala v 11 Rudolf Scbab:, IjchorocjuchriflfTjL: Aktmtilrfunp, Aklcnvcr-Wilbing, \fehivirmrif / Sckrift:n de» liuniic 'arehrv», 1961, 183 Jti. Brtho H rac iraann, Die Schriftgutvcnvallung ira Ptaal und Wirt"-.baft, Berlin 1965. 12 lof.e ZonUr-iTgij Vilfan, Arhivi v Sloveniji, »ti. 27 lat.e Žontar, Razi oi «ijler.iov prvotneg? urejanji v upravnih regisirabirah. Arhivih XX/1970, SC 2, atr. 1G2-103. registraturo Kronološko, deloma že po snovi. Reprezentanca iij komora v Ljubljani je poslovala na enak način kot smo omenil za kranj ske deželne stanove^ s tem da so koneepte rešitev v okviru meseca tekoče oštevilčili irl tako tudi označi n odlaga! sp.se v registraturi Deželno glLvarstvo za Kranjsko (1763-J782) pa ni Ic preuredilo kronološko odlože:1 h sp.sov Bc i njene Reprezentance n komore po snovni i skupinah, marveč so od tedaj dalje tudi sproti odlagali končana pihanja v regstratnro po snovf Pri preurejanju so se poslužili -egistratumega načrta, ki ga je uporablial dunajsk' Direktor in Public is et Cameralibus (1749 1760). in sicer delitev na 52 snovnih skupin (registratumili oddelkov), med seboj abecedno razvrščei h. Po vzoru repi l; trati i rc tržaške Komercialne glavne intendance pa jO leta 1769 sestav 1 nov registra-tun načrt, k: je mel za podlago sprva 9, kasneje pa 16 snovnih skup i (rubrik), te pa so vse-bovalr po abecednem redu razvrščene podskupine, Po tem načrtu so ured spi ;c Deželnega glavarstva tudi od začetka njegovega delovanja.13 Kako so se regi'*raiumi načrti uveljavi,i pri dunaiskih centralnih uradih? Pri direktoriju in put cii et cameralibu* so pričeli leta 1750 odlagati sp;sc po snovnih skupinah in od tega časa se pojavi jo pri vpisih v regi stratumin knjigah tud reg ttratume oznake Iz literature je znan podatek, I a so v reg" stra turi dvornega vodnega sveta leta 1776 del- sp sc na 40 snovnm sknpir. Značilno za registratume načrte iz tega časa je, da so snovne skupine razvrščene po abe-eedi.'4 Vpeljava reg;stratur h načrtov sovpada s spremembo organizacije p'< armskega poslovanja. Začeli so namreč v ok mi pisarne ustanavljati poseben urad vložiSče (ekshibit) za delo s prej tim uradr ni pisan i preden so jih dobiii referenti v reievanje C. kr. Notranjeavstrijski inštančn koledar nav«ja vložišče pi dunajskem e.kr. Direktorju in Publuis et Cameralibns (1749-1760) prvič leta 1754 Vpisnik o prejetih pisar h so odtlci vodili v vložišču in ga po njem tui'« poimenovali. Na Kranjskem se vk žiiče (ekshibit) pr .č pojavi pri Deželnem glavarstvu (1763-1782) n : od odpravništva (eks-pedita) prevzelo vpunik prejetih pisanj.15 13 Citirani fondi v Arhivu Rcpthlike Slovenije. Slcjcrmfrki-nehei l,andcjirehii, .irai Jo?c } mtar, K zvoj riitcmov, str. 103-10'! Majdi Smole, UjJ.elnoknciji upravni organi /j Kranj ko v 18. «loletju, Arhivi 11, it. 1-2, Ljubljana 19 ,"9, str. 28-32. 14 Ojterrcichi tehe» SlaaL uuebrv, Ableiluni; Allgemeine» Ver waltunE arehiv, Wicr> Inventar dej Knegsirchiv«, itr. 44. 15 Arhivski fondi iz abnvnavanegi ia»r v Arhim Pqiuhlikr Slovenije Notran>av«trij;iki gubemij 1/1/85, SI. 34340, Arbiv Rep ihlikc Slovcn i . ARHIVI XVI j 993 Re t erat i z zbcrovania v Novi Gene i 33 .lužcfinska rcfurmii pisarniškega poslovanja v novopridobljcnih deželah Qalicijd preizkušeno pisarniško poslovanie, l mu je položil teoretično osnovo visj urr.dniK v dunajskih centralnih uradih Joseph von Sonnenfcls, predstavlja pogosto spregledan ukrep med stevi mini reformami eesarja Jožefa 11.16 V sv t i h osnov-n h potezah jc ostal sistem, katerega organizacijska oblika tcmcl-i prav tako na ser ii, v uporab do nov^isega časa tudi pi, nas. Koncepte rešitev so začeli številčit v okviru 'eta. B st-veno novost pajc pomenila združitev razvidov o prejet h in odposlanih pihanjih. Temu odgovarja vpc-'java opravilnih vpisnikov, za katere sc danes uporab i izraz dei vodniK Novo p.samiško poslovanje ie pp deželnih oblasteh (gnbernijih) v vseh «v atrij škili deželah predpisala dvorna uredba z dne 26. maja 1786, samo poslovanie pa je razloženo v nodaiiranem uradnem navo< In o poslovat ju deželnih uradov, ki obravnava vložišče, odpravništvo (eks-pedit) ter registraturo.17 Uradno pisanje jc naj-prei prispelo v vložišče, v odpravnistvu so izgo-tov 1 to, kar jo bilo treba glede njega ukreniti, potem ko j t b:lo delo končano, so ga odložili v registraturo, skupaj z vsem' pfflmjij k so bila v zvezi z nj n odposlana. Zaradi vzdrževal ,a in zagotavb mja reda ,e moralo i.i skozi vložišče vse, kar n; bi giibernij obravnaval, tud pisani a, ki jih jc odpiral predsednik giibcni a. V vložišču so vsa prejeta pisarja vpisal, v apra1 dni vpisrii, za katerega uporablja navo-d^o izraz vložni vpfsnik Vpisnik je bil see-tavien iz, tiskanih pol, ki so :~nclc nasledr e razpredelke: (obrazce 1) V vložišču so ipclm.. I do 4. razpredelek. v odpravn-!Stvu 5. m 6 , v regij trat ur pa 7. raz-predclek. Za "zadelo" .lporablia navodilo izraz argument". Pole opravilnega vpisni ca so v regi .tratun zveza1 ter opremi . s kazalom, k* -e služilo tako poslovanju v vložišču, odpravništvn kot regis-tratnr, Sestavljali so dvojna kazala, glavnega o vseh v registraturo oddanih spssih i j posebna kazala po snovi. Glavno knzalo so vodili na način, kot je bil do tedaj običajen; obstajal ■ iz glav.iih besed ter opra^Jlp'h številk, ne glede na snov in referate. Posebna kazala so sestavljali po različnih snovnih področjih, pn Čemer so morali paziti, da so si pr vsaki snovi sledile šte/ilke po redu, kot so tekle v oprav nem vpis: ■ kn. Kct pripomoček za povezovanje spisov 'ste zadeve se je v praksi pr uradih z obscžncjJim poslovanjem uveljavil seznim (clenhus) opravilnih številk, pri katcrili se navajajo prejšnje n kasnejše Številke ...te zadeve fpi deželnih oblasteh v Ljubljani e naj stare ši ohranjen leta 179?.).'8 V odpravništvn je moral pristav voditi belež-no knjigo o vseli odpravkih n prepisih, ki sd pr;šli v odpravništvo (opravilna Številka, d?tum prejema, datum odpošiljatve ter naslovnik). O poročilih, l so jilii pošiljali na dvor so vodili posebno kn go (številka vloznega vpisnika, datum rešitve, datum odhoda poročila, številc poročil ter l.ncna dvon-ih uradov, ki so pm bili namer:eni). Poštne pošiljke so v jdpravniftvu vpisova v pošti register. Kdo je pisanje * ,elo, D.ituiu vložil, Mqscc, Dan Rcgistrr.lurai Številka prejema Refer'*,nt Zadeva Dan rešitve i zg oto vi t ve fiticikc! (obrazce 1) Številka pomeni opravilno Šte ilko, ki jo jc dobilo uradno pisai e ob prejemu v vložišče. Pisanja, zaradi kate .h bi lahko nastala deželi, srarju ali državi sploh škoda, če 1 postale ore zgod znana, so prav tako vnesli v opravili i vpisni«,niso pa vpisali ozinJce zade^':. "aka p,' :anja jc reševal predsednik urada ali njegov namestnik. 16 W»ller Goldmyci, Organi: ilroniformcn dei Sclnilgutci ) de. ö * erreich i ich en Vcrw illung, VeröflentlehunEcn d« Archiv obilic MaiVi'iij*-lnslilul tur Arehivwruen-chjifl, Nt. fl, Mjitiurg 1971, ie etilen Gn-nrflmicn für .ingebende Sileneic hi.ich c K anfiel l.camtcn. Wien 17H5. 17 ?attnlhuch de Anne I7K(>, Nitrmilije 17*5-1736t Arhiv Kcpublike Slovenije. - Notranjeavulrijjki gubernij 9. K. 1786, dvorni .Jredlri 26 5. I7K6, H. R. 17(16. Notran.eivitrr.iki ßubernij. faiifcj I, Arhiv Kcpublike Slovenije Na dospel, i uradnih pisanjih ie d. ektor vložišča označil datum pn cma (v pisarniškem jeziku: jih prezentiral), z začetr črkami imena označil referenta, ki jih bo reševal ter j n ošte-vnCil. Z oštevilčenjem se >e zaznamoval vrstni red, pc katerem so pisanja prispela v urad ter stočasno vrstni rca za vnaŠar v opravulr vpis k. Pisar e moral na zapisu ormačiti Se referentsko številko, in sicer pod Številko opravilnega vpisnika, kf .o ic ločevala poševna Črta. Koncepte rešitev so pisali na referatne liste, l so i označil' z nerom referenta ter tekočo številko pisa~ a, k mu : bilo v teku leta dodeljeno v delo. Po seji gubern "skega sveta, na kateri so obravnaval rešitev, je predsednik guber-nija ali njegov namestnik na koneeptu označil, naj se odprav (expediatur), nakar so ga dostavili v odpravmštvo Tu so n ljpre vsak osnutek a, IR iJefclno glavarstvo za Kranjiko, Arhiv Republike Slovenije. 34 Refi:raiL z ¿bnrovania v Novi Gorici ARHIVI XVI 1993 drup dopis označili levo na prvi strani z anem pre;°ma v odpravništvo. Pisjn 'ri mu je bn do-deij n koncept, je zapisal nanj svqje me, datum, ko je prejel odpravek ter dauim, ko ga je prepisal in vmii. Pri izdelavi či^top.sov je moralo pisarniško osebje paz: ■ na pravopis ter na lepo, razločno ptsavo Glede pravopisa so se morali ravnati po prav -ih, ki so h uč 1 enotno v nemžkih šolah v vsej monarhiji. \sak čistopis je moral met na začetku lista na desn, stran opravilno številko pisanja, zaradi katerega je bil izdan odpravek. Či utopi se so p" me rj al i s konceptom (t.j koia< lonirali), na vsak kolacioniruii Čistopis postavili znak kolacionirarja, na koncept pa znak kolacion' an^i ter začetne Črk imena uradi .ka, ki jej opravil kolaeioniranje. ( iste-pise, ki so jim priložili moreb ie pr.ioge ( i instruirali), so predloži predscdn ku gubemija ter pristi jnemu svetniku al sekreta u v podpL;. Poročila na dvor je moral pred sdno podpirat turi' referent, k jili je pripra\ I. Ce : 1 'lo p' log več, so ji'i označili s štev kami, črkatr al znak. enako, kot so bile označene na glavnem . -sanju. Koncepte in druge zapi e, k so ostali v uradu, so na levi strani, na za to določenem mestu, označili z datumom, ko so jih s Čistopisom vrnil v odpravništvo ter z datumom, ko so ČL-topii; odposlan, do; ta al. izročil naslovniku, nakar so koncept skupaj s pripadajočimi spisi šc istega dne oddmi ii registraturo. Do izročitve registraturi je bilo za pi: anje odgovorno odpravništvo. Zato e registrator, prav tako na nrv; ¡trari koncepta levo pod opombami odpravni^tva in taksnega urada, dodal datum, ko mu ' _ odprav",štvo izročilo odpravek ter po potrebi Še druge cjpomhe. V registraturi so urec 1 v spisu (spi so vnem konvolutu) vsebovana pisani a tako, da so bile priloge pi sestavkih, k so um p padale, posamezna pisanja pa po kronološkem redu nadeve. Ko so bila ^sanja urt' ma, so na zunanjem listu pisanja ali pole, ki so jo uporah;li za povezavo pLanj, iiaved'. kratko oznako pnrnja (rubn o), k- so jo vnesi tudi v zadn razpredelek oprav megavpisr ;a. Kot je bilo do tedai v navad, so morali spioc še nadalje odlagati v fascikle (fasc'kulira') po snov tako, da so bila v ist: :adev v registraturo prispela pisarna vložena v enem fasciklu, med seboj pa odložena po kronološkem redu, ki "e bil uloČen z vrsttum redom vpisa v opravilnem vpLn ku Odpravke in spisovne konvolute. Iti so vseboval, različne snovi, so odložili v fasoikle po glav 11 snovi, o osti lili snoveh pa so pripravil1 izvlečke ii jih vložili v ustrezne fasc ^le. Spise, ki so ih morali hraniti pcjebno tajno, so zapečatili z deželnoknežjim pečatom, ki ni bil namenjen za splošno uporabo, ali pa s pečatom predsednika gubem a in označili z napisom:" Ta zavo se brez vednost predse dn ka ne sme odpreti" ter s številko : knjige zaznamkov, v katero so vpisovali zaupna pi ar'a. Vsaico pisan|e so morali označiti s številko fjscikla, v katerega i e sodile, da gaje bilo mogoče, če b. ga dvigruli, brez težav zopet vložiti na svoje mesto. Na začetku vsakega fascikla so vloži1 seznam v katerem so zabeležili oznako (nibr.^o) vsakega pihanju, kot so si sledila po kronološkem ledu v fasciklu, kar je olajšalo iskanje v fasciklu. Na zunanji strar faseiklov so namestil napi,", z navedbo snov ter tekočo številko fascikla. Da bi hitreje nr.šli pred spise in ne b bilo treba vsako leto na novo sestavljati sezname, so fascikle zaključevali le vsakih 5 let. V piLmeru, če je nek faseikel preveč naraste 1, so ga del i ,ri je vsak deljeni faseikel dol 1 svojo tekočo ste /ilko in seznam a rubrikairi. Da se ne bi pisanja v registratui preveč na kopičila, so starejše spise prenesli J za to določen obokan prostor, in sicer najitasne/e po 10 i n-jprej po S Mih, glede na prostorske mežnosti registrature. Preden bi odvečne spise uničili in odda i v stope za papir, ie moral oddati regis-trator seznam teh spisov predsedriku gubemin v potrditev. Poleg obravnavanega predp j v letu 1786 (14, avgusta) izšlo tudi uradno navodilo o pošlo var.iu okrožnih uradov, ve javno za Oal ""io,19 nasled e leto (12. 'anuarj^ 1787) pa tako navo-d 'o, veljavne! za vse avstrijske dežele 20 Zaradi raznih pomar Jri/ vost- l- so se pojavljale pri uporabi navo^la, je Notranjeavstri'ski gubemij oktobra l'?87 poslal okrožnim uradom dodatna p ia3n'la.?l Nekateri okrožn' ura< i naj bi d^b i registratume spise po letih, kar zelo otežuje iskanje predspisov, zato so lili morali eimpre' spraviti v red, karj; pomen: 5 ure<" po snovnih skup nah. Nadalje so morali opustiti razvr šeanje reghtratumih faseiklov po začetnih črkah snovi kar s preveč ločevalo zadeve un snov., k so bile povezane po vsebini. Na splošno lahko opaž no. da so prenehali uporabi, it registratume načrte, sestavljene po abecedi oznak vsebine in da so uporabljal reg;strntume načrte, pi katerih so l.ile skupine razporejene na podlagi snovi.12 Nadalje govori pc isnilo o tem, da so nekatei. oJcrožt i uradi vodi več kazal, po posa rne7nih področjih S tem naj bi si povzročali povsem nepotrebno delo, kei jC že glavno kazalo zadoščalo za vse pri lere. Centralni ura< na Dunaju so šele čez čas sledili opisanim refoinam. Do začetka 19. stoletja so Še nadaije voddi vpisnike prejetiu piian^ (vlozne vpisnike) in registratume protokole (z 19 Handbuch aller unter der Regierung dej Kaisers Jo icpli II fiir die K..K.. Iirblandcr cry?nßcncn Verordnungen und Oerstfe, 11 Ban.;, Wien I78H, slr. R7un»j 22. 13 1785, Nolr.njeav:.tiv*ki gubemij iL34340, fasr 1, Aihiv Republike Slovenije - ¿Isteueicl wehe* Staoifarehiv, Abtrilun?? Allgemeines Vcrw*ltunj;iarchi /, Wien 24 llamlhucli iiier untrt dci Repierung de* Kaise'i Jo'epb des 11. lui die K.K. I'iblandcr eißainjenen Veroidnui gen und Genetik, 9. Ui-rul, Wien 17B7, ili. 52S-584. Tudi mestni magistrati so pri svojem poslo-vayiiii 7,ačeli uporablja ti opra Ine vpisnike (Lju-ia 1791, Celje 1 93).' Značilno je, daje Ljubljana uporabljala reg ¿traturni načrt, k ie bil zgrajen lia abeeedm osnovi se vso prvo polovico 19. stoletji. Za Koper je znan abecedni re-^.stiaturni načrt iz lela 1810/1 26 25 I rii-i/ Ji. trph Sehopf, Die lluirli Ohr in den inner6 le ri eich i sehen PruvitiTcn, deicn Wiikumgukiei» und Amtf-handlungen mit bisondetei Rückjiclil auf Steicrmaik, 1 Band, Griz 1H44, pti. 7-11. PHm. ludi 1. P. Ainiidl, An le''.uriß ni Errichtung dei Rc-ist'-luien und ArcZuve fiii hcnsc In fliehe Amtikantleyen, Wien 1823. 26 Serg.^ V:lfan (. sodelovanjem ko'ekliva untanve), 4B let Mestnega aihivi I uhl'inikeg Publikacije M':tiicgi *ibiva Ljubljanske^., po toi IIa in piei'Jedi, Ljubljana 1959, itr. 104105, • Annotv.ioni pei l'irchlv'n 1810/11, Pokiajimki rrhiv K ipci 36 Referati z zborovanja v Novi tionci. ARHIVI XVI 1993 Vpeljava temeljne številke Pri dalj časa trajajočem postopku bilo treba pi: anja v lüti zadevi iskati na več mtst v zaporedju odložen in spisov. Rešitev za odpravo te pomanjkljivosti so videl v tem, da se celotna zadeva odloži pod eno opr?' Uno številku, in *iieer ped 5te\ i ko, ki jo le dot o prvo pi lanje v zadev1. To številko so poimenoval tamt na številka Priložnost za urejanje pisarniškega pcslova-nja se je ponudila ob pričetku dela nnv'h upravnih oblasti po ustavnih spremembah, ki h je sprožila marčna revolucija leta 1848. V inLitruk-eiji za upravne oblasti z dne 7. 4. 1850 ,e bilo vsem namestni itvom naročeno, naj bo pisarniško poslovanje kolikor mogoče enostavno. Namestništvo na Kranjñkem je 27. 12. 1850 sporočilo vsem okra .m glavarstvom (ta so tega leta pričela z delom), da ¿e-i doseč b:st-vano olajšanje poslovar i s tem, da se vpclie pri namestništvu t okramih glavarstvih enoten registratumi načrt in snake obrazce za poslovanj. Objavljen registratumi načrt za namest-niitvo m okrajna (lavarstva na Kranjskem (z letnico 1851) je predvidel de.itw na 38 registra-turnih faseiklov, ki so obsegali manjše an večje število oddelkov (npjnan- na 4 oddelke faieikel Državno državljanstvo ter fascikcl Statistični podati ■„ evidenca preb.valstva, največ 45 oddelkov faseikcl Policijske zadeve), te pa so lahko uradi po potrebi sami delili na pododdelke. Urad registratumih faseiklov in oddelkov niso smeli spren ir,ati, pozvali pa so jih, da ob koncu koledarskega ;ta sporočijo sekretar' itu namest- vilnem vp.sniku (v zadevni razpredelek) ter v kanalu. Določanje obdob ko so začeli na novo odlagati spiie v registratumi: fasdklc, so pre-pust i posameznim uradom.27 Uradna instrukca za mešane in upravne okrajne urade ter urade sodnih stolov, k je t ila izdana z uredbo ministrov za notranje zadeve in sodstvo z dn3 17. 3. 1055, z veljavnostjo za vse kmnovine z izjemo Lombardsko-bene: ikegaf kraljestva in Vi ne krajine, prer pisy» n hovo notranjo urec'ev ter oprav h red R V^ak okrajni urad i-; moral voa ti opra iini vpisnik, za katerega ; : bil predpisan naslednji obrazce, (obrazce 5) Ueta 1858 so na podlapi odredbe notranjega ministrstva z dne 19 decembra Število razpredelkov opravilnega vpisnika zmanjšali od 10 na 8:2& (obr^ec 6) Oprav, tia šte\ 'Ika je pomenila zaporedno štev iko v opravilnem vpiini :u in, tekla od 1. januarja do konca decembra neprekinjene Ob koneu leta so liste opravilnega vpisnika zvezali ter ga po rešitv ti izpini vseh sanj odda ■ registratu . Pri vp'sovanju v oprav li vpisnik ^e moral vodj. npra - .Incga vp.snika pazi , da so b la v 4 razpredelku posebno poudarjena lastna imena oseb, na katera so se nanišale zadeve, ali besede, 1< so najbolje označevale zadevo. Na-dalj: je moral v vpis , ku navesti tudi uradnika, ki mu ¡e bilo dano pisan' 1 v oDdelavo. Ko je b'lo pitanje rešeno in e predstojnik urada označil na konceptu "n., se odprav (expediatur), ic zpolnil 5. do 8. razpredelek in ko je bil spis odložen v registraturo še 9. razpredelek (regis-traturno enako). Ali, od Številka, Odkopa Rfíilev. koga in pod katero prispel« k umu. kdaj je j Opravilna Mi sec lo (d mim. Za faina kratt- D*lum pri Jakova ti odgovor Keg ¡stratum Številka dau vIorc ílrvilka) Zadeva odredba viebina reSitve oflgovor prispel r omaka (obrazec 5) Od koga je RcSitev Mesec in prispela (komu, Upravilna dan (datum, kratka Datum Dan in kruj Registraluma šievilka prejema številka) Zadeva vscbiLia) reiitve odprave «znaku (obrazce 6) nntva more! i tne potrebne spremembe. Da bi olajual pregled nad spi>i so priporoči , da pri obsežnejših oddelkih na začetku fascikla vlož .o seznam spisov. Prvi oddelek vsakega fascikla so tvorile normalen zadevnega področja. Vsebovati je moral tudi kronološ :i seznam normalij v oblik vsebinskih rvlečkov (knjižica normal ). Fascikle so označevali s Številkami, prav tako oddelke (ločeno s pomisljijem npr. Faso. 19-5). Na vsakem spisu so morali levo opoda' zabeležki štev ko fase: :la in oddelka, enako v opra- 27 28 29 Namnlnišlvo 7J. Kran'¡s ko, 2 1, ti. 7191/1K JO, /uhiv K-publike Slovenije. - Renislratu i-Plar. für dir SLalthalicrei und die lleiirksjiauptmannschaften m Kr n, Illbach 1851 - P [er Ribnika r, Arhivsko ,",faHivo NamrstniSlva in l)-;iclnc vlade v t.juhljani 1850-191«, Arhivi 11, 11. 1-2, Ljubljana 1979, jtr. 32-36. Amljinslruct-on tur die gemr: uhlen und polilirchen Hezirki-unti Stuhlriihterämter, Verordnung der Minuter dej Innen, und der Ju itiz vom 17. März I85i, RcichsgesCLztilalt 1855, ffj XV-5 2 RmsI Mayrhofens Uandhuch für den polilijehen Ver wallun£ idien: in der im Re'ehsrathe vertretenen König-rcV Ken und Land an, 1. Bind, Wien IK95, ,ilr. 1202. ARHIVI XVI 1993 Referati z iB:;rovanja vTMovj Gorici 37 V opravilni vpisnik so vpisab vloge ; t ran I ak občinskih predstojnikov, dopise i odi. Jbc oblasti, uradov in javnih -Tiranov, komisija ;e operate in poročila, ki so h dostav U uradniki okrajnega urada o onravl :nil> nradnih obravnavali ter zapisnike, ki soji sesta1 lipi okrJjEn uradu glede zahtevkov strank ali ustrii obvestil podrejenih organov. C zdmih ali pot-enih potnih listih in pjtni.i knjižicah ter potro lih za pridobitev potnih listov, ki so jih izdajale \ isje oblasti, o domov-nieah, soglasjih, potrebnih za sklenitev zakonske zveze ipd., nadalje o vojakih na d pustu, vojakih v rezervi in invalidih so napravili le kratek zaznamek, niso pa tovrstnih uradn'h dejanj vpisovali v opravilni vpisnik, kolikor niso imela za osnovo neke posebne pismene viogc. Zapisniki. ki so h sesta ili v teku zc začete obravnave, ncdalje urgcnec a opom-ni niso d< bik svojo opravimo Številke, marveč so jih označili s številko, na katero so se nanašal ter z letni :om. Kadar so poročila, obvestila in podobno v isti zadevi zahtevali od več župnij, šol, občin ali podre;cnih organov v oki ju (zbirna pisanja), so vnes'1 v opravilni vpisni' 'e prvo prejeto pisanje, osti a pisanja pa označi1' z opravila števil! i prvega Poročila, pisanja ali odredbe niso nastala v poveza /i z nekim pisanjem, K' je že imelo opravilno šte ,lko, npr. perirdicna naznanila okrajnega urada, >drcdbe o ustnih vlogah strank, odredbe o lastnih ugoto j tv?h okra -nega urada, so vnesli v oprav li vpisnik ir jih obravnavali kot koneepte, uradna pi anja poročila ali odredbe, terej ':oi pisanja i jih 'e prejelo vložišče. Uradnih in odredber h listov, uradnih časopisov in podobnega niso vnašali v opra' ln vpisnih. O vseh v enem registratumem obdobju odloženih spisih so vodili abcecdno karalo (indeks, repertorij): obstajalo je i? potrebnega Štev.la listov, ki so jih zvezali v knjigo. Kazalo j" vsebovalo tri azpredelke: v prvem so morr.li \sako v registraturc odloženo pisanje označi (praviloma z najmanj dvema) gesloma, plasti z ■"••■ni oseb, na katere se je nanašalo (strah' občine, korporaeije, ustanove itd.) in kjer bilo mogoče, tudi r zadevo. V drugem so mora navesti vse opravilne številke, ki so se nanašale n'. i;to zadsv > in so bile zato regist ra"e pot isto temeljno številko. Tretji oddelek ;e obsegal regi-strati no oznako, i jej niso mi- li posebne^ i registratnmegoddt: ca za norma ¡t, so mi ali v=ako pisa e, ki je predstavljalo n rn lijo, označiti v tretjem razprcdclku z besedo "nor-malija". Zarad' lažjega pregleda normalii so v kaz lu, ne glede .ja to ai. so obstajaj rej -stratumi od clki ali ne, nastav: gl; no geslo "Normalije" in tam navedli /se normalii k so se v reg. ¡tratnmem obdob t p »jav s kratko oznake zadeve, opravilno številko ter r ;istra-lumo oznako. Pri večjih uradih so lah o namesto t< ;a vodili ločeno posebno kazalo nor- malij ter po poirebi tuoi knugo normam v katero sn prepisali besedila normalij. Za zaupne, pri prcdrtojniku urada hran,ene spise, so moral voditi posebno kazalo Poleg navede-1 h so vodi i 5e nekatere posebne spisovne cvidence Pošiljke, ki so jih oddali pošti, so vpisali v poštni neT'iiik, ostale pa v dostavne knjiga Da bi olajšai poslovanji, je voo.l okrajni urad posebne sezname ,n reg.stre. npr. menske sezname izročenih ali potrjenih potnih listov, potnih knjizie, kroínjarskiii potnih listov itd,, o zahtevkih za zgon, o ¡¿ojSkih na dopustu, : ivahdih jn rezervistih, o izdanih do-movnicali, dovoljenjih za sklenitev zakona, gh^benih licencah, orožnih (isti* graabcnih dovoljen ih, obrtr i in trgovskih dovoljeniih, o polil.finih m dnicih društvih v okraju. Pri jkrainin uradih z več n obsegom opravil so vodil še kazalo opravilnih štcv.lk (elenhus). Opravilr red je na novo uredil delo z zaupnimi spi ;i. Picdsto'nik urada je moral za pisan i kntei ih vsebine niso smeli poznati vsi iirad-n. pitra nega urada, ali jih je moral po vi.r;cm naročilu reševati sam, vouin poseben, zaupr ali predsedstvom /pisnik, po obrazcu sploSnega opravilnega vpisnika, končane zaupne spise pa e moral hrajiui pod ključem v svo i uradni sobi Kc je okrajni urad prejel uradno pisanje, je pre^sto-nik urada na njegovi zunanji strani označil dan n meser prejema (prezentiranje). v nuj in pri norih tudi uro prejema. Nato jih je vojdj* vložnega vpisnika po časovnem redu, kot jih j prejel, pisal v ipravjn vpisnik, jih oznatii z opra1. i, jO številko ter navedel število pr-log (tudi zaznamek o morebiti manjkajočih pr logah). Rešitve so moral; sestaviti pi^no. te so se nanašale na ustne vloge: o katerih so sestavili zapisnik n na pisne vloge, ki so ostale pri okrajnem uradu na njihov hrbtni strani, sicer pa na polo ¿ni pol1 to listu, ki je moral vsebovati v levem stolpeu opravilno številko pisarna ter kratko navedbo zadeve, v desnem stolpcu pa osnutek rešitve. Uradna pisanj j so moral sestavi ati v preprostem in pravilnem jeziku, jai.no i jedrnato. Na konceptu so morai, spjsc, k n j; bilo treba priključiti rešitvi, vidno označiti ter zabeležiti vsa navodila in opombe v zve; z odpravo Koncept rešitve je moral podpisati uradnik, ki ga ie sestavu Po prcg'cdu in oüobrit\i osnutka rešitve ic preostoj , urada označil "naj se odpravi (eks-pedi itur) ter dodal svoi podpis. Vod;a pižame je moral poi krbet za izdelavo čisto sov, ingotov tev, dostavo, izpisovanje v opravilnem vpisri cu ter odložitev v registraturo Odpravk so morali b 'i čisto, čitljivo - pravilno napi¿ar:, izogibati so se moral okrajfav, ki ni«o bile splošno razumi, ve. Na v,cakcm odpravku so morali zgoraj levo dodati številko, pis ija, ki [je bil« rešeno, na koneu pa besede: "Od e. kr Okrajnega urada v ...". Okrajni uradi 38 Pefcrar z zburovan'a v Novi Gorici ARHIV; XVf so morah predpostavi|cne deželne ohjaati naslavljati s "preslavni dmge oblasti in urade pa s "slavni", Osebe, ki so ;im bja pisanja namc-n ma, so morau ti'ul rati z blagorodni prečas-*iti, 'id., kol ic bilo običajno. V odredbah so morali stranke prav tako tituliratr, kot iim |je to pr -padalo po rojr.tvu, družbenem položaiu ali posebni Jrcdbi. častni besed' ""gospod" i "gospa" so morali uporabiti v vseh primenn, kot je bilo to v dežel', v običaju. Odredbe, s katerim so bili odklonjen;, odobren', vrnicm v iopolr.ncv ali na drug način odločen' zahtevki in vloge strank, so bil Irhko :dclai'i v obliki indorsata. Taje vseboval oznako oblarti, uradnega organa ali stranke, k 'e bil? odredba namcn-cna, le v kontekstu rešitve, napisali pa so jo na levi stran zadnje pole ali ovitka na pol preganjenega pi:;anja. Druge odredbe, kater: i čistopise je bilo treba izpirati na posebne pole (dekreti, odredbe, note, pisanja) so morali izpisa i po eeli *irini ( extenso), pore--čila predpostavi'enim oblastem pa na na štirikrat prepognjeni pel , s tem da so pustili prost prv :vostranski četrtinski stolpce. Poročila so morali opremio z nadpLom (rubrum), ki je morala vsebovati naslov, komu : bilo poročilo namenjeno, 0~naK0 urada, ki le pnpravil poročilo ter predmet ooročila, nadalje opravilno številko naloga višje oblasti, če je bu za osnovo poročilu ter Število prilog in me uradnika, ki jr pripravil rešitev Čistopi: so morali kolai lor ral i ga dat predstc'iiiku lirada v pcdpjs je Ibil predstojnik urada zadržan, odsoten ali c b; o njegovo mesto nezasedeno, ga je podp.sal namestnik z dodatkom, iz katerega je bilo razvidno, da c bi' predrtojnik zadržant odsoten aii ker njegovo mer,to ni bilo zasedeno. Na konceptu so označili, kdo ga e prepisal, kdo kolač miral in kdaj ie b.l odpravljen. Osnutke rešitev ukninega urada ter vsa pLan a |n priloge, k jih po odpravi niso poslal stran!:am ali oblastem, marveč so ostali v uradu, so shranili v rcgistrati-n Na vsako pisanje so pi odložitvi v rogistraturo na levem stolpcu spjdai navedli regi. tratumo oznako, namreč črko fas-cikla in opravilno Številko, pod katero al uri kater: jC bilo pisanje odloženo ftemelina številka). Praviloma 30 uradne spise odložili v registraturo (registrirali) po očdelkih, ■menova -h fas-eikli, ki so jih obl 'coval: 30 snovi ter ih ozna-čdi z velikimi latinskimi črkami (za razliko od sadre reg'strature). V omcnjoih fasciidni so mon.i 1 razvrstiti pripadajoče spise po oprav Inih številkah. V pi neru da se je več pisanj, vpisanih pod različnim šte\ Ikami, nanašalo na isto zadevo, so morali kasnejša p sanja t i ložu. k pisat u, s katerim se je v istem registratumem obdobju zadeva začela (s tem, da s< 1 pripeli h ♦emu pisanju ali povezali z o Mtkom).Na ta način se je uveljavilo odlaganje po tem ;ljni številki p okrain. 1 oblasteh. Glede na obreg opravil, so tascikle vsako leto, ali pa na dve, tri, štir do pet let zaključevali (rcg-stratMmc obdobje). Tc zaključevanje o rmra'1 izvesti v vsnj registratnri za ista leta Če se je pojav.lo v naslednjem registratumem obdobju pihanje, ki je sodno k vloy_ iz prejšnjega obdobia, ga niso smfili priključiti tej vlogi, marveč so ga morali obravnavati kot temeljno številko v novem obdobiu, na njem pa označiti reg i'"■tratumo oznako prejšnjega spisa. Za upravne spise so meraj v registratnr oblikovati 12 rcgistratu~iih oddelkov, oinaccnih z veliki črkan.i A - N. Če jq bilo treba zaradi velikega obsega fasciklc deliti so označeval te kot pododdelke z dodatnimi malimi latinskir 11 Črkami, npr, N/a, NT), N/e. Z dovol|enjem deželne oblasti so smel. Število regi.stratumih oddelkov T*nanišati ali z izločitvijo določenih snov j iz oddelka N iMeiane zadeve) povečati niihovo Število. Na fasciklih so morali vidno označiti črke oddelkov in pododdelkov ter letr ke spisov 30 Z dovoljenjem deželnega urada so megli, posebno pri manjših okrainib uradih, a 'kjer je bilo tc iijpmgl jno, odlagal spise le po številčnem redu vlog ob upoštevanju povezave v okviru posamezni» zadev, zaradi česar niso bili potreb registratumi oddelki po snovi. V takem p imeru je znašalo rcg,stratumo obdobje vedno eno leto. Oblikovali so toliko faseiklov, kot je to zahteval leti obseg spisov ter "h označili tekoče z latinsk mi črkami na faseiidih pa navedi letnik, črko fascikla ter najnižjo in najvišjo opra< ilno številko. Notranje r nnrstrstvo ic leta 1858 predpisalo deželnim oDlastem, da ugodijo zahtevkom okraj.iih oblasti za prehod od odlaganja v registraturo po snovi k odlaganju po števili icm zaporedju, medtem ko nai dovolilo prehod od odlagan1" po Štclčnem zaporedju k odlaganju po snov le na podlagi temeljne presoje vseh okoliščin Ophane usmeritve so se odraz.Id tudi na fondih okrainih glavarstev, Iti so postopoma opustila odlaganje končanih spinov v rc^ stra-turo po snovi Na številčni osnovi so urejale sveje spise tual jtčinsicc uprave.31 Šp se posebnega pomena, dragocene originalne lirtint ijid. so lahko hranili ločeno, ven< r so morali pri spisu v fa^crkln to označiti na listu, k- so ga vložili na zadevno mesto. 30 PrcdpLjani reg,Jtrat»mi i.atil ¿1. v Sploini pregled fondov Difjvnepa arhiva I. RS itr. 96-97. Regijtiatumi nai it, ki je inorabljilo rac »to Ljubljana c'- v Sergij Vilfan, 60 let Mritnega i h'v ,, ,r 112-113, 31 Anton Olobočnilc, N„nlc "'over .kim J.upanjm kako jim ;c rlclat,, kjko opravlji > domaČega in izročenega. pndroija dolinosti (na :1 oven slo jc/.ik preloi.il Fr. l.cvslik), Ljubljana 1880, piti. II 12, 17. arhivi xvi 1993 Referati z zborovania v Novi Gorici 39 Kombinirani opravilni vpisnik Proti koncil 19 stoletja je zaiel močno naraščati obseg upravnega poslovanja, Jami po slovanje pa c vse bo nazadovalo. Pokaral? se je potreba po reform., ki so jo začel .zvaiat postopoma po posameznih de iclah. Najprej ao se tejia lotili v Dolnji Avstrv T zaraa česa c dobila reforma ime po tamkL-šnjem namestniku Enchn grofu Kielmanseggu. S 1. januar] ;m 1906 so jO uveljavili tuc na Štajerskem ko ;e stopil nr podlagi odloka namestr'ka na Štaier-skem z dne 4. no^ nbra 1905 v veljavo novi opravilni red za Štajersko namestništvo in Deželni šolski,svet.32 Bistvene novosti; ki jih ; prinese' ta red, so bile: 1) pregleden i sistematičen sestav celotnega d^lavnega področja na-mestništva ter deželnega šolskega sveta v enem opravilnem načrtu, ki naj služi ki osno" a zi razdelitev referatov, za načrt norma j, za zbirke vzorcev vrst tiskovin ter kot registratu a načrt, 2) rcTTganizaci' i pisarne in oblikovanje oddelkov pisarne pri oddcl' ih namestmitva, -o morali skrbet za poslovanje ter del pisarniških in registratumih opravil, 3) vpeljava nekateini novih predpisov gledfi načina c ;la s spi-ii, namreč pisanje v nadaljevanju ter speniani in lira-njenje, ki naj zagotavjata, da bo vsak posamezni spis že od vsega začetka vedno ureien in p pravi, 'n za obdelavo, ter vpelji va novih predpisov za delo na konceptih. 4) ustano tev urada za normalije ter objava zbirke normalij za. uradno uporabo. Opravilni načrt je predstavljal sistematičen seznam vseh Tadev, ki so sodile v delevno področje namestništva in deželnega ¿olskega sveta. Obsegal je skupine, označene s črkami A do R, ki so se delile na odseke, označene rekoče ne glede na skupine, od 1 do 382; odseki so se po potrehi delili v dele, označene z malimi črkami a, b, e itd., ti pa po potrebi na točke i, 2, 3 itd. Opravilni načrt j- služil na -Jie za določitev obsega opravil vsakega odde." a namestni itva, poleg tega pa tudi kot registratumi načrt. Iz oprav rie^a račrta je bilo razvidno, v opravilnenm vpisi tu in kazalu katerega oddelka namestništva je bilo treba iskati neko zadevo, zaradi česa je moral biti opravilni načrt vedno na tekočem. Spremembe opravilnega načrta so bile možne e v primeru dt inske potrebe n jih : moral pisno odobr ti namestn k Pičimo namestništva so sestavljali vložišče, odpravništvo, arhiv m urad za norma ije, k o bili ;'oipni za vse names.uištvo ter j._sa, le oddelkov. Pri velikih uradih e lahko centralno vodeno pisarniško poslovanje zamenjalo poslo- 12 GcschiiT -Ordnung iiit die It.Li'ciemiSrki-cLc Stalthj'lerei lin d den ik. ileiermirlt;' chen Londi-icbulrU, Griz 1Q05. -Walter Goldm^r, Org n is alioriiformcn dei Scbrifigutrr, iti. 1J J. - 7j opozorili te duek*oiju dr. Gerhirdu Pfcrrchyju tijjlq>ie zalivaJjuj -m van't po uddelkih, kar se je odražalo na strukturah 'b.idov. Arhiv je predel tudi posle regis-ti ture, ki le kot posebno organizacijsko enoto obravnavan ipravilni red ne po^na več. V pisarnah oddelkov so vpisali pisanj., v opra ln vpisnik, spisovne sezname ali zbirne liste še istega dner ko so ih prejelil Uradno izdana piianja so mora'i ooravnavati enako kot ostala pre ta pisanja. V novi obliki opravilnega vpisnika (opravim red ga ^men e v'jžna kn -ga) ic dobila opravilno Številko vsaka zadeva, ne pa v,cako pisanje, !:i so ga pr_:eli, pač pa je dobilo v okviru zadeve vsako pranje svojo za- Eoredno številko. Pri vsaki spravilt številki je il pred iden prostor za vpis 5 zaporednih številk; ob ser,ti prispeli vlogi, V ic dobila zaporedno Šte 'l!:o 6, so prenesli zadevo na novo opravilno Šieviikc, enako pri 11 , 16. prp :tem pranju ud. Pp'a opravilna številka je bila za celotno obravnavo zadeve, tu«>i če se je vlekla skozi več let, temeljna številka. Pri prenosu nadeve na novo opravilno številko so morali označir teme no števi ko, prejšnjo in naknadno tudi kasnejšo opravilno Številko. 7.aporeone Številke so se nadaljevale brez prek m "ve skozi vso zadevo, četudi se je obravnava vlekla skozi več let. V primeru. Ha se j: razvila v ča^u obravnave nova zadeva, ki jo e bilo treba ločeno reševati, zo norali za novo zadevo odpreti novo temeljno številk Povezavo med obema številkama so označili tako v opravilnem vpisniku kot v kazalu. ]a razliko od dotedanjega (enostavnega) opravilnega vpi nika bomo za novi opravilni piimk že od vsega začetka uporabljali ime kombi-iran- oprav vpi; nik, čeprav se oznaki enos'avm in kombui. ani uporabljata Šele od let; 19A6 (v povezavi z nazivom delovodnik). Predmet obravnave so v opravilnem vpisniku označili z zadevo, ta e kratk...i, kolikor mogoče iCipnirt pojasu lom vset ie; sestavljena je bua iz grnel i oznak zadeve, tudi v povezav, s kra-■ev imi in osebr.^i imeni. Imena so morali v zadevi postaviti vedno na prvo mesto. Za zadeve, z z katere b bilo mogoče pred-v.rJcii da bodo zahtevale števil.ie vpire v opra-viln vp nik, so lahko nasta' ili spisovni seznam, s čemer so preprečili odpirai pe preste-vili h opravilnih številk za eno zadeve .ier ola;-šali prepled nad njirr i Spisovni seznan e stoj. 1 na me^to opravilnega vpisn ka in je dobil v vsaVem letu po eno oprav * no štev. 1 ko, pri kateri so navedli da obstoji zanjo spisovr seznam.' V p. merih, ko je zadeva tekla skozi več let, je dobil spisovni seznam teme .jno številko iz prvega leta, v vsakem letu pa novo opravilno številko. Zaporedne številke so tekle neprekinjeno skoz vsa leta. Spisovnc sezname za zadeve, ki so t e stalne, so zvezali v opra1 Ini vpisnik spreda. za zadeve, ki so se pojavljale občasno, pa ¿adaj. Spisovni seznami so se uveljavili za področja, kjer so v velikem Številu nastajali sp i, ki 40 Referan ? zborovanj-i . No«i Gonu ARHIVI XVI 1993 so v bistvu stalno enaiíj raziiKuiejo pa se predvsem glede oseb ' i datumov, Izven uprave 50 tak pi.mer tudi spiri v pravosodju, kier sc opravilne vpisnike zamer .ali /pisniki ki se vodi j o po načinu spisoEiih seznamov 13 Enakovrrtne vloge, ki so ih skupno reševali, so obravnaval kot zb ma piranja; v ta namen so uporabi i al zbirni li.it, ki so ga vnes1' v op ra' ilni vpisnik, ko je f rispelo prvo zbirno pisanje. Po dodelitvi prejetik uradnih pihanj v delo referentom so |ih moral / pisarni koli'cor mogo-ce kmalu vnesti v kazalo. To na' 1 zadoščalo za 5ri letz in je obsta -do iz shematičnega 1 abecednega dela. Prv e bil urejen za vpise po zadevah, v skladu z oprai "1n;m načrtom, abeeedn del pa se je delil pr vsaki črki na stvarna gjesla, kraj- vna imena in osebna imena Pri vsaki za-dei so morali vnesti temeljno in opravilno številko. Kadar e bilo zaradi lažiega ;skapía pmi-selno, so zadevo vpisali v oba dela kazala, neredko je bil potreben celo trojen vpis Na prednii notran stran: kazala so namestili ,-vlcéck iz opravilnega načrta, ki se je nanašal na oddelek namestniitva. na nasprotnem listu na abecedno urciena gesla z tega dela načrta s pripadajočim regiotratum in oznakami Pir.ame oddelka so "odile poleg teca Še 11 drugih evidenc (dor.tavne knjige, zaznamke o rok 1, beležnieo o spinih priročnega arhiva :d.). Delo z uradn ni pisanji se ¡e začelo v vložišču Na vsa preieta pihanja so odtisnili pre-:mno Štampil..Lo namestništva oziiuma deželnega šolskega sveta (opravilni red uporablja zar"0 izraz vložna Štan?i iljiia"). Kadar je bil da*um oddz : na pošto pomemben za obravnavo zadeve 'n g? je dokazoval poštni ž'g, je bilo treba priložit kuverto. Na pi.ianju so zabeležili tekočo kontrolno Številke (vodili so jih enotno za vsa nihanja namesti Štva in deželnega Šolskega sveta jkoj vse leto), nate pa vpijali še v dostavno ki igo oddelka. V pisarni oddelka namestništva so vsako p -sanje levo poleg pre^mne štampiljke označili s Številko oddelka, v odtis prejemne štampiljke pa opijali opravilno Številko (nad črto) in zaporedno Štev ilko (pod črto) ter šte^ ilo p .log Novi način obdelave spisov je zahteval, da so mora vse koncepte n ivma pisan -1 p^ati v nadaljevanju. Pri tem so se morali dosledno držat- časovnega zapored'a pisnih sestavkov ter upoštevati, da bo mogoče vse pele in liste nekega*spisa tako speti al: prilepit:, da ne bo pisava FiiL ;r prekrita in bo mogoče spis odpirati i brat. kot knjigo. Vsako polarne ino p sanje na neki poli,al listu : moralo preelstav';ati zakl i -če no celoto Zato so bile dotedar e oznake 1 -sani (rubrum) moteč dodatek in so namesto tega vpeljati "zadevo", v obliki gesel, ki naj čim kraj- 33 Ger;hä(l*ordnung für di' Gerichte er.ier und ¡¿weiter In tanz, Verordnung de* Ju.iüzmmi.tteri vom 5. Mu" 1897, Reichs-gei :tzbUtt 1897, it. XI. 1-112. še in natancn^ie označijo vsebino, ne da b se nanašala na stame obravnave V primeru, če vloga n: imela navedene zadele a pa jo h ilo treb" izboljšati io ie mora) označili reierent Še nadalje so morali pisati stvarna stanja, izjave iod. na levi, osnutke rešitev pa na desn polovici strani. Naslove so lahko pisal preko vse širine. Koncepti in izvirna pisan t so morala b naiisuna razločno, miselni potek so morala podaiati urejeno, s pravilnim ti ji^snim načinom frazama ter popolno Izogibati so se morali be„ed in fraz, ki ;o bnc zastarele, ki so piipadaie izključno pisarniškemu jeziku ali so žalile jezikovni čut, kot so b:lc dolgoveznosti, nevsebin-ske fr?ze ali ponavliania. Nadal ¡e bilo naročeno, da se ne lotevajo stilističnih fines pri manj nomembnil. rešitvah, ker ic to brez pomena, kljub temu pa prav..oma zahteva dali Časa ki naj ga v državnem interesu na drug način bol koristno porabijo. V primerih, ko n;j b dvoje ali več ob las . in uradov istočasno in neposredno seznanili o neki rešitvi, so ¡men sestaviti enako rešitev za vse oblast' in urade, na koncu pa so navedli, katere oblasti prejmejo to rešitev kol originalno; tu so mogli p..pisati iue"i kratke dodatke, namenjene posamezni1.1 uradom, Namesto npslova prcicm-niKajt b o treba ✓ takih primerili v konccptu in Čistop.su navesti vse urade, k jim je bila namenjena originalna rešitev. Poznali so več načinov reševanja prejetih pihanj: z osnutKom, k' gaje referent napisal na poseben list (referatni ll st) aii pa na prejeto pisanje, tei izvirno reševanje, kadar ]c rešitev stranki ali dni¿cmu uradn, ki ie zanjo zaprosil, napisal v nida'jevanju prejetega p bani a, ne da bi izdelal izvod, ki bi ga odložil; v registraturo. Na koncu osnutka je referent dodal zaznamke glede obdelave (ce h r vneiel v referata ) st) ter zaznamke glede dostave. Le/o spodaj pod datumom na koncu osnutka jc dodal še zaznamek o izloCar j, ki jc obstajal iz črke S n lctr..ce izločanja če pa naj .-¡pisa ne bi izločali, pa iz črk N S Roici dodai a so znašali 10 ali 30 let. Spisov, ki bi 'h lahko potrebovali Še po 30 litiji, ter spisov, k. so .meli arhivski pomen, niso smeli zlociti, V načelu so mora-i vsak s^ s, to je prianja, ki so bila povezana z isto temeljno Številko, od vsega začetka obravnavati tako, da so tvorila v seb- zaključeno urejeno celoto in da so ostala taka tudi potem, ko |e bila zadeva končana. Zato so morali že referenti paziti, da so posamezna pisar i sled a v časovnem zaporedju, kot jih : prej' loj vložišče in da ¡e bilo naj ¿tare j Se pihanje oziroma najstarejša prejrmna ŽtLmpilika vedno na prvem mestu. Za vsakin p sanjem io morale b i razvrščene pripadajoče pi oge. Z naminom, da bi zagotovm urejenost spisov, je poslovni reu posegel tudi na tehnično področje. Pri polah ali listih večjega formata naj ARHIVI XVI 1993 Referati z zborovariia v Ncvi Gonti 41 bi s prepogibanicm ali obrezovanjem, če je jilo le mogoče, dosegli pravilen fonrat spisov M x 21 em. Po vzo.u pisarniškega poslo\anja v Nemčiji so tudi v opravilnem redu predvideli sistem spenjanja spisov Vrsta in naCin uporab: pripomočkov za spenjanje se ic raz'ikrval glede na obseg spisov ter glede na to, koliko Časa j< bilo treba spis hraniti Manj obsežne spise naj bi list za listom po vsej aolžini zlcpi'i n preden bi jih dobončne odložili v arh v, Se s snkanc-im spili ali sešili. Obsežnejše spise so moral: ob (evem robu preluknjat: n speti, o n krneč s katerim so pisanja npeli, ji: moral biti tako dolg, da je bile mogoče spis na kateremkoli mestu popolnoma odpreti, konce sukanca pa so mora.i trdno zavozlati. Ker naj nc b bili spisi debelejši od dveh eentimetrov, je lahko posamezen spis spise pogosio uporablj.ili, so smeli predstojniki oddelkov odredil da v posameznih primerih, natančno določene spise te vrste pTame oddelkov stalne hran-.o v poročnem arhivu, pripravljene za uporabo. Tako so nastali izven splošne regislraturc spisi, oblikovani predvnem na podlag organizae-isko samosto-nih subjektov, raz-nir objektov, krajev pdl (t.i. konvoluti ali specialni fascikli). Pri Namcstništvu v Gradcu in Deželni vlaHi v Ljubliani j i poznamo že pred letom 19C0.34 Na Kraijjslccm se Kilmanseggovc reforme dc prve svetovne vojne mso louli. Dotcdanic oblike opravilnih vpisnikove srečujemo še nadalje tud pr m1 listrntvih na Dunajr '5 Leta 1910 so ta uporabljala naslednje oblike obrazcev Opravilni vpisa le Ime osebe ali oblasti, Opnvilna šle Ika, dal um, številka Dan prejema o/.niikti oddelka priloge Zadeva Dan dosinvc Rešilcv Kazalo Geslo Oprtivilne itevilkc Gesla so izbirali po stvareh (prime : AtuomoDilfuhrcr Abicnigung Adel Anerkennung Allerhöchste \mter Anstand) krajih oz osebah. Kazalo opravilnih številk (elenhus) Opravilna številka O/.mikii f? iciklf Opis spisa Prejšnja ilevilka Kasnejša Slevilka obsegal tudi več snopicev. Vccjc i., pomembnejše spise so lahko oprcmii z ovitki po prevzemu v arhiv so jih lahko tuc zvezali v obliki knjige. Dejansko pa lahko ugoto 'imo, da se v avstrijskem pisarniškem poslovanju metoda spe-iiianj? spisov n nveljav a. Končane spise iz tekočega in prc-icklcga leta je morala pisarna oddelka namcstni,v;tva shraniti v priročni registratnri, ure, Ene po rcgiMtraturncm načrtu in temeljnih Številkah. Pred odložitvij-t v rcgbtraturo jc vodja piLarne na Jpru zabeli i I zaznamek o izločanju ter pr isul A (jbge tan. to jc končano). Isti žig jc moral vnesti tudi v opravilnem vpisniku pi. odgo\ »rjajoti opravilni Številki in / kazalu. Po preteku dveh let so oddali s isc iz priročne registratue v centralni arhiv, ki jc bil skupen za celotno n"mcstnistvo. V primerih, ko so po oddelkih starejše arhivske Pisarniško poslovanje v času rned prvo In drugo svetovno vojno Domnevati je mogoče, da so pričela uporabljati novi, kc.mh ra . ipravilni vpisnik ok-p la glavarstva na Štajerskem že pred letom 1! .¡i. N'_gova uperaba se jc po svetovni vojni Sirila tudi na btvšo Knuijcko. Prvič srečamo 'ak opraviln /piknik pri Okrajnem glavarstvu Ljub-liana-okoiiua leta 1923. V si adu s Kilman- 34 Seriji konvohiliv Deielni; vlarfr v I jubljani, Arhiv Republike Sloven: . 35 Oit;nei :bi!fbes Stm Taichiv, Abteitung Allcemeinei Ver-wj'tungiircbiv, W:cn trna Ume t, Gndivo ju zgc dovinc SI "vmeev v Spi j in t n upravnem »thi-m na Dun-ju, Aitlivi 111, SL 1 2,1 ubij m i 1980, sli. 13-17. - i»ta, Gradivo v fondu c.ki F: lini nega minidrulv» na Dur^ju, Arhivi IV, It 1-2, Ljubljana 1981, ilr. 119-120. 42 Refw'ati t. zborovania v Novi Gorici ARHIVI XVJ 1993 seggovo relormo je že pr Narodn- vladi centralno organizirano pisarniško poslovat je zamenjalo poslovanje po po,rerjeniŠtv ih. Na splošno na so prenehali uporabljati način odlaganja končanih zadev po snovi f ¿jcma je Mariborska oblastna skupščina v letih 1927 dc 19?.9).3(i Obvezna je postala uporaba kombiniranega opravilnega vpisnika (označuje se kot vložni zapisni1' po t. i. KilmanseggoveiTi sistemu) za vse splošne upravne oblasti (velika županstva, sreska poglavarstva, itd.) na podlagi navonil vehcih županov ljubljanske in marborske oblasti z dne 31. decem ra 924. Pr\ ;mel le opravilne, drug' pa se temeline številke. Na kombiniranem opravlnem vpisniku je temcl"'o tud pisarniško poslovanje, k ga je za vse splošne upravne oblast v banovini orečpLal Poskvnik kra'ievske bamke uprave dravske banovine z dne 24. decembra 1930 in ki je bil z manisimi spremembami enak Poslovniku Velikega župana ma borske oblasti, objavljenim leta 1927.17 Tako se na območju dravske banovine pr splošnih upravnih oblasteh ni uporabljala oblika opravilnega vp snika iz Poslovnika za obča uprav na oblastva z dne 23. oktobra 1931, 11 ga je predpisal ministrski svet in je bil enak vp .sniku, kakršen je bil v uporabi pred Kilmanseggovo reformo.™ Z letom 1931 so b- uvedeni s Poslovnikom kraljevske banske uprave komb-nirani opraviln vpifnru s temeljno števil ko. Izgleaa, da se uporaba temeljne številke n obnesla; po večini so vpisovanje teh številk pri src s* h nacclstvih kmalu opustili ter so pr njin leta 1933 sploh vpeljali obrazce opravilnih vpisnikov le z eno vrsto številk (opravilnih). Pomemben sestavn. del pisarniškega poslo-vania, ki ie deloval na principu opravilnega vpisrka, -e bilo abecedno kazslo. Nanj so morali polagal posebno pokornost ker j»" bil os-novri pripomoček za iskamc sp'sov. Zadeve so vpisovali po i mer h oseb, na katere se je spis nanašal, oziroma po stvnm aznaki.3^ Pii uradih z manjšim Stevi"om spisov (npr. pr* obeinah) so uporabljali še nada e enostavni opra11 ilr vpism«. in po njem t Ji odlagali spise. Zato je Samouprava, glasilo Županske zveze v 36 Sploini pregled fondov Dr7.avnega irhrv 1-KS, itr. 71-76. -Poslovni red odilclbi Hi -alranje zarlr vc pokr ijirske upMve 7ji Slovenijo v ljub I jam, 3.1. 192/ 37 Porlovnik Velikega župrjia M: ribori ke oblasti, Maribor 1927. - Poilovniic kraljevske bajiske uprave dravske bnovine, Lj jbljana l°30, lian ika uprava dravske banovr-e 1. ft. 2581/113, 24. 12. 1930. - Vladird.r Kololi. Ban.sLj upravi Dravi kc banovine in njeno gradivo, Arhivi 11, IL 1.2, Ljubljani 1979, «ti. 42-43. IS Poslovnik za obča upravna ob I a jI v ,-Sfu?.hcnc nov in e ki aljevine Jugoslavije 1931, IL 270 JiXXV/, 595 ■ Sltilbcni list kraljev .ike banske uprave Dravi-ke banovine 1931, HL 79 -598 Di. *ka uprava draveke banovine 1, 2581/103 z dne 24. 12. 1930 39 JožeŽontar , kazv-ij lislemov, dr. 141 144. pomanjkanju predpisov, ki bi bil: namer :m izključno abčinskim ta]niicom, leta 1937 priporočala, da si zaenkrat pomagajo s Poslovnikom za obča upravna oblastva iz leta 1931, k; ',e imel za ofnovo enosta/n oprai lin vpisnik, naslednje leto pa objavila Navodila za občinsko pisarniško poslovanju, ki nai b. temeljilo na enostavnem opravilnem vp.sniku, priporočali pa so upo abo t.i. stranskih opraviln .h vpisnikov, v katere so vpisovali po posameznih vrstah ;pire, ki so se pojavlja1' v večjem številu (npr. domoviiice, gradbena dovoljenja, zapisniki o mrliških ogledih itd.).40 PlsarnlSko poslovanje v ča. u po drugI svetovni vojni e nadalje se "e obdržal pu organi1! oblast sistem pisarniškega poslovanja iz predvojnega časa, potrebni pa so b nofi predpisi. Raz:im Ijivo 3, da je bilo na;bol problematično poslovanje pri krajevnih ljudskih odboru. V uvodu Navodil za administracijo in notranje poslovanie krajevi h ljudskih odborov je oddelek za zakonodajo in izgradnjo lidske oblasti pri predsedstvu vlade LRS leta 1946 ugotavljal, da je med tedanjim stanjem, kakršno je vladalo v ad-ministraci i večine krajevnih ljudskih edberov, in pa tisum, kakršnega so določala tedaj objavljena navodila, velika razln a, ki ;e ni mogoče i travnati.11 Dotedanja pH .jiivnost adin nistra-c ;e na. marsikje ne bi ustrezala nitd najosnovnejšim zahtevam solidnega poslovanja. Navo d a so predpisala, da mora ) krajevni Ijudsk odbori voditi glavn. opra\Jn. vpisnik (zan< uporabliijo izraz delovodnik, ki jc od tega časa postal splošen izraz za opravilni vpisnik), besedica "glavni" pa je pomenila skupen vpisnik za vse poslovanje ] udskega odbora, kar so sploh šte kot osnovni po/joi za urejeno poslovanie (z i;jemo zaupnih spisov). Opravilne vp.sinke so lahko voc na enostaven al kombiniran način (ta dva i: ;raza srečamo prav tako sedaj prvič v nekem predpisu). Tud- p>i enostavnem opravilnem "pisniku p-1 so morali zlagati pranja v ist■ zadeli k so sicer imela različne opravilne (navodilo uporabljp izraz delovoone) štev Ike, 40 Samouprav* 1,1930, itr. 154 Samoup.jva, gl šilu Županske zveze 1937, str. 42.- A J., Občin iko pirarn'lko po.ilovanje, Samjuprdv-, glajilo Ž-i- j ike zvezt 1938, jtr. 12-14, 30-34, 45*47, 83-K7. 110-112, 159-162. 41 Niivodilo za ,vtr iln'itracijo in notranje poilovanje krajevnih Ijud.ikil odborov, 0loeil občinskim iji dskiirtodbo-rom, da uporabljajo za vsa navadna pisanja samo en, in sicer kombn .irani apraviln vpisnik s temeljno številko, naslednje leto pa je údal Še Začasna na rodila za pisarniško pošlo/anic ljudskih odborov, k mimo omenjenega n: =o prinesla nekih bistvenejših dopolnitev v pisarniškem poslovanju. Vzrok, da so uvedi temeljno številko, le bil v tem, ker so pri Državnem sekretariatu za abčo upravo in proračun ugotavljali, da manjka v arhivih udskili odborov pravzaprav vsaka druga opravilna številka. Uslužbenci so se s cer izgovarjali, da e to posledica prenosov Številk, ne pa nereda pri poslovanju. Da bi to odpravili, so se odloc'ii za sistem temeljnih Štc Ik, ki teccjc tekoče po vrsti in ki omogočajo preverjanje al, so v arhivu vsi spisi.43 Zarad: obsežnega poslovanja so dovolili naj rej Mestnemu ljudskemu odboni Ljubljana (leta 19^4). nasledi je leto pa še mestnima ljudskima odboroma Celje in M íribor, da voOijo opravilne vpisnike in odlagajo spise ločeno po ta niŠt' h (tajništvo ljudskega odbora, tajništvo za çospjdaii jtvo. za prosveto in kulturo, za socialno pol 'iko in zdravstveno varstvo ter za komunalne in stanovanjske zadeve). Uporaba izra za "zaeasnr navodila za pisarniško poslovanje" v pi iročmku iz leta 1953 pa daje vedeti, da | nastop 'o spoznanje c potrebni spremembi sistem?. ki so ga prevzeli i? predvoinega ea^a (njc-govr korenine pa segajo še v avstri ski čas j red prvo svetovno vojno). Za sklep Se nek y pojasnil o terminologiji, uporao,;er. v tem prispevjcu. Ker je treba razlikovati - kot sr.io vidf - pisanje (Schriftstiick) id kompozicij,' pisanj (Akt. to je spis), kar je sprvapredstavljalo prejeto ir odpusiano prianje, kasnee pa vsa pisai, i v zadev in ker pod besedo dop.s ni mogoče razumeti npr. odločbe, pogodbe, zapon ka 'pc!, jc bilo treba ostati pri Izrazu, ki zven morda nekoliko starinsko, vendar boij urtreznega izraza nimamo na voljo. Beseda dokument jc zelo áiírok pojem in se v obravnavanem času v pisarniškem poslovanju ni uporabljala. 274; It. 6, j ti. 332 334. Pisarmlko po «lov in je, Ljudski upmva IV, 1951, it. S-9, atr. 457-472. 45 Zaiauia navodila za pirarniikD pc ilovnnje ljudskih odborov, Dri^vni sekretariat za pri' ¡hin n driavno idrainislracijo LPS, Ljubljani 1953 France Knvif, Kombinirani detovod-nik, Ljudrlia uprava IV, 1953, IL 1-2, atr. 88.91. - Zipisnik konference taj likov okjr-nil in mestnih ljudskih odborov ter . ■ ikov tjucjiklli odborov mestnih obiin j posebnimi pravicami, 28. 12. 1954. - Jo Jr, Žnnlar, ArUvi občinskih ljudskih odborov, str. 38 39. 44 Referati z zborovanja v Novi tionci. arhivi xvi 1993 Za to, kar danes razume mo pod delov od-nikom, smo uporab d i izraz opra 'ilni vpisnik, ki je bil na splošno uvel avl'en pred drugo sve-tovno voino v predpisih in strokovr1 'teraturi, p- avlja pa se od 18. stoletia dalje. Leta 1946 vpeljati ;ermin delovodnik ima gotovo svoj: Itoi -nine v ruski besedi "delovodstvo", kar po meni pripravo in odpravo uradi h pihanj ?r:d tem časom beseda delovodn k p i na» ni b a znana in je tudi Slovenski pravopi iz lel i 1950 ne navaja. Od opravilnega vpisniKa 'ivira tud opravilna številka, izraz, ki ga pn^naio Še Z^£asna navodila iz leta 1953, norma]» pa je v uporabi pri poslovanju i. spisi na sodiščih. ZUSAMMENFASSUNG Die Entwicklung der Schriftgut Verwaltung bcL den ver wallungibehorden Iii* zur Reform der kan7]di;cFcliäf\-sführung im Jahre 1956 JO'/M fcONTAR Der Beitrag behandelt die ältesten Systeme dei ehro-ncil einsehen Se'irin^ulünricn, d'e Hinfiihrung der Rcgis-tnuurplan^, Joseph in ische Reform der Kun/leigesehaft stührung, dir; Hintühnmg ('er Grundzahl im Geschäft ;prolokoll, die Rintulirurg des kornbiniertm Geschäft >Protokolls (KicLnuui'cfi'js Reform), die Kanzleiges ehäfUiuhnini; in der Zeil zwi'.clien dern ;rsten und rwc. ten Weltkrieg und in der 7j lI nach dem zweite Weltkrieg J3cr Beitrag bezi;ht rieh auf dir Entwicklung der Systeme in Österreich und na^li dem Juhie 1318 in Jugoslawien m bei linderer Rü cksicht auf die Gcs ehaftsluhrun« der Kaiizleien im Ciebiel Sloweniens, Bi;;trski rokopis, Liber de Civitatc Dei saneli Augustini episcopi 1147 NUK Ms 2, ' >1. 2' in 3 ARHIVI XVI 1993 Rsfcraii >, zboiuvann v Novi Gorici 45 Sistemi poslovanja s spm v Sloveni/i od leta 1955 dalje VESNA GOTOVINA Pisarniško poslovanje pri naravnih trga: lih 'c bilo do konca leta 1957 dok.1 rarlično urejeno, ker so ga opravljali pc |začSBiijj navodilih raznih organov, ki niso urc;ala vseli vprašan' enotno .1 v ccloti. Do uvel:avitvc bredbe o pi: amiškem poslovanju jc £ lo to poslovali c večinoma pomanjkljivo organizirano in neenotno. Stane Kraniejc avgusta 1954 piial o poman -klivestih dotedanjega pisarniškega sistema v "Ugotovitvah ob scdani. ureditvi pisarniškega poslovanja 11 predlogih za poenostavitev m poenotenje" (Državni r.eki 2tar1.1t za občo upravo 'n proratun T„RS, št. 11- 3958/41); to jc bilq kasneje ob avljcno v Ljudski upravi, VII/1954, št. 12. Največja pomaniklivost so bili tri e sistemi vodenja cvid^ne ;n sicer sistem enostavnega dslovodn ka, kombir:rancga dclovod.i ka i.i tistem vpisnikov "Vsako zadrvo jc t o potrebno vpisati najmanj dvikrat, v del uvodni k in ideks, ker Liiccr spisa ni b;lo mogoče najti." Stane Kranjc je žc leta 1954 predlagal sodobncj&i ■ nemški sistem poslovam 1 s spir,!, in sicer sistem dceiinaliie klasifikaciic, ki jc obsegal deset glavnih skupn. McniJ _e tudi, da jamo nvedbr. decimalne klasifikacije nc H bili dovojj, S"- b bilo potrebno uvesti enotn. "'poenostavljan1 sistem kombiniranega delovodnika" (združitev kazala u indeksa, združitev dclcvodni.;a >n kontrolni ka spisov, zmanišar e formata pet vrstičnega kombiniranega delovodi ika na polov ,co, izločitev vpisovanja tist''i podatkov, ki so razvidn iz pomožnih knjig). Pisarniške poslovanje naj bi bilo urejeno na podlagi kombiniranega delovod-nila 1 po skupinah zadev na podlagi dc< imalne klasifikacije Dolovodiuk V ' ncli ozn.iČbc P za dclovodniK za priimke, N za nauivc uradov, organizacij, K. za kr?jc, B za označevanje besede, S zz. skupne zadeve. Leta 1954 jc Državni sekretariat za sploino iipravo n proračun LRS (št. 11 - 3958/63 z dne 15. 12. 1954) izdal Dnpnlnilna naviidila za ureditev pisarniškega posliivanfa, po katenn naj bi se ravnali ljudski odbori. Nam;n |e iod-robnejših navodil jc bil, g] bi odpravil, pomanjkljivosti v uradih driavn11 up fvnih >rga-nov in proračunskih ustanov. Dopolnilno navo-d: lojc podrobneje oprcdtjilo: 1. Ureilitcv pisarne (vložišče, rcgistratnra, strciephnica, odpravr. .štvo, arhiv). 7 Prevzemanje, odbiranje in signiranje poŠte, sprejemanje in shranjevanje vrednot ter uničevanje Knlknv 3. Vpisovanje poste v delnvodnik. V dclovod-nik so moraf' biti vpisane vse nadeve, ki i'h je urad obravnaval. Vsa prepta pošta jc moral? biti vpisana v delovodnk istega dne, ko ic bila preeta. Na vse vloge in dop re so morali odtisniti delovodno (vložno) Št.im-pfljko in datum prej ima, vedno jc bilo potrebno napisat tuui pedatke o predspi ;ih. 4 Označevanja zadiv. Pri navedbi zadeve jc bilo potrebno razlikovati a) označevalne besede, b) pojasnila k oznacevalnin besedam n c) dopolnitev pojasnila k označevalnim besedam. Označevalne besede so ločni po: a) piiimKih oseb, ki j h : obravnavala vloga - (ime in podatek o bivališču), b) naziv uradov, podjetij, organizacij, kijih jc obravnavala vloga, podatki o sedežu, c) kraju in d) druge pomembne besede iz vsebine. 5. Vpisovanje v indeks. K vsakemu dclovod-nikn so morah voait' indeks, praviloma na pclah, k so jih v začetku naslednjega leta zvezali Indeks ic moral bit. urejen po ibe^edi. ki se je IrJiko dcli'a Še dalje po samoglasmicih. Vsaka črka je lahko obsegala samo nekatere vrste kazal (pr. .mensko kazalo, kazalo nalivov uradov, kra evno karalo stvarno kazalo). Za skupine zadev so potreboval' posebno polo papirja, priloženo k indeksu kot prva pola Na to polo -so vpnali po zaporednem redu vse skup.ic zadev, ki jilj jc: obsegala posamezna skripina Ta seznam j bilo potrebno ob koncu leta prepirat po abcecdncm redu skuf n :adev, nato pa ga po vezavi indeksa nalepiti na notranji strani indeksa, (slika 1) 46 Referati z zborovanja v Novi Goric; ARHJVl XVI 1993 Delovodnik. Zap. strani delovodmtca. Del. It. in delo vodna nota Datum preji na pril. in vrrtn. Zadeva Poiiljalelj, datum in Et, dopisa Jalun in na "m rrBitve Kole p«ip mb in ark izn. opr. pr. kn . priloge: del. en vrenn_ Kombinirani deiovodnk, 1955 Delovodn k: Zap. stran delovodr uca: Delov, in d e low enota Zidava in arhiv lica ooi liha Zap. a vložka Prejem Rei.tev Kokin pr pombe datum poiiljftclj datum način opr. tem. P1 k? n. d. c A i c rr u E F Kombin ari delovodi k, 1955 Način vpisovanja: PR7IMKJ __0 Me» UTnaiba -zJeve oziroma poiilia'clj Krsj_ Poi-iljatcLj oziromL ozni'ba zaJcc Delovodn;» it naJs pošiljat. 1 7 3 4 5 G 10 K.ODAL Mirta Fodgonc. podpera 577 KORTNJoie Šmartno no de [¡lev [tan o van | a 579 11 IvOLtNC Iv.-n gradbene dovoljenje 1035 Indeks, 1955 ARHIVI XVI 1993 Referati z zborovanj v Novi Oorici 47 NaCin vpisovanja; NAZIVI Mrl. Označba '.vir c o/imrri p<>¿*|1|a'rlj . K2L Pcuiljalclj j/j lom a OTTiatb» 7-iHrv": lJelovcmnt Ju naia pr lil. it 1 2 3 4 5 6 9 Krajevni uiad Pr racije prevzem iiventarji 29 11 KOVINOTFJINA. lrRi>v*kn p"H[rl¡r li.ru pravila 973 ludeko, 1Q55 6. Kazalo tujih delovodnih Številk. Tu so vpisoval delo vodne številke vseh uradov, razin ustih, ki so [bili podr ejeni. Za uspešnejše izvajanje novega pisarniškega sistema so decembra 1954 organizirali dvodnevne tečaje. Teh tečajev so se morali udclc eti okrajni upravni inšpektorji in vodje delovod-nikov. Vsi okrajni in mestni ljudski odhori so vodili za posamezna tajništva in za določene delovne enote ločene delovodnikc in indekse. Tc so morali voditi v glavni pisarni - centralizirano. DelovodniKov in ndeksov .z glavne pisarne niso dajali po oddelkih Dclovodniki in delo-vodne števili;c na spisih so morale biti enotno označene, in sicer 11 tajništvo ljudskega odbora, II tajni itvo za gospodarstvo, 111 tainištvo za prosvetc, in kulturo, IV tajništvo za socialno politiko in zdravstveno varstvo (Državni sekretariat za splošno upravo in proraČnn LRS št. II -3958/? I z dne 4 januarja 1955 - Urer-tcv pisarniškega poslovanja, uvedba ločen;h delovod-n >. ov). Iz splošnega pisarniškega poslovanja so morali izločiti pisarniško pos vanic uprav za dohodke (Državni sekretariat za splosno upravo in prorači .i LRS št. II 97/15-55 z dne 2. marca 1955 - Ureditev pisarniškega poslovan;a jpiav za dohodke). Avgusta 1955 je Državni sekretariat za občo uprave ir. proračun LRS (Št 11-97/55 z dne 5. avgusta F 955 - Pisarniško poslovanje novili ok rajnih in občinskih ljndck" odborov IH7.CC lt. 4 Tem. IL Org. cnota 7. M) EV/ .................................................... Zap 11. Datum prejema Poiiljatelj lipiMHO Pripomba pnimek in imc oziroma rraj'V in kraj itev rtalum označb;» datum j | 2 3 4 5 e 7 Seznam sp sov, 1958 (Format „50 x 353 mm) ARHIVI XVi 1993 Referati z zborovania v Novi Gorici 51 Enotne arhivske znake (oz. arhivske šifre) so uvedli januarja !958. Sekretariat IzvrŠnegj sveta za upravo LRS je izdal olrožnieo št 032/1-4 \9r)Z - Preglea enotnih arhivskih znakov in prv poizkus klasifikacij kegi načrta Spise so v okvnu zadeve odložili v arhi v faseikliu ili ovoiih. V otevnu vsakegz. posameznega arhivskega znaka so zadeve razvrstili, in sicer: a) nadeve fizičnih oseb - po abecednih črkah pi.imkov b) zadeve ptavmh oseb - po abecedi na_'vov e) zadeve, ki niso bile fizične ali prazne osebe, pa po temeljnih številkah Bistvena razlika ir:ed dotedan.im' arh. rkimi šiframi in enotnimi arhivskimi šiframi le bila v tem: da te niso bile več sestavljene po organi-zaei skih enotah in zadevah, temveč so označevale samo zadeve neglede na organizacijsko enoto (okrožnica Sekretamta izvršnega sveta za občo t ravo LRS 01/2 - 1085/8 - F, z dne 30. decembra 1957). Dovoljeval so razčlenitev arhivskih šifer (p 38, 38/A, 38/B, 38/C) in uvedbo dosjeiev Arhi ske šifre so dopolnjevali ze v začetku leta lS"^. Največ težav so imeli z enot-n m arhivskim znakom splošno. Za leto 1959 so z okrožnico Sekretariata izvršnega sveta za občo upravo LRS (št. 0321/11-1958 z dne 19. de^mber 1958) ponovno dopolnili arhivske znake. Tu so bili posamezni arhi ski znaki že bolj podrobno pojavnem. Za premoženj."ko pravne zadeve so z okrcžn.eo Sekretariata izvršnega sveta za občo upravo LRS (št. 032-16/1 - 59 z dne 21. januarja "959) določili posebne arhivske znake, ifl sicer za agrarno rei_.nno 33/Ad, zaplembo 33/Bd, nacionalizacijo do leta 1! C 33/Od. nacionalizacij j ii'jeirinih zgradb 33, ]d . Te zadeve so odlagali v dorjeie. Za leto 1960 je Sekretariat izvršnega sveta za obCo upravo LRS z okrožnieo (it. 032-6/5-59 z dne 22. 12. 1959) dopolnil notne arhivske znake. Tudi v tatu 1961 ni prišlo do večjih sprememb, razen pri arhivskih znak-h za splošno, zdravstvo, gospodarstvo i zunanj.; zadeve Do večjih sprememb ni priilo tuc. zaradi različnih mnei p predlogov, ki j 'i v enem letu niso uspeli usklad.u Sekretariat izvršnega sveta za občo upravo LRS je izdal Navodil» /sem okrajnim in n'.i-Einskim ljudskim odhr^om v LRS, po katerem so ti s 1. anuar/em 1960 opusu! vodenje kazala oz so ga zdnižili z delovodnikom (Sekietariat izvršnega sveta za občo upravo'LRS, 032-22/1 -59 z d e 22. 11 1959 - Vsem okrajnim in občinskim ljudskim odborom - zdruzitcv kazala z delovodniKom). Ta ukrep je bil izveden zaradi poenostavitve pisarniškega posloval a in preizkusen pri nekaterih upravi" organ'h. O tem so bili o veščeni tudi rcfftiblišB organi in zavodi s priporočilom, da ti oni na podoben nač.n poenostavijo pisarniško poslovanje Zadeve v delovodi^ku, zadruzenem s kazalom, so razvrščali na: a) ¡merske zadeve - fizične osebe - pravne osebe b) stvarne zadeve - tiste, ki se niso nanašale na fizične ali pravne osebe c) lastne zadeve - tiste, ki ;o se nanašale na sam organ Kljub velikemu napredku pisarniškega poslovanji je biio še vel iko pomanjkljivosti, npr. preveč evidenc (delnvodnik, kazalo, interna delovna knjiga prejete pošte, knjiga odposlane poste, kuri.ska knjiga, arhivska knjiga, reverri), zastarelo je bilo tudi samo poslovanje s spisi. Stane Krame je aprila 196 naredil Predlog za določitev sistema enotnih klasifikacijskih znakov in za določitev načina zb iranj- podatkov, ki so potrebni za sestavo znakov. V tem predlogu jc poudaril, da b ti lo potrebno nare diti enotne klasifikacijske znake, ki se ne b. smeli spreminjati vsako leto, tako kot ie b:,o to do tedaj z enntn.n arhivskim, sna*i S Kranje je navedel tri vrste sistemov, enotnih klasifikacijskih znakov za evidenco v upravJ} iri sicer: a) razvrstitev znakov po dcc.malncm s.stemu (pr 0, 00, 01, 02, 020 ) b) razvrstitev znakov po eeni malnem sistemu (pi znak 04 bi se razčlenil na 0400. 0401, 0402. 0403, C404 .) e) razvrstite" znakov po abecednem sistemu p . znak C na CA, OB. CC, CD ...) Odločil so se za razvrstitev znakov po decimalnem sistemu. Zari.Ui prednosti predlaganega novega s*stma je Sekreta-at Zveznega izvršnega sveti, za občo upravo FLR I s pismom z dne 20. 11. 1961 soglašal, da vsi upravr organi na območju LR Slovenije uvede/o s 1. 1. 1962 nov sistem evidence o spisih na temelju enotnih klasifikacijskih imakov in kartoteke. Izdana so bila Začasna navodila za pisarniško poslovanje, Slo^nija jc prešla mnogo pred ostal uii republikami v Jugoslavi na nov sisU m poslovanja s spisi. Osnovne značilnosti novega pifarniškega sistema so: 1. Vsa evi.lenca o sp jih in ari iviranje sp.sov re temeljila na enotn .i klasifikacijskih znakih, k so sistematično razvršča v»e s^.se po nj iovi v sel ni. Izbra so decimalni listem (10 glavnih ^kupm v vsak od teh Še 10 podskupin) 2. Glavni evidenčni pripomoček ,,; postala kartoteka, le v ustanovah z manj 1 it 3000 zadevam, na leto so lahko vodil delovodnik na novem zelo poenostavljenem obrazcu. Kartotečni list so izpolnili za vsako zadevo n ga vložili po klasifikacijskih mak j ter po strogi abeced Dotedanjega del uvodnika .n kazala ni: o več uporabljali. (slika 3) 52 Referati ¿Doiovima v Novi uorici ARHIVI XVI 1993 313 Peirovčič Ciril, Tolmin 16/&2 Obrtno dovoljenje 3 4/11 + 1 3 25/12 F 30/11 13/12 I?63 3 10/12 R aJ 4/1. 11/12 liv 15/12 OLO Goric? 3 19/12 Kartica, 1962 številka Frcno. /idcv? Vpisi in -/piši Pripombe 16 pb r rov čir ciril Tolmin obrtno do vol len i c 3 K i/v. o:.o Gorica 15/12 4/H 30/11 17 Poslovanje . spi, ,i, navodila 1 Ea 032 1/11 4/1 Delovodnik, 1962 3. Obvezna pomožno-c ■'idencna pripomočtca sta bila kontrolnik pošte in arhivska knjiga Knjigo prejete pošte in knjigo odposlane pošte so odpravil . Interna dostavna knj^a, kurirskn KnjigB in seznami spisov nLo bili več obvezni Tak sistem ns bi omogočal minimalno pora-oo časa za evidentiranji.;, odlaganje n iskanje spisov, bil pa je hkrati enostaven, preveden in sodoben. Kartice so se izpolnjevale neg'ede na leta. zato so orenosi (ponovno vpisovanj : zadev zaradi nadaljevanj« postopka v novem leti1) postali nepotrebni, omogočena ;^ l 'la biliša notranja delitev dela med uslužbenci, olajšano je bi o iskan'e in povezovanje zadev, zboljšan ie bil pregled nad nerešenimi nadevam. Pisarniško poslovanje je ostalo tudi leta 1964 glede na navodila Reput liskega sekretariata za ororačun in občo upravo SRS (št 0^2-1/62) z leta 1962 z manjšimi spremebami nespremenjeno. Navodila so dopolnili le v načinu zaključevanja kartotečnega kazala, dodali nekatera podrobnejša pojasnil? in spremei I oz. dopolnili v novem priročniku nek klasifikac skih znakov (Republiški sekretar it za proračun in jbčo uprav* št 033-23/63 z dne 27, 12, '96^). Notran-^ organizacijske enote so lahko hra-nile že rešene zadeve v svo'i piiiami, vendar le dve leti. Po ten času so n mor?li skupaj z ustreznimi evidencam izročiti v nadaljnje hranjenje arhivu glavne pisarne. Končane zadeve v arnivu so morali urediti - po klaiifikai jskih znakih, tako kot kartice v kartotečnem :azalu, Če se je vodila evidenca v kartotečnem kazalu; - po delovodnih številkah, če se je vodila evi-dcnca v delovodniku. Za vsak klasifikacijski znak je bil potreben en fascil .1 (ovi, platnica, Škatla.,), v kateiega so vlagali zadeve. Na fascidu pa so morali napisati naziv upravnega oigana in klasifikacijski znak oz letnico ter prvo in zadnjo številko zadeve ter - če je Šlo za posebno pisarno - pod nazivom upravnega organa tudi naziv notranje organizacijske enote. Zaupne in strogo zaupne zide-ve so ure al i in hrani li b udiri po delovodnih Šte-vulkjh "ii pa po arhivsl* i znakih, in sicer tako, da b' la zavarovana njihova zaupnost. Piname so morale voditi arhivsko knj igo kot splošen inventami pregled v sega ari ve ' ;ega gradi va Na podlagi ankete k; leta 1970 n. bilo večjih pripon ' glede klasifikacijskega sistema meniu so 1 , da ie treba nenehno :popolnjevati obstoječi sisten. in kla^ifikacijsk lačrt. Nekateri republišk orgrar.. pa na kartotečno kazale sploh niso prešli (pr. Zavod SRS za mednarodno tehnično sodelovanje). V sedemdesetih in v začetku osemdesetih let je ostal sistem pisarniškega poslovanja nespremenjen razen z manjšimi ipi letvami klasifikacijskega načrta (klasifikacijskih znakov), Bno je več osnutkov navodila o pisarn Škum poslovati i v upravnih organih m jsnutkov klasifikacijskega načrta, dokler leti 1988 ni izšel Pravili k o pisarniškem poslovanju. ARHIVI XVI 1993 Referati z ¿Lurcvanja v Novi Gorici 53 Pravilnik o pisarniSktm piislnvanju (Ur. 1. SRS, 5t. 44/83) Pravilnik jc pričel veljati 1. 1 1939 in velja Se danes Tp določa pravila poslovar a upravnih organov občin in posebnih družbenopolitičnih skupnosti ter republiških upravnih organev m upravnih organizacij. Po tem praviln ku pi; amiško porlovar-e obsega sprejemanje, pregledovanje poštn h in drugih pošiljk, voderje cvidenec o zadevali i,ii dokument 1 h, vlaganic zadev v zbirke doknmcniamega gradiva ter 1 lihovo hranjcnjr. Čc so opravljali navedonz dela za več upravni)] organov hkrati, jc bilo potrebno volit; e-idenec ločeno za vsak organ posebej (npr. Servis skupnih služb pi Vladi LRS vodi poslovanj s spisi za Ministrstvo 7a pravosodje, M-.ii;trstvo za finance, Ministrstvo za kulturo. Mi listrstvo za Šolstvo in Šport . ). Evidence dokumentov in zadev E"idcnca dokumentov in zadev ie po Pravilnih) temelina evidenca o izvrševanju del in nalog upravnega organa it ie podlaga vsem diu-gim cvidcncaiu, kj sc nanašajo na delo upravnega organa Evidenca sc vodi s poiuočj ■ računalnika ali s kartotccnim kazalom. Ev 'enea sc vodi po vscfc11, zadev 1 1 dokumentov na podlagi enotne decimalne klasi fikac c s trimestnimi klasifikacijskim znaki. Republiški sekretariat za pravosodje in upravo SRS jc na predlog republiškega upravnega organa, priste; nega za list rez no upravno pndročic, z odredbo določil znake, s kater mi sc jc posamezna klasi fikac i iski znak razsul za dve me iti (petmestna klasifikacijski znak). Upravni organi l.-liko vodijo sezname za zadeve, ki sc pojavi' ..1 pr* le^cm organu množično (vloge za iidaio potrail). Dokumcnii sc lahko cv'dcnurap n shranjujejo v okv;, 1 dos-jejcv (npr. personala). Za tnjnc zadeve sc Še vedno vod' tmjni delovodnik Določi se stopnja tajnosti V evidenco se o vsaki zadevi in dok.imcntn vp.Šc: - šifra zadeve - kratka vsebina zadeve - datum prispela al nastopa posameznih dokumentov - oznaka organizacijske enote ali delavca, k zadevo rešuje - predvideni ok re >itvc zadeve - pisarniške odredbe, ki sc nanašajo na poslovanje z zadevo Vo :njc kartotečnega kazal Kartotečno kazalo mora b :í ra dc'jcno po letih. V okviru enega leta pa so kartice razdeljene na nerešene in rcíene zadeve. Ob prc| jmii dokumenta zadeve sc na kameo vpiše Šifra zadeve, priimek in ime fizične ali pravne osebe, naslov n kiatka vsebina zadeve. V primeru, čc sc spremeni vsebina zadeve, c potrebno odpreii novo kartico 111 na prcjšni oznaniti usU zno povezavo. Za zadeve, ki sc nanašaj 1 na več klas ikac skih znakov, jc potrebno uporabni toliko kartie na kolikor znakov se vsebina nanaša. Ph vodenju evidence z računalnikom sri morajo ab koncu leta izpisali vse rešene zadeve, izpis pa sc mora lini liti na začetku tekoče zbirke dokumentarnega gradiva. Po dveh letifi sc dokumcnlarno gradivo prenese iz tekoče zbirke v stalno zbirko dokumentarnega gradiva. Pisarniško poslovanje danes Po Pra. ln.itu o pisarniškem poslovanju sc Še vedno najbolj ravnajo v občinskih upravnih organi'] Pri republiških upravnih orgsnih pa jc situacija zelo različna, sai sta delovali v osemdesetih letih dve temjsiii. kp sta se ukvarjali s pisarniškim poslovanjem fina jc tla na tedanjem Izvršnem svetu SRS, L ic poudarjala nepopolnost pr?jsnega sistema poslovanja s sp.si. Na Izvršnem svetu so pn 1 prešli na vodenje evidence spisov z računalnik Druga skupina pa je delovala na Republiškem sekretariatu za pravosodje jn upravo SRS Leta 1988 so uvedli svo klasifikacijski načrt tudi v pisarni Skupščine 'RS. Bistvena razika med klasifikacijskim načrtom z leta 1964 in tem z leta 1988 jd bila pri Skupščini SRS v tem, da nista b li več ločcnf organizae.ja jn delavnost. Danes n! posebne službe, ki b sc ukvarjala samo s pisarniškim poslovaniem, zato v Arhivu Republike SI oven je večkrat opazaijamo na nepravilnost, pri pisamcŠkcm poslovanju pri nekaterih republiških upravnih or ani.i. Menimo, da je potr t no ponovno ustanovil, posebno službo, ki sc bo ukvar ala s pisarn Škim poslovanjem, saj spremembe z nastankom države zahtevajo iug. dopolnitev že obsto ečega Pravilnika, predvsem pa dopolnitev klasifikaeijsliih znakov za določena področja (pr. Min:-,trstvo za zunanic zadeve). Na knocu svojega priipevita bi poudarila, da naj se upravni orgari - do dopolnitve in spremembe - še veiln» rsvnajn pn Pravilniku o pisarniškem poslovanju, ki je objavljen v Ur. i. SRS, št. 1/H8. Viri: »rhivtko gradivo Držrvni itkrelar i! ?i obEo upravo in prorrČMf) L RT Sekietariat Izvrže g s «vet- /j občo uprav 3 LRS Sekrelirirt /ji pravotodje in Jpravo SRS uradni L. rti Ur. 1. FLRJ.lt. 50 i. dne 4. deccmbr* 1957 Ur .1. S'*S, II. 44 i. dne 23. decembra 19KR Literatura Seluetirial lzvr;jiega t vela 7jl obio uprave LRS, Pikami i ko poslovanje^ 1961 Sekretariat tzvrineg» t veta m obio upravo LRS, P: nami i ko pi. .lov? nje, 1962 Sckrt*vial lzvrinegn «vet* zL obio upravo LRS, Piiamijko poiioVMije, Priroinik 7m organizacijo, metode :n tehnik v dela v ji n upravi, 1961 54 T ¡icrar.i i zboi^vama vNovi Gorici ARHIVI XVI 1993 Republiški sekretariat ta proračun in občo upravo SRS, -Izpopolnjeno v cbir ko kazalo za p! imi_.ko pomilovanje v državnih organih, zavodih in organizacijah, aplil 1965 Frani: Amak, F'^at .iiko poslovanji: Ijudakih odboiov. 1955 Konrad R ,.cc, P' imiiko po .lovanje - Pitjinji sistemi evidence -pisov v upr.-vnih organih v SR Sloveniji (skripta), 1967 Konrad illcjc ,, Pisarniijco poslovanje (iknpta), 1967 Ver? Klavora, Martin I otbal, Pisarniško poslovrajc. IS 33 Miha Brejc, M irtin I.orhar, Priročnik vx p&slovm ickretarjc, 1986 Sergij VilLn, Jože Ž mtar, Arhivistika, 1973 Martin Lorhar, Mih1! Drcj , I Lami 'ko pojlovanje, 1979 (RepuMilki sekretariat za pravosodje, or'acijo uprave in p i jrafrn) Korrarf nlejec, Pisimilko poslovanje - i i ste matični obrazložile v 7A prakso in pouk, Gojjiodarski vestni k, 1961 Konr&d Blejee, Pi" .mi5L poslovi»nje j .istemalična obra--loiilev za pra!:su in pouk, Goapodaisiu vcs'jiik sprememb i in dopolnitve, 1962 Feliks Pcklar, Rodobr.o pisam.iko pojlovanje, 19"S Martin Loihar, Slobodan Rakjficvič, Izbo" evanjc upravnega in pisarniške ga dela 7. računalniki, 1976 Stane Krrnjc, Ugolovitvc ob sedanji ureditvi pmmiikctja pcilov^nja n predlog za pccn ustavitev in po-notenjt, Ljudska uprava, letnik Vll'l 954, it. 12 Stane Kr.1 . Predlogi za novo uredite1/ pisarniškega dela v državni upravi, Ljudjka uprav;, letnik V]] L/l 955 it. 7 Stanj Kraj Nekaj pojasnil o novem p."Hlojni /a enojno ureditev pirarniškega dela v upn.vi, Ljud ika upn_va, letnik V111/1955, It. 12 Enotne arhivske Lifrc za upr: vne organe, l.judska upiava, letnik X/1957, si. 9 10 Stane Klanje, Pisarniško poilovarjc, l.judska uprava, letnik XI/1958, Jt. 12 Stan1 Kranjc, Pisamilko poslovanje, l.judska uprava, letnik X l/l 95h, It. 3-5 Stane Kranjc, P;sam;Jko poslovanje, l.judska uprava, letnik «l/igjfijt. 6-7 Stane Kranjc, P;sam'jko po.lovonjc, l.judska upnva, letnik XI/195B,il. 10 12 ZUSAMMENFASSUNG Syitcmc der Aktcn^csoliiiRilührunj; in Slowenien seit 19i 5 Vr.KNA GOTO VI NA Der Beitrag bclajidclt die i'-ntwi.-.klutnj der Aktemjc-icliäftsfulirung seit 1955 bis zur VcriiflcntEchunt der Gcscluftsurdung über die KiHizlci^crcliäfhfuluunf; vom Jahre ISSti. Es werden genauer dit Anweisungen für die Ordung der K.inzldgesell j fls lull ni bis zur Ver ordung über KanzU (r Tschads füll rung von 1957 bcscln ¿eben, aucli die Vorläufige Anweisungen für die Knnzlci-gcscliäftsfübnmg von i96], als Kurt J regster eingeführt wurde, und die Geschäftsordnung über die Kanzlei-gesehäPsfuhrunj' von 1988, die ne.cli immer in Kraft ist. PeCa t z motivom Mater'; božje z Jczučkom v naračju na listini opata in konventa v Stični izleta 1351. i\rhiv R-j puh like Slovenije, Zbirk« listin, Rep. II, K'r 18 ARHIVI XVI 1993 R^fi-ptj y 7,b. rovanja v Novi Uonci 55 Primeri pisarr ,rkega puslovanja ob'??n in okra iev od 1956 dalje LOJZ FRŠAN Pisarniško poslovanj ; vse do najnižj ¡h upravnih in samoupravnih teritorialnih enot tud po letu 1045 predpisovala država, kije s svoj'mi inšpektorii m inštruktm skrbela za pravilno iz-vaianic lc-tega. In prav iz poročil o pregledu po slovan,a s spisi v okrajih jij občinah ic najbolj raz'"dni raven usposobljenosti uprave na namižj stopnji, na t sti: ki je bila najbližja, paradi raznovrstnih napak pa lahko turi najbolj oddi ljena ljudem. Pri frikazu te de-avnosti sem se or.ici I na obdobje po letu 1955, ko so nastale občine, ki lili lahko vsaj delno, ta ko po obsegu kot po p -stojnosti , primerjamo z današnjimi. Po preoblikovan i u okrajev in občin v Sloveniji 955. ko so združevali po več tikinicnih kra|c"nih Ijudskji odborov, velja ln< smeniti, da so nove službe prevzemale tuc arhive, inventarje .i nepremični.ie dotedanjih ljudskih od-boiov. Leto kasneje so uradnik sekretanata izvršnega sveta za ob to upravo pregledovali tud p,-sarniško poslovanje v novih okra h in občinah. Namen teh inšpekcij 'e bilo ugotav anje upoštevanja Dopolri nih navodil za ure iev pis.ar-nukega poslovanja z dne 15.decembra 19*54, predvsem voisovanjii in izknu^evaniL spisov v delovudiiik:jI, uvedbe arhivskih šner in nove oblike dopisov kot tudi zaradi "potrebe morebiti h posebv h pojasnil, ki bi jii bilo zaradi enotnos poslovanja potrebno sporočiti vsem ljudskim odborom." V Logatcu so med dmg-m ugotovili, da so vlagali spije po poLameznt!: mapah po ccktorph del? z ustreznimi arhivsk j. Šiframi. Pirančanom, kjer so razne nepravilnosti ugotovljali že prejšnja leta, je mšpekc jp predlagala, na' odprav o vse Šifre " razno" in 1 plošne zadeve", ker nedoloČcnost povzroča nepreglednost. Nada e so p poročili združevanje razdeli enih spisov in uporabo internih dostavrih Bijig. V 00' \ ,-dem v murskosoboškem okr iu it imela inšpekcij pr pombo k deksu, v katerem so vodi' vse zadeve sknpa V RušaJi referent /eekrat mso izročal spisov, tako rečeni k t nerešenih, glavi ! pt^am ;n so jih zadrževal5 pri seb Poleg tega pa v delovodn-K niso vpi: ova, datuma iz-knjižbe. V Beltinc;h so ugotov 'i, da nimajo interne dottavnc knjige, ' i so 3 oniist''i. V t -činah Loška Dolina in CJoiri ?etrovi , niso imeli pripomb na pisarni, ko poslovaniu. V občini Sevnica so imeli nekatere ipaine vpire stvarnih zadev v indeks. V lelti: _jh rešenih spisov niso vlagali po ari: /-skih Šifrah, pač pa po delovodnih štev Ikah, zaradi četar im je inšpekcija p.,iporočila, naj ,,h preuredc po aih-vsl.ih šifrah. K-zalo so vodi'i v dveh vezanih kn igah, ločeno za imenske in stvarne zadeve Ni pa b.io urejeno po L.amoglasniK lh, ker je bilo vezano Na omenjeni oblini niso vodili evi-den* >ih spisov, ¡knjiga preiete poite n interne dostavne kruge. Zaradi zadi .o niso imeli nikakršnih potrati o dostav kr.jizcijih spisov referentom ter vračanju le-teli glavm pisarni. Uvedli pa so arhivsko knjigo Na oocit.i Murska Sobota |c mšpekc a opozarjala na nepravilno vpi^ova-nie z?dcv, ker so npr. pi "Sprejemanie novih uslužbencev" zaphali "spreiemanje" n ne "nslu^benei". Ra^nn tako niso imeli kazala tuj h delovod ih številk in knjige predete pošte Zaradi nepripravljenih prostorov tudi niso imeli urejenega a/hiva V sprcjcmr-i pisarni p^/e bila Še telefonska central? in strr:eprsnica, zarfdi Česar : hilo moteno delo glavne pisarne Do prihoda inčpckciic tuui ni htlft nap^ne tabie oziroma razporeda uradnih prostorov ob vhodu. Na ob-Činj Ljutomer ¡e inšpekt ja ugotav p \la napačno označevanje z arhivski trii šitrami. V Gornji Radgoni so 5c vedno uporabljali vezane delo-vodni^ke kiljige, ker niso mogl: pri,,,ocasno na-bai it t sko^in. Tudi v V Imn ob ŠČavnici niso mcl kazala, take kot pri večini dnigih abčin, urejenega pO' samoglasniki Y Nekatci ih zadev nLo knj.:il v delovodnik, posameznih pa nc obr?vnav£ili ločeno, kot t jih morali. V Seiani je .Jo vse v redu, le da so kazalo ure i al i po prcjšnjiii navod*1 'li, to je kazalo za zadeve fizič-n .1 oseb in stvarno kazalo. Na Okrajnem bud-skem odboru Novo mesto so opustil, datum vpisa prejete pošte, kar je bilo nepravilno, ker so spise pogosto iskali prav po tem, m: pa ^arno po delovodnih številkah ali oznakah zadev. Vodil so osebne in stvarne indekse, ne pa še za pravne osebe Na občim Murska Sobota so Šli p določevanji! arhivskih Šifer "preveč na Široko" ti zato so bili v nekaterih ovojih le po en, dva ali na|več ii': spisi. Enako so postopali tu^: v občini i larje pri Jelšah. V Rogaški Slatini na mesti' stajh niso pisali nov h šifer, tako kot je bilo n uvedeno v okrožnici sekretariata za občo upravo. V Kobaridu so za vpisovanje uporabljali prav nio veden trivrstičn inmbitv ai delovodnik kot tud; vse ostale pisarniške kr"igc, zlasti kazalo in otvoruvci. vpisnik ter spisrvni seznam. Enostavni del o v o lik za zaupno pošto pa ii vodil le referent za obrambo za ostale pa bi morali nastaviti novega. Tud referentske knjige so b:": vzorno vodene, tako da si* iahki, iz n1 h v na Kraišem Časn ugotovili: kolike spisov so referenti prejeli in koiiko jih Še niso reŠu . Za 5b Referalt z zborovali a v Novi Gonci. ARHIVI XVI J993 evidenco spisov, ki so bili "dani v rok" so vodili posebno knj go, a inšpekei a je svetovala opustitev )e-te n vjde.ije v dclovodniioi. Uvesti pa bi morali še arhivsko kr uro, ker je oilo gradivo, vkliučno s prevzetim gradivom bivših, ukinjcnm kra vnih "judskth odborov, že pripravljeno za vpis. Tudi v Lahkem so upoštevali vsa navodila tn vodili pisarniško poslovanje vzorno. V Vipavi je inšpekcija zahtevala uvedbo kurirske knjige, da bi ime pregled nad vročeno poŠto strankam ter centralno rokovno cvtdeneo v vložišču. V sosednji Ajdovščin, so imeli akupno rc-ferentske knjige, vendnr se iz niili n dalo ugotoviti števila rešenih oziroma nerešenih zadev. Zato je inšpekcija predlagala ločene knjige.1 V Poljčanah je poŠto ">pr-"emal n odpiral tajnik, po pregledu i signiraniu pa 'i je oddal vložišču kjer so jo vpisa v delo vodnik ter *p ■ salt v rcfeicntskc kn gc. Do tu je republiška tnšpckei i l>ccf ,la postopek kot dober. Vcidar pa so pešto po podpisovanju tajnika al šefa uprave skupaj s podpisno mapo oddaii vložišču, kicrpajo tonkajšnii uslužbenec ni vpisal v refe-rentske knj i ^c. ki so zarau tega zgubil; vsak pimen. Nato je romala vsa pošta do uslužbenca, zadolženega za delovodnik, ki jo je opremil z arhivspir ponovno prcg'edal;. V Laškem so opozorili, da lahko v prirncriavi s prejšnjim, dclovodnlškim sistemom, k|Cr so vp'sovali ročno, lahko na karticc pijejo s pisalr.m stroiem. Tiko v Grcfnplj 2m kot v !iišk. so opozorili na shbo k/ahteto Kartic. Zadnii so kartotečni sistem skoraj v celoti zavrnil i 11 menili, d: je predvsem za stvarne zadeve mnogo beljsi delovudnik ter daje iskanje spisiv po karticah zainnonr.se. v kar so b,h prepričan tudi Mozirčani iii Koprčani ker |c vsak sp.s vseboval drugačno zadevo. Vendar je večina ostalih menila drugače. Na okraju Celie so predlagali da b zaporedne številke kaitic tekle v zaporedju s stvarnin i 1 imenskimi karticami, to e brez vmesnega kartončka, k> bi ločeval oboic zideve. Oblina Celje pa je zagovarjuia združitev obeh vrst kartic, zelcrih stvarnih 1 bejih imenskih. po potrebi bi jih pa Šc vedno lahko vodih ločeno. Najobsežnejše poročilo o novem sistemu s predlogi, zn katere so mcni'i, da b jih lahko uvedli tudi drugje pc Slovcniii, pa so pripravili v občini I "ub'îana Center žaram česar ga eitinm v celoti: " te ilko 11 zadnvo smo združili v kar moči kratek znak, pri čemer smo se okoristili z izkušnjuin odseka za premoženjskopravne zadeve ObLO K ran i v letu 1961. (Ta odsek i e to novost uvedel ob upoštevani j narvetov nslužbenca RSPU Slonet; Kranjca) Znak obstoji iz oznake orpanizaerske enote, ki vodi svojo evidenco o zadevah, po potreb u oznake referenta, iz klaf ifikaeiiskcga znaka, oznake letnice, (vendar na spis ! h tud: oznak letnic ne pišemo, ker so na spi&ih datnn , razen tega pa oznaka letnice pove le to, kdai se jc zadeva za čela, znak pa se ne spremen; čeprav se zideva, kot je npr. pri prcmožcnjskopravnui zadevah pogosto obravnava več let, torej se nam oznake letnic ne zde posebno pomembne za razlikovanje znakov med iiebo 1 «ie ali ncKi.j besed. Zaporednih številk Kartic nism^ uvedli, ker bi s tem naložili le nepotrebno dodatno skrb vodjem glavnih pisarn, kar -sledi iz tegr, da je že omenjeni odr,ek ObLO Krani brez takih številk povsem v redu pc-loval v letu -Sol. Prepričani smo, da se s n sanj cm teli številk ne obvaruje pred založitvij j ah izgubo prav nobena kartica (razen tega pa računa novi sistem pisan škega poslovanja s tem, da se je tudi pn njjbolj rednem poslovar-iu kam"' mogoče izognit temu, da se ne bi založila kaka zadeva, torej tud' zalo-žitev kake kartcc ni Šteti za nepopravljivo zlo, sai j 1 jc mogoče, če je oštev cena ali ne, v celoti r 'Konstruirati, če ni založena tudi nadeva sama Mnenja smo celo, da je p j sanic teh Številk ¡škodljivo, ker mora vodja pljame pazit? le na to, kar 'c potrebno, ampnk £e na te nepohebne zaporedne številke kartic, ki mu pri iskaniu zade/ n kartic nič ne korirtiio Zadeve in kartice se namreč zlagajo po vsebini m po abecedi besed v znakih, kar pn nas velja ne lc za osebne, ampak tudi 7a stvarne zadeve. Zadeve smo apustili zato, ker nam j» bilo iz prejšnjih let znano, da mnogi uslužbenc' na vsak spis (akt) napišejo nekoliko orugirčc zadevo v mnenju da : ircba na spi511 označiti zidevo (vsebi.io) spisa, ne pa vsebino zadeve kot celote; 10 ima včasih za posledico, di. se vlagaj r spisi v napačne zadeve. Seveda e treba pr naših znakih pazit1, da n mata dve zadev enakega znaka. V ta namen ic pač treba kdai znak sestarí.: tud \z več besed in dodatnih številk (npr. v znak za zadevo, k obravnava stavbo, lahko vpifemo nnc ccste ii hišno štev 'ko te stavbe, v znak a ¿adevo. ki obravnava parcelo, pa lahko vpiiemo ime katastrske občine in parcelno številko obravnavane parcele)." Vecina ■ anKc iranili občinskih n okrajnih 1udskin odborov ni ugotavljala večjih pomanj-kl'ivosti pj-i enotnlv klasifikacijskih znakih. So pa pričakovali razširjeno izda i o brošure P. ar-ntfko poslovanje, kjer so bin lc-ti navedeni s podrobnejšim obiazložitvnmi 1 abecednim ka-zalbm. kar b' olajšalo n::'iovo razumevaijc n uporaDiiost. Na-več m tsnih zadev, 27, je navedel celjski okraj, ostal pa od 1 do 1Ü. Koprčani in kranjsk okraj so predlagali celo združevanje nckatc 1I1 zudev, npr. pri sodstvu, tožilstvu i pravobranilstvu od petnajst na eno, druqc, kot npr. delo, delovna razmerja ter socialno zavarovanje pa naj bi razšii ii. Zanim-va |e tudi pripombo goriškega okraja, ki o-ita republiškim organom, da na spinih navajajo samo glavno sktipino namesto ločnega klasifikacijskega znaka, kot je bilo na predhodnih seminarjih i p posvetovanjih dome eno. Največ dcliciiih mneni med sedemdesetim, vprašanimi pa |c l ilo o koristnosti interne dostavne kpi'.gc, k nai bi jo z novim načinom poslovanja UiviiiiP Da interna dostavna krjiga ni potrebna in da jo lahko nadomestijo bcV evidenčne kartice ali pa spi0I1 nič, se jc strinjala lc manjšina, sestindva^ ;et od seden csc.ih okrajnih oziroma občinskih liudskih odborov Večina. StiiiinStirideüct, pa jih jc men-'a, da bi bilo potrebno omenjeno knúgo pn glavi., p sarjii ponovno uvesti, oziroma sc ;o nekateri uvedli kar sami, ali pa so jo, interno, za posamezne oddeí- 58 Referati z ZDorovama v Novi Gorici ARHIVI XVI 1993 ke, Se ohranili, iri sicer kar orez repuoliškega blagoslova. Naippgostejri vzrok takšnega ukrc-pan e vodstev občin in okrajev so bili izgovori referentov, da spisov «ploh niso dobili, vodje organlzac;jskih enot pa jim niso mogM dokazat nasprotnega. Na občil.. Krar j so po amezni oddelki in referent celo valil) (iivdo za založene spise na glavno pihamo. Posebe pa je večina pogrešala interno dostavno knjigo zarad h i-¡ejšega sestavlja- a mesečnih poročil o rešenih m nerešenih zadevah. Generalno dedano pa so bi. skorai vm vprašan z izjonp oiškarjev, mnenja, da je no/i sistem evidence o spisih boljši od prej-i.iicga n da spise lahko najdejo, oziroma da slcora, n bilo primera, da bi katerega hgubili oziroma založ: Ji. Vendar pa meje ravne p, teh dveh z.adn,m od-govo :h obšel rahel dvom, če ni temu botrovalo ie hotenje oziroma želja, da Li nižji mi epub-liški upravi dokazal , da ie z njihov:-n pisarni*)*: m poslovanj m vse v redu.4 Nad adr. nir.trativrim poslovan^m in izva-ianjem predpisov o upravnem posiopku pri državnih orgat.ih ter delov nih i \ drupih orga-nizac. e bdel Republ ški sekretariat za pravosodje in obeo upravo SRS v Ljubljani. Uslužbenci tega sekretariata so na občinah pregledoval' Uit,i prostorske, organizacij ;ke i kadrovske zmožnosi spremnih i glavnih >i;arn, v ok lru katerih so bii iud:> irl vi. V spn eninih p : amah ki so j'h začeli ustanavljat 1963. leta s povprečno enim zaposlenim, so lahko stranke dol le tudi ustrezne tiskovine oziroma jbrazce, k so tudi v kasnejšem postopku omogočali hitrejše poslovan .. Glavno deb omer ;nega uslužbenca je bi J.) sprejem vlog, tud tistih na sapi ¡nik. V glavnih piramah s povprečno dvema zapo£ler..ma pa so sprejemal vpisovali in odpravljali pošto, ob tem pa tuc i hra iil( arhiv tekočega ir pr;teklrga leta, seveda s kartotečnim kaza in rokovnik za vsakih pet dni v mesecu. Arhiv preteki i let so hrai , v posebnih prostorih skupaj s kartiearr rešenih zaaev. Kartice nerešenih oziroma tekočih zadev so bile prene-šene v kartotečno kazalo za naslednje leto Inšpektorj pri p:;arni"kem poslovanju po letu 1962 v glavnem niso odk vali kakSr i večjih napak Ponekod, npr. v Idrij: sp:si pred oddajo v arhiv niso bili kronološko urejeni. Za arh r v glavni p, jami so predlagali, naj se opremi s posebnim napisi, ki bodo vidni na pn pogled. V li rsk Blsl ■ so opazm, "da se občani še ne obrača > na spre .mno pisarne z vso zaup-■ii,rost]o inpogosto iSčt 3 informae e neposredno p referentih, dasi bi iih lahko dob .i že v sprejemni pisarni" Spisov, ki so čakali na rešitev pa reterentu, niro vlagi. v rokovnik, pač pa zadrževali pi sebi, zaradi česar je biio iz artotečnega kazala razvidno mnORO več nere Šcnih spisov, "daii so bili v posiopmi in rešeni z gmesniml rešitvami." Drugod npr. v Cericnici, je bile ravno obratno, da so ;ih rešili, vendar tega ni: o vpisali v kartotečno kazalo. Večkrat sta bili tako ko* v Kamniku, zamenjani tudi lokaciji obeh pisarn, srejemne n glavne, tako da so se stranke obraiale naiprcj na zadnjo, kjer so Crodrjali tudi kolke n tisko ne irj ne na pr/o, ot je bilo načrtovano. Ponekod, tako kot v Šiški in za Bežigradom so imeli tud. neprimerne prostore za arhivirani siarejfcga gradiva in neprimerno debelino svežnjev oziroma fascik-lov, ¿i c v mnogih primerih presegala 20 :en-imctrov.3 ZUSAMMENFASSUNG Bicspitic der Kon/]cif;csc]]i.nrlÜlinin£ der (¡emcindcn und bc/.irkc Seil drm laiirc ] 951 LOJZ IRÄAN Die Abhandlung faßt ausgcwiiiiltc und dianiktcristische Bt. spiele drr K an 7.11 i gc sc hafte füll nmg der niedrigen Staat" - Sclbstvi irwaltungsurgnt, in Slowenien zusammen, ini besonderer Betonung auf der Binfulirung des Kai Ici^ystcms in 1962. 4 AMP, PoroEiU inipekeij o po! lovjnju abiin, ít, 019 od U 11/66. S ívMP, lnlpekcja v ohtini, IL 039- 1/Ö8. ARHIVI XVI 1993 Referati z ¿Lurcvanja v Novi Gorici 59 Strokovna obdelava arhivskega gradiva VANDA BEZEK (Razvoj sistcmiiv urejanja dnkumentarnu^a gradiv», urejanje ln popisovanje arhivskega ijadlva v arhivih) - Itnlijiinrki sistemi 19201945 ITALIJANSKI SISTEMI 1920-1945 Tematika zborovanja temd na obdrlavi ar-hi skega gradiva, e: zborovan j pa ic popisovanje arlii skega gradiva s pomoCjo računalniškega arhivskega sistema ARM1DA Glede no to, da ;e med upravnim- fondi, ki so nastali v Času lali anske okupacrv slovenskih drli i ohranjeno na več občinskih fondov, bo dan poudarek v tem prispevku prav občinskim fondom Od okrajnih upravnih organov je v Ar" ivu Slovcr e ohranjen fond Civilnega komisariata oz Podprcfekt e Sežana (1918-1923, 8,6 tm) in v Pokrajinskem arhivu v Novi Gnrisi fand Civilnega kemisanata za politični okrai Tolnr>: 1 (1915-1920, 0,2 tm). Slednji je zaradi premajhnega Števua ohrai icni i dokumentov zanemar-Hi Drugih fondov vi.vj i upravni i organov v slovenskih arhi/ih ni. Hranijo jih tržasni, goriški, reški, pazinski arhiv in rimski osrednji državni arhiv. Kot splošno informacijo bomo prikaza klasifikacije sisteme le nekaterih fnndov vičjh upravr 'i organov, ki jih hnur,o H* arhi . i. Pi.nannsko poslovanje in kla«-' kr.eijo občinskih uprav je določal zakon, kar pa m vel alo za viSic upravne organe. J so klasifikacij kc sisteme prilagajali svojim potrebam. Primeri klasifikacij viSjih upravnih organuv Klasifikacija pokraj inskih npravml1 organov; Generalni civilni vicekomi* ariat za Istro v Porcču ("921-1922, 0,5 tm) je imel urr cno klasi fi k ae o z 9 skupi.iam. (grur/po G 1 IX). Prclektura za Istro v 'ulji (1923-'945, 41 ifljl je imela tirejeno k1ai,ifikaeoijc v 27, kategorijah (f.XXVII), s tem; da .o bile kal XII, XV in XVI deljene še na A in B deja /nosii Prefektura za Kvarnersko pokrai nc na Reki (1924-1945. 140 knjig in 22^3 faje.) je imela urejeno klasifikacijo po scrrah I.ab netnih oziroma splošnih spisov, ki j'h ic zaključevala serija spisov po občinah. Klas ikat 'a se je večkrat spreminjala, da bi ust rezila nov ti potrebam. Kabineim spisi 30 leta 1924 im 1 i kategorij, od leta 192 1945 pa 27 kategorij Splošni spisi so bili razvrščeni od 1924-1945 v 27 kategorij, serij i občin je bna dopolnjena s serijo dobrodelne ustanove 11 bogoslužje. Obdobje okupacije 1941-1943 je dobilo novo klasifikacijo po oddelkih (1-V). Klasitikac a okrajnih upravnih organov: Podpre :klura Poreč, prej Civiln komisari t Poreč (1918-1927, 2,1 tmj je bila urejena po serijah; zaupn; spisi in splošni spisi. Splošn spisi so bi. v času Civilnega komiiariata raz-dcljcmi v 9 skupin (G 1-IX), potem pa v 14 sku-p;n 'G 1-X1V). Podprefektura Pazin, prej Civilni komLariit Pazin ('918-1926, 2.5 tm) Splošni spisi komi-sariata so bil klasifician' pc črkah pr prefekturi pa s 15 katcgoi ami (l-XV).'Pri yseh upravnih organih, razen nckaterin s kratkim časovnim razponom .1 maihno količino gradi /a, : b 'a klasifikacija dr avnosti rozde-ljena na podvrste, te pa napre' v posamezne zadeve -spise. Ta s.stem bomo bolj podrobno obdelali pri občinskih upravah. Klasifikacija in pisarniško poslovanje občin Po prii-ijučitvi zasedenega ozemlja Italiji (Rapalska pogodba 12. 11 1920) ni prišlo v poslovanju s spisi pri občinskih uradih do nobenih sprememb vse do izvedbe nove upravne razdelitve Julijske krajine leta 1923 (ki. Odlok z dne 18. ' 1923, št. 53) in razširitve italijanskega občinskega in pokrr 'nskega zakona iz leta 1915 na Nove pokrajine 1 Vjemik li.si oni iktf arhivi u Rijeci i r '.uiu, Rjjekij 1980, iti. 68,69 . 73,'.12. Prim. Vod,iik po nrhiv ikem grjftivn ia zgodovino Slovencev m drugih narodov nekdanje lugoilavijc v Centralnem d ravnem nibivu v Rimi, redakciji. Franre M. Dalir ir, Lj ubij m J 19J2, ali. 38-238: klaiiiikacijj ipibc Curednjegi uradi za Nove pok.ajme v Rimi. Prim. PokLajinjki arhiv Koper, livid n t i ] ".j' arhivjkegi g-adiva v Driivncm irr, vu v Tiatu: ki -ufikacija .,pi»ov C Ju vem klorat, petem Gencnlncgi civilncg-kommriata iA Julijsko k^ijino v T itu flij k op i s). l'vloniclI a Augusto, L' Arehrvro poilunitaiio, Fiienze 1979, str. 11-491 Po zedinjen"j ItilHc !cla 1861 je stopil v veljavo ^akon z dne 22 3. 18 -5, it. 2248 (Raceolta ufneiale delle lejgi e dei dceieli del Regno d' Italia, Vol. 11, str 417 - v nadaljevanju' 1 D.l.) o upravni zcimžitvi Italije (l^egge per I' unifreazJonc amministratrva del Rejyio d Italia).V njCm je bil zajet tudi prvi ohCirski in pokra nski zakon nove diiave, kije stopil v veljavo s kr odlokom z dne 8. 6. 1RJ5, JI. 2321 (r„D.l., vol. 12, str. 1181 1225) Temu zakonu ,io sledili drugrobčinsk o pokrajinski zakoni z odgovarjajočimi pri.vilriki,in : iccr zakon iz 1889, iizglaien s kr. odlokou z dne 10. 2. 1RB9, it 5921 (L.D.I., vol. 92, 111 seiija, .iti. 87 ^S) in pravilnik iz istega leta, kije stopil v ve- Okrožnica iz leta \ Z91 c poudarala, aa mu-ra|o biti prspdi in odposlan spisi občine vpt sani v dilo"odn'k i uvrščen' v določeno kate Ijavo J kr. odlokom z dne 10.7. 1889, It. 6107 (1..D.1., vol. 93, str. 1633- 16iiR); zakon iz leti 1898, kije stopil v veljavo j kr odlokom z dne 4. 5.1R9K, 51. 164 (L.D.L, vol. 1/1R9R), i pravilnikom, sprejel,m naslednjega leta j kr.odlokom z dne 19. 9. 189", it. 394 (L.1J.L, vol llt/1899, »ti. 2567 2643); zakon iz leta 190R, sprejel s kr. odlok z dne 21 5. 1908, it. 296 (L.D.I., vol 111/1908, str. 2176-2272), J pravrinikom sprejetim s kr. odlokom z dne 12 2 1911, (t. 297 (L.D.L, vol. II / 19ll, It., sti. 1013-1092); zakoni, spicjeti s kr. odioki z dne 4. 2. 1915, It. 1 48 in 3. 3 1934, it. 383 (Ll).l., vol. 1/1915, str. 269 1RG in vol. 1/1934 Fd. eeonom., jti. 539), ki nista nikoli dobi'a pravilnikov, ker sta ostala zakon iz leta 1934 T) piavilnik iz leta 1911 v veljavi le napiej in ila predstavljala, neg!cde na ltevil ne naknadne npremembe in dopoliilve, glavni vir urejanja poslovanja s spisi obeliskih organov Iziema je bil?. £e orne n ena okrožnica Minirtrjtva za nor.anje zadeve z dne 1. 3 1897, D1V. 111, Sekcija 11., It. 17100/2. Z uveljav 'anjem novih Caijjv so začeli pn letu 1974 spiemi "■»ti i i dopolnjevati ]»r5c;]rl-i kategorij in la/.redov, ki jih je prehi.cval čas. Tako ro posiopoma izginjali iz l^.be naz..vi Monte (H Pict..' (zastavljalnica), Minte frun jntarro (skladiiče i.ita), Sccieta' di mnluo soceouo ^druitvo za vzijemnr po moč), Mome Der ;on. itd. Namesto njih so uv-alli nove nazive kot: lnva,idsko in pokojnini ko jkibilvo, Skrbstvo mater in otroka Hd. Ka&ner. po uvedbi totalitarnega TaJistrčnegi režima so nami slo pr;jinjih vpeljali ponovno nove nazive- con mrlta mimierpale (občinski .vet), p-.rtitc Nazlonale fasei^ta, Sciole complementari, Scuole d i avvhmento profei ronal itd. Urad likrv obCinjkib upiavali ,bodi.;! tajniki ali aihivaiji, so rz pii-klicnih pobud pripravljali r?zne priročnike z» nreianje in ai'iivi anie spisov občinskih uprav, in sicer: Celli Giacomo, Manualu prjlreo pei 1'cidinamento e la tulci i dcglr arclivr comunJi Milano 1911; Gramanzmi Mario, Prontuario d i Arehivaz.one della eoiri-ipondcnzj., Hronoli 1930; Pilmicri France .co, lx nuova rubricella d treh i vazi one ,ad uso Jr-Ji ■ifiici comuuali, Cividale nel Frinli 1932; Indice generale delTArchivif eon rubriea analitika di tulte le vocr deli 1 indice, 11 cdi/ionc ajgiomata, IJologna 19j7. ;ld. Vsi ti priročniki ro vedno temelj i1 i na omenjeni okiointcr iz leta 1897, vendar je biLo tic&criilo katego ij ni ra_ e>c c\" deneo spisov (rcpcrtirio der fiscieolr) («d prvega ipii* do za-k1 ¡uiks zadrve. Tu je bila n.iiljciia ev --cnca, ki j j jc •jtir-1 ..k ui.idnikuspostavljal n ' biio icfje kol je lo tudi dane-. ObEmski standaidf do «premirij Ji «e. porctdaliljdi vendai je vbcbi.ia o .lat i Ula. Pri nai «e jc za ta a fi 'lizma upi favVal de-lovodnik, v katerem bo b-!. rubi ke ri. de ene na dve itrani del^vc tnik Na prvi ti mi an vpianvJi jpiejete -op se, na dr igi odpoi lane in tijlc, ki lo m -itali v obfiii skem uiadu Prva iti rn "C je z>£ela > rubriko d^lovodnc .levu druga te jc kun i al a 3 klasifikacijo. Ponivadi jc bilo projtora na eni sil. ni delov cinika za dejet spinov. Aihivist prercktuie iz Milana Giaeomo Cclli jc v priroCriku "Mmualc piatico per 1'ordina-mento e la tuteLi degli rcLjvr comui. ili" iz leta 1911 fckoi.* Jlrairaj obrazec, ki jih )t predpr»ov; Ja okiolniea t leti 1S97. Iz te knj:ge imo fotokopirali otiizee M deiovodnik,inricki, lazred m «pij. 1 D.l. lir), ticonom 7^kon z dne 4. 2. 1926, SL 237, vol. V1926. »t/. 735-736. 62 Referati z zunrovanja v Novi Gorici ARHIVI XV! 1993 denee splavov, icžnh telesnih poškodb, defcictno rojenih otrok itd.5 Pri financah (Kat. V) je občinski i pokrajinski zakon iz leta 1865 predvideval hrambo občinskih proračnnov in glavnih knjig, ki so bili pokazatel, občinskega upravnega ni gospodarskega programe in njegove realizacije. Uskladitev uprave, občinskega ¡1] pokrajinskega računovodstva s splošnim državnim računovodstvom je urejal za, on z dne 6. 7. 18^0, št. 70^6. Ob-Čiske patrimon. Line zadeve pa je ureja' 111 čl. občinskega in pokrajinskega ¿akona iz letr 1865 z vodenjem inventarjev premičnin, kreditov 11 drugih aktivnosti za nepremičnine. Vodenje palnmonialnih evidenc so pnfem uooštevali ve naslednji zakoni in so bile za ete tudi v 13. čl. prečiščenega besedila za lokalno finančno upravo iz leta 1931. Občinski 11 pokrE :nski zakon iz leta 1865 e urejal tudi davčne zadeve občine. Občine so imele pravico naložiti občanom carine. mitnine, uvoznine, trošarine irl druge davke in dodatne davke Glede na nekatere davke ie leto dni pred tem zakon z dne 14. 7 1804, št. 1830, ukinil nekatere davke iz časa pred ¿edi njen m italijanskih držav in uvedel nove davke, in sieer. zemljiški davek in davek na dohodek Te e naslednje leto še dopolnit s davkom na stavbe. Zakon z dne 3 7 1864 Št 1827. je uvedel eanne na žgane in nežgane pijače, meso itd. Razen že naštetih davkov dodati li davkov je bilo dovcl eno občinam z zakonom z dne 28. 6. 1866, št. 3023, uvajanje davka na lokaciijsko vrednost stanovan in leta 1868 družinski davek in davek na živ io. Te davke so potem ureja predpisi iz let 1973, 1925 in 1931 Pravi.nika občinskega in pokrajinskega zakona iz leta 1899 n 1911 .i prečiščeno besedilo ¿a lokamo finančno upravo iz leta 1931 sta določala hranjenje posebne dokumentacije občinskih davkoplačevalcev. Posebno gradivo občinskih upravnih organov (Kat. VI), ki se je nanašalo pretežno na upravno in politično volilno dokumentaci-o, je bilo zajeto in obdelano že v Kat I - uprava. Pri sodnem gradivu (Kat. VII) jC bilo v pravilniku občinskega in pokrajinska zakona iz leta 1865 in zakona o sodni ureditvi kraljev ine določeno hranjenje liste zapriseženeev za sestavo porotnega sodišča. Zakon iz leta 1892 je ooloOal ofcčinam pr-jravo seznamov kandidatov za volitev pomirjevalnega sodnika. Urad ponvrjeval- 5 Prav Um, kr. odlok z dne 29. 3. 1892, iL 329, vol IC1R92, Mr. 2263. Z njim je bil .»prejel pravilnik o cepljenju proti nalezljivim boleznim. Prav Um, kr. odlok z dne 10 12. 1923, IL 2K29, (I..D.1., vol. X/I923, itr. 90IV), o reformi zdnvi>vemh predpi-ov. Čl. 47 pijd videva brezplačno priprrvo Jp.ikov Lin i kov živine. prav tam, pieiii i eno beiedilo zdnivitvcnih /ikono v, ki j r. bilo -prejelo * kr. odlok z dne 30.12. 1923, it. 3063, vol. 1X71923, «tr. 9549-9551. L.D.I., zakon z dne 30. 12., II. 3062, vol. X/1923, «lr 5940 5949. L.1U., zakon z dne 18. II. 1923, it. 2538, vol. Di/1923, jti. 786*). I,.11.1.. zakon 7. dne 20. 10. 1925, it. 1944, vol. 1X1925, itr. 8873-1(5(19. L.1J.I., zakon z dno 1.3.1 886, It 3682, vol. KO, ntr. 250 I O.l., Pitčiičcr. J be ledilo nov (.ga zoroljiiieea d-ivka, ki odlok/. dnr 8. 10. 1931, Sl.1572, vol. V (iid. econom compl.), »tr. 41-52. L.D.I., zakon z dne 16. 6. Ifty2, SI. 261, vol. IV/IR92. «tr. 1618-1626. L.n.l., k.. od!ok z dne 6. 12. 1ES5, il. 2626, vol. 13, »tr. 2769. 7 L.D.I., pravilnik jc bil ipiCjd * kr. odlokom z dne 30. 12. 1877, 9t. 4252, vo'. J 2. II. del, «lr. 1. Prav tam, zako^ z dne 30. 6. 1889,SL 6168,111. c*rija,vol. 93, itr. 2458-2468, dopolnjen z zakonom z dne 2 6 1913, il. 693 in 3 1. 1 1926, iL 452. 8 L.D.I., zakon z dni 4. 6. 1911, IL 487, z navodili za osnovno in ljuduko SoLilvo, znan kot zakon "Doneč Cieaaio", vol. 11. »tr. 1567 1623, J ARHIVI XVI 1993 Rcie.'ati z zborovan'a v Novi Gorici 63 pregledovala gradbene načrte in izdajala gradbena dovoljenja.9 Pri gri ivu o kmet: itvu, indnstri i in trgovini (kat. XI) je občinski in pokri nsk pravilnik iz leta 1365 predp ioval občinam hranjenje periodičnih tržnih poročil za žitarice s tedenskim, tržnimi cenami. To so potem prevzel vsi občinski i pokraiinski pravilniki Ob tem je bil pred\iden za hranjenje tod, register obrti ih dovoljenj. Pri gradivu o civilnem stanju (matični urad) (Kat. XII), kije bil ur.tanovljen v kraljevini Ita-i; 1865. leta in je začel z delom naslednje leto, je b lo predv deno, da voc.i 4 registre1, o državljanstvu, ro;,.tvi,i, porokah in umnih Matične knjige, k ■ in e potrjeval predsednik okrožnega sodišča, so Me hranjene v dvt jnem originalu, enega so po zaključku dostavi) okrožnemu sodišču. Ob zakljirčku registiov so murali . rdelat še indekse (imenska kazala). Periodično sr izdelovali tudi desetletne indekse v dvojem originalu. En original je b i namenjen tožilstvu. Občine so vodile še register poročnih oklieev v enem originalu. Občine so nadalje vodne register prebivalstva od 1865. leta dalje na osnovi zakona, sprcietega 1864. Register je 1 I sestavljen ,z dntžinsk.h pol (nosilec, glava družine). Z naslednj m zakonom o ljudskem štetju iz leta 1871 in s praviln kom iz: leta 1873 je vodenje registrov prebivalstva v občinah postalo obvezno. Novi pra ilnik ie temcl I na liišt.ih polali, družinskih polah i n i di mah h polali. Nova pravilnika iz let 1901 in 1929 sta samo poenostavila proceduro, ki ie temelj' i nz ii i -viduali. h po h in druiinsk-h listih. Ti so bili lahko urejeni kronološko a'i po abecednem redu eest in trgov, kjer so b la prebivališča občanov Za c -delavo statističnih podatkov gibanja prebivalstva (cmigraci i, imirraci i) so star pravili ki pred1 devali Še vodenje reghtrov sprememb prebivalstva.Ip 9 Lli.l., r-ikon 7. dne 10. H. IK68, i'. 4613, vol. 22, ati. 16031613 Pnv Um, zakon 7. dne 10 3. 1865, 1L 22**! (prilogi F), vol. 11, str. 591-619. Pri v tam, kr. odlok 7. dne 15. 11. 1923, it. 2506 F.d. Econc i, vol. IX, itr. 7779-7795 10 1„1>.I., evidenca civilnegi -lani» (m-tr£nc knj »c) je b>l_ v kraljevini ltnlrji prjdpijani 3 ki. odlokom z dne 15 11. IB65, it 2602, vol. 13. «U. 2639-1682. Privfcm, kr. odlok z dne 31. 12. '864, i». 2105, vol. 10, «tr. 2070-2090. P>iv Ud, 7-ikon t. dne ¿0. 6 1871, iL 297- vol, 32, ri>. 14551457 m prkvilnik o ljumkem "tetju, oIi;lv1j_ti i kr. odlokom r. dne 4. 4. 18^3, It. 1363, vol. 38, «tr. 732. Pnv tam, kr. odlok t dne 21. 9 1901, i1. 445. vol. rv, «tr. 3'i90-3321 (pnvilnik) Pnv Lam, kr. odlok K dnr 2 12. 1929, JI. 2132 ILconom., vol. IV.. str. 3745-3763 (p>.vilnik) Za gradivo o -avm varnosti (Kat. XV) so občine hranile rej stre obrtnih dovolienj, nesreč pri delu n dnige. 1 Omen eno posebno gradivo so občine hranite v posebnih serijah. Več i del tega posebnega gradiva, ki j" bila velbega formata, sc vezali v registre. Neglede na enotne predpise, k so veljali za obi.ini.kc registrature, pri katerih |e nastajalo dokumentarno gradivo, pa je vsaka občina imela svoje posebnosti pii ureianju in odlaganju gradiva. Te so t"' e pogoiene tud s Človcšk"m fakte em. P' eg tega so evidentne razlike tudi pri primerjanju veijili in majših obi m. Ker so v večjih občinah mel pristojni organ' oz uradi vetje kompetence ¡i i veejo avtonomno, se je to odražalo tudi v struktu občinskega gradiva v arhivu V manjših občinah tako na'demc zaporedno zlagane fascikle gradiva vseh 15 kategorij v enem letu, za nasledn:e leto ponovno tako od 1 do 15 kategorij. V večjih občinah so značilne seri : posameznih kategorij za di i še Časovno obdobie. Pri ohranjenih .ta'ijanskih občinah na območju Sle veni': prevladuje si^iten; urejama m?njšili obein. Pri občinskih arhi ih naletimo še na en problem. Med gradivom obiine lahko najdemo mrnjše fonde, k so pripadal, dtugim samostojnim uradom, vendar tesno povezanimi z občino. Med nj imi izdv«iamo Kongregaeijc dobrodelnosti do leta 1937, ko so jile te ustanove ukinjene in so bile namesto njih ustanovljene Občinske podporne ustanove (En'i comunali di Arsistenza), Ustanove za zascitc matere in ctrc-ka iOpera Nazionale per la protezione della ma-teniita' e delT infaniiaj od 1925 in še nekatere druge sc i nine ustanove ter urad pomirjevalnega sodn a.12 Glede zlučania gradiva v občinskih arhivih bil prv' seznam o izločanju nepotrebnega dokumentarnega gradiva zajet v 74. čl. pravilnika za državne nrhive iz 1! 1. leta. Glede navodil o izločanju gradiva iz občinskih arhivov je 14. 7. 19H izšla okrožnica Ministrstva za notranje zadeve št. 89PO-22, s priloženim seznamom, z roki hranjenji, gra va posameznih kategorij gradivi: (mas irr.ano di searto). Leta 1931 -e bil ta seznam dopoHen . Pozneje ga je italijanska arhivska kritizirala zaradi kratkih rokov hranje a graaiva in kriterijev za izločanje, ki so bili p lagojeni potrebam občinske administracije, ne pa kuitumo -zgodovinskim potrebam. Omenjena okrožnica je b. a objavi c na z odlokom namest^ štva leta 1916 in je predvidevala, da izločeno gradivo 11 L.D.i., prcči ileno bei cdrlo zikoni o ;ivni vt-noiti, k>je utopil v velj. vo « ki odlokom z dne I H. 6. 1931, iL 773, Ed. neonom.,vol. li/1931, «tr. I9i7-I94R. 12 Antonielli A., ¿rt. delo, -tr. B7-8H <54 Referati z zborov ama v Novi Gorici ARHIVI XVI 1993 prevzame italijanski Rdeči križ, za proizvodnjo celuloze oz. novega papirja. To je pospešilo oddajo občinskega gradi'ra in gradiva drugih drzavn h organov. Da ne bi prišlo do večje škode, so pospešili izdr d navodil o izločanju arhivskega z dokumentarnega gradiva iz leta 1917. Ta navodila, s poznejšimi spremembami in dopolnili so ostala v vel i do novega zakona o arhiv 'i leta 196^ (30 čl. 13 2. L REJA NJE Pri urejanju ita janskii ob. nr.k n tondov je dejstvo, daje gradivo, ki ga imamo oz smo ga uspeli zbrati in dopolniti od i945 do danes dokončno in se ne bo pomembno spreminjalo. Lahko rečemOj da se ie ohranilo publizno ^0% občinskih fondov, o tega pa ie skonj po-lovioa v fragmentih.14 13 LD.l., W idlr.lt z dne 2. 10. l?ll,il. 1163,1 talciim je «topil v veljavo pravilnik o italijanskih dfSBnih aiiuvih. Z odlokom Minislislva z dne 16. 10 1916, II. 1637, je dopolnjen pia-viLiik o aihivih iz leta 1911. S ki. idlokora z dne 11.1. 1923, It. 17, so iizfiijene na Nove pukiajme nekilcie odredhe pia-v:l"ikr Za drž"vne aihive iz Lela 1911 s epiemembimi. Z zakonom z dne 22. 12. 1939, iL 2006, je tlopil v veljavo nov pn vi. tik o dr" "Tii j arhivih (v vezavi je ojtal fe napiej pia-vilnik iz leta 1911 in to v delih, ki niso bili v naspiolju z novim pravilnikom). V zvez i z izločanjem giidiva v ohčin ikih aihlvih w) izila navodila Norme peí lo -carto degl! ¿Iti inutili e : uperflui, Hm-poli 1933. Navodila -vo ltmcljil na okioiniei iz leta 1917. Med ostalim j e v navodilih naročij i| da mora biti ločanje melodično,picvidno,vend.i sl-ogo " 14 Območje primo: Ve Slovenije poktiveta dva aihiva, lu sta v nepc.iied.ii ->seiiini Italije, Pokrajinski iihiv v Novi Gorici, Pokrajin j ki arhiv v Kopi. j lci Zgodovinski .rhiv Ljubljana. V irhiv-ki nrci.i Sloves .je pokrivajo danes ti I rije nhi vi oh močje dcietih ohčin: PANG pokriva 3 občine iN. Gorico, Ajdovlimo in Tolrain), TAK 6 ibčin (Kupci, Izola, Pilan, lliiska U "trica, Seiula in Pealo j na), ZAL vključuje eno ob čin - Idrijo. Gradivo prime, tkih občin, ki so na iale v času italijanske okupacije, hiani iv Alhiv Republike SIovClIL e (od 1991 mu je priključen hivii uLiv IZHG) in v Po sloj ni K laica muzej nka zhuka Instituta RAZI J v Po-iojni. V ča j ii lijar ikr uprave lo bile občine, kijih pokriva^ omenjeni (rije aihivi v N. Gorici, Kopru in Ztrodovir tki aihiv v Ljubljani, v esta v i Etirih italijan.ikih piovinc t kritne Julijske ki ajine. Gurilke, Puljske, Rl ike in Tria'ke poki ajine. Pokrajinski rihiv v Njvi Gorici in Zgodovinski arhiv v Ljubljani hianitj gradivo ohčin Likratne italijan h Ooi Ve pic vinec. Potu jins d arhiv Koper brni gi divo v :h ulitih italijanskih pievine liori Ike, Re Ike, Pujske tn Trii ke, Po miio tu pogodbi v P -izu dne 10. 2. 1947 in London jkim meinoiiindumom z dne 5. 10. 1954 jebi'o vrnjen") hivl¡ SFR Jugoslaviji oz. lep bl.ki Sloveniji območje 62 občin, ki is bile med obema vojnama pod Italijo (24 ohciin je ojíalo v Italiji, 40 občin | a je bile vrnjeno lepubl.ki llrvai ki). Gladivo, kije nastalo v čarj itali;inske uprave (stanje 1945), je ohranjeno le za 14 občin od vseh Sloveniji vrnjenih občin (62). Oh omenjenem rievilu občin motamo upoštevali le vrslo ukinjenih občin, ki končale »voje samo tfojno delovinjt ob komasacijah (zdmi.ilvabj v Julijski kiajini, ki so bile po medica nove upiavne lizdelll» c z dne 2. 1. 1927 in novega oblikovanja občinski!) niediii a kom: saclj-mi, ki »o aledile in in ro hile končane oklohn 19?S. Od Hitih primoiskih pokr-jin - komaiacija najbolj puzadela nevou staro vlj eno Gorilno pokiajino 1-ta 1927 (pil drugih pokrajinah to uptavno-lento alne spiem^mbe naslajale že id Jeta 1923 dalje ^ioriika pokr; ina ^ ludi innla največje Me-vilo občin. Od skupno 85 koma s Iran ih obtin (zdrulenc v večje občine), ki io ostale na ilovcnski Irani meje, je oh i penili le 33 občinskih fondov (onkt: ij meje pa je oulo 22 koma^iianih občin). Če teSlejemc kup_j vse ilatijanskc ohcine (ukinjene oz. združene t tijlimi, ki »J ostale ueiliiča), ki so pripadle Sloveniji, pridemu do pieecjtnjegi llevila (147 ohčin), vendil se je ohianilo gradivo le za 01 občin. Ohr? ijcnos* gradiva fc-ie, da i mi kai mkaj občinskih fondov gladiva le za eno mapo ali fejcikel. Lahko iciruo, da je od ply, navedenega ¡(levita, 67 ibcin, lelalivno dobi« ohianjenih le 39 fondov. Prim. Arhivski fondi in zbilke v arhivih in arhiv ikih oddelkih v SFRJ, SR Slovenija, lleogiad 1984 in plispevek Pokia-jmskejja aihiva v Nov' Gorici: Nuzdo'fei-Vuk tanovid M-^ka, Rosa Jurj in Vidrib-Lfvienčrč Lilijana. Občinska arcdiiia v obdobju 1814-1961 na obmoiju _cdanjih občin Ajdovščina, Nova Goric- in Tolmin, Nov-Gorica 1991, sli. 3-^1. Prrgicd jpiememb Levil» občin po up lavni razdelitvi Julijske loi-jine z dne 2. 1. 192,7 (Prim., Čeimelj I_, eit delo sir. 10 51): Giriika poku ina je imela pied komasicijo 121 občin -po koma-icij leta 1927 je ni-slalo 42 občin (33 jih je v Sljveniji in 9 v Italiji); Puljska pckiajir.a je imela pied lelora 1927 44 občin - po -pie-membi pokrajinske meje 1927 pa je ortalo 41 občin (od lega 7 v Sloveniji); Keika po kuj ina je imeL pie.J koma* leijo 15 občin po kc miiaciji m spiemembi pokiajmske meje 1977 je ojtalo 13 obč n (od Ic^a 7 v Sloveniji); Ti2ai.kap' ikr*jinajcp.ed komasacijo 1927 Slela 39 ohčin po komasiciji 1927 je oslalo 30 občin (od lega 15 v Sloveniji, 15 pa lib je ostalo v Italiji). Prrgled ohranjcilb ohili Iz Goiiike pokiajine je ohianjeno (od 33} 21 ob in: Ajdov-iiin* AnLovo, liovee, i^epevan, imiče, Doinbeik, Giahovo, Idrija, Kani.1, Kobarid, Miien, Opalj^ elo, Rihcmberk (llianik)- Soča Sv. Lucija (Mosl na Sočij, Sv. Klii (Vipavski Kril), Šempa Senlvid pri Vipavi (Podnani s), Temenica, Tol-m n in Vip.iva. Oi.-divo 12 obč!n »e ni ohianilo: liieginj, Oeikno, Col, 'Vil Vin, Domovi, Gigar, Kal, Kc'-lio, K imen, Renče, Štanjel in Tm ovo V Italiji je ostalo 9 občin; F»ra, Dolenje, Goiiea, Giad:iče, Kopriva, Kim in, Marijan, Romani in Z?.g;aj. Iz Puljske pokrajine je oLianeno (od 7) 6 občin Dekani, 1 lrpclje-Kožina, Izola, Koper, Marczige in Pil an Ni ohranjeno pradivo za občino lai ; (ni jiala je s p 1 eno som nedela iz občine Pomjan s ki odloko n z dne 30. 1. 1927, H. J 99). Iz Relkc polciijine 10 ohranjene (od ~>) 2 občini: lliisk- His-lrie;. in Podgiad (občin. M.lerija ¡7 pisan a i; icglslii fondov, kei ni vnebovaia »ihivskega gladiva) ARHIVI XVI 19*3 Referati z zborjvania v Novi Gorici 65 Ohranjenost fjradiva italijanskih občinskih fondov v slovenskih arhivih (kritcrii; občine nad 5 tm, ukinjene občine po komasacij. 0,5 tm): Poki jinski arhiv Nova Gorica (od 45 občin |e bolj ohranjenih 22): Ajba, Ajdovščina, Avče, Bovec Čez.soča, OrežnLa, ldrsko. Kanal, Kobarid, Kred, I ibušnje, Livek, Log poa Man- Gradivo /j 5 občin ni oman|eno Jahlanica, Jellane, Knejak, Materija in Prem. 1/ Trialkc pokrajine je ohianjeno (od 1 5) 5 obč;n: lXitovlje, Portojna, SinoJ.eče, Se/ana in To maj Giadivo 10 ohčin ne ni ohranilo llrilof, llukovjt, Divji* -,škoejan,1lrcnovice, Kolona, fx>kev, Slavim, S ni bel. št Pttei na Kias 1 (Pivka) in Stjik. V I talij, jt ostalo 15 občin: Devin Nabiežma, Doberdob, Dolini. l-'o)jana R lipullj i, Cn.idr?, Milje, Rcpcntab >r, Konkc, škcejan, Starincan, št. Pelet ob Soči, Tri*, Tri.ič, Tuijak in Zgonik. Ir. navedenega je ta^vidno da jc od 62 občin, ki |d prij idlc S1 t ven iohitnjeno gr-divo 34 občin ikih fondov, gradivo 28 občin pi »e ni ohranilo. Pregled ukiTcnih (kom! .rani oz rdru .cnih ji n) v oMoblju od 2. I. do 31. 3. 1927 oz. do ok.obra 1928 (za Tiiaiko pokrajino tudi v letih 1925/26) Goriikd pokri ina j 2. 1. 1927 llela I2c> oh m. Od 2. I. * 31 3. 1927 :ie je/jr injlalo llevib ohčin na 12) Oo oklobia 1978 je liilo kupaj komJ ,ir~nih K5 občin (od lega jih je pripadlo Sloveniji 72 V Italiji jih je oaldo 13). r.ilj-k i pokrajina: ni bilo upre nemb. Kcilka puki-Jin 1. 15 občin: 7.dn'i.cni 2 občin!. [ ij.uk■■ p^ki ajin39 občin: zdmJ.eno 70 občin (11 občin je ostalo v Slovmiji in 9 v Italiji). Precled o h ranjeni en I h /drulrnlb občin: I/ Gonlkc p"ki ..c je ohranjeno (od 72) giadivo 30 občni Ajba, Avče, llilje. Če kovni k. Čezioča, Dol Otlita, Dole, Drelnica, ldrsko, Kiod, Ledine, LibuJnje, lJvek, Lokavcc, Leg pod Manj- irtoro. Planini, Ponikve, Ročmj, Skrilje, Solkan, Spodnja Idrija, Srpcniei, Šentviške Gora, štuije, Trenta, Trnovo ob Soči. Uilje, Vo, tko. Volče in Žagi. Del občine Solkan (1915-1927) hiani lJriivni irfciv v Gorici, /j. 42 občin pa ic gmlivo ni ohranilo: lianjlčic-;, liitc, Diljana, lircsloviea, Kije, 1) upanje, IJc ildc, liraelj, Gaheije, Gabrovica, G o če, Goj-čc, Godovič, Coijamko, Kanpnje, Kobjejtava, Koi.boni, l.akovcc, Loie, Medana, (>3ek - Vilovlje, O/.eljan, Pliikovica, Podkiij, Podraga, Prvačin», Sedlo, Sela, Slan, Šebrelje, fiklbini, i mi -jc, Tribula, Velike 'iablje, Veliki Doi, Vog'sko, Vojiiica, Viabč :,Vi}ipo1je, Vrtejba, Vrtovin in Šcmpeler l>el občin Vrtojbt (1105-1928) in Šempeter (1868-1971) hiani DiJ.avni arhiv v Gorici. V Puljnki pokrajini, zlasti na jlovenikcm delu ozemlja, ni bilo komajacij (le so bile irvedene le prej) V Iteiki pokrajini 10 7,dniJ.ili z večjimi občiiarr.i Trnovo v. Ilinko lliitrico in Zagorje i Kncijkom (ohranjeno je gradivo le 7a občino Ilirska nistrier). V Tri tki pokrajini je ohranjeno (od II) le giadivo /a 3 občine Povir, Štjak in Kopriva (gradivo prevzelo novembra 1993). Ni o branj i-/10 giidivo v-a 8 občin' Avber, liolenia va>, Fimlje, Gornje Vicme, Lai.e, Rodik, Skopo h Sen-dale. Pomeni, d» ae jt od 85 «trtii-mih obč np ki o pripjdle Slovel ji, ohranilo gradivo 33. artum, Ponikve, SoCa, Sipenea, Sv. Lucija eniviika Gora, Tolmin, Trnovo ob Soči, Voice ;n Žaga. Pukn linski arhiv Koper (od 10 občin je bolje ohranjenih 7): Ilirska Bistnca, Koper, Izola, Piran, Podgrad, Senožeče in Kopriva Zgodovinsk ar1"v Ljubljina (vseh G obiin je dobre ohranjeno): Čekoviik, ldr:'a, Ledine, Spcdnja Idrija m Kojsko. Arh v Republnce Slovenije (od 1 občin so bolje ohranjena 3V Sežana, Povir in Štorje. Po propadu Avstro-Ogrske 1913 in priključitvi ozemlja Ju) ske krajine 1 talij 1920 v poslovanju s spisi ni prišlo do nober'h sprememb Takšno star je je tnjalo do 1923, ko 'e s kr. odlokom z ne 11. 1. 1923. št. 9, pričel veljati ttalijarski občinsk in pokrajinski zakon iz leta 1915 tuci za Nove pokrajine. Po tem letu se je začel uveljavljat: tahjansk klasifikacijski sistem za občine z leta 1897 .n ostali pri' piai (s kr. odlokom z one 11.1. 1923, št. 47, je stopil v veljavo v Novih pokrajinah pravilnik za al "anske driavne arhive iz leta 1911 s kasne šiir dopolnitvami). Uveljavljanje italijanskega klasifikacijskega s.stema se j; začelo izvajati v praksi v lenn 1924,25 do 1928. Od občin, ki so b le zamudnice, so zahtevali ure ulje spisov za nazaj, kar pa v praksi ni bilo vedno dosledno izpeljano. V mnogih primerih sc je končalo le z označbo kategor' v deiovodniku. Lahko rečemo, da se je uveljavljanje italijanskega klasifikai ijiskega sistema kot tudi dru ge ital janske zakonodaje, končalo do 1. 7. 1929. ko seje izenačila vsa u ilnopriivna zakonodaja v Juli*sk. krajit.' z itai--ansko. V prehodnem obdobju - do začetka prehoda obein na novo itaPjonsko klasifikacijo 1924/25 -so te urej.ile 5pi>e po že ustaljenem sistemu, bodi ¡i po delovodnih številkah al po avstr -skem klasifikacijskem sistemu. Tc e bilo ti i dokaj odvisno oc jbcinsk h uradnikov. Ponekod so poiskali novo rešitev. Tak piimer je biia obema Izola, kjer so uvedli novo klasifikaciio s črkami.'5 15 Nekateri pnmcri uveljavljanja ilalijarike kh".tifix_cij- v ob* čiri ih: PANG: občina Ajdr Ičinu je prcila na iUlijarild kini* fikacijiki liilem leta 1925, Ilovec 1925, Kanal 1928, Soči 1928, Sv. Lucija 1925 (uiejcno za ni;"j leto T92*1) Tolmin 1925, Žaga 192^ Ä'evilnim iaajhn:m /.druJ.enim občin-m iploh ni utpelo, dr bi pn..Sle na nov t'.-tcm, oalale -o pri kionoliiiki uiedilvi po dclovodn'h itevilkah. P \K: občina K oper od 1925 (t>. cd lem enostavni delo vodnik), lzol- 1925 (picH lem nv^trijski klaiifikacijsk* nem in mbrikc po .bcccdi), tli raka Ui.trica 1925 (pred tem avttrijtki klisi> (ikaeijtki tiov zabeležke al; Študije, ki se nanašajo na ta spis. Za personalne spise in t.ste, ki se nanalijo na osebo, se nastavi za vsako osebo en spis.1 (Per ogni afiàrc si forma un faseieolo, riunendo in ordine di data e di numero gli ati - ccvut c le minute di quclli sDed: . le memorie c gfi stuai che al medesimo si riferiseono. Negli affari del personate in quclli cioe' nci quai: c : un id ¡rata principalmente la persona, s- forma per ogni persona un faseieolo.) 2. čl. Vaak sp: i - na ovej iz debelejšega pap j (obrabe D) m ma poleg katego1 je in raz_eda zaporedno Številko, ki mu zagotavlja mesto v arhivu. (Ogni faseieolo ha la eoperta'di carta forte, conforme al mod. D- cd ha ofltrc 1' ndi-cazione della eategoria c deja classe, un numero d' ord: ne chc fissa la sua pe ¡ízionc ,n arelu^io.) 68 Referati t zbuiovanja v "Novi Gorici ARHIVI XVI 1993 13. Čl. Delovodne številke na dokumentih v soisu se vpisujejo tudi na ovoj spira. (I nume"' d proto-eollo dati aile carte enisten ti nel fascieolo sono riportati sulla eopert a.) 14 EL Številke spisov so vpisane v seznam, knt ga kaže obrazec E. Ta seznam se .zdela za vsak razred i ;te Kategor î ob odpiran i novega spisa. S prvim dokumentom ene z-idcvc se odpre nov spis; ce se nanaša na že p spele dopise, se ga doda spisu, na katerega se nanaša. Razvrstnev dokumentov v spir.ih naj bi bi'a nan\-cna tako, da |C na-novcjsi dokument na vrhu. (Il numéro d'ordine dni faseicoli e' dato dali' clonco eon-fonne al mod. E. Questo eleneo si va fonnando per opni classe di aftari délia stessa catégorie via via ehe si âpre un fa^cicolo. Se 1' atto e' il primo d un affare ^i forma eon esso un fasci-co)o nuovo:se ebbe prcceden. s jnisce al fascieolo chfi eontiene. La colloeazionc depli atti nei faseieoli deve farsi in modo ehe 1' atto ai dr.ta rccente si vegga per primo.) 15. fl. Ce se personalne "adeve, omen'cne vil, čl., nanteajo na več oseb in jih ni mogoče ločiti, jih "združ no" s posebno opombo v spinih posameznih oseb, ustanavljajoč na ta način personalne spi^e za tiste, kj iih še nisc neli. Vsaki apombn listek v pocamezn personalni zadev bo opozarja/ obenem tudi na ostale opombe, tako da bo tako* razv1 Ina povezava med perso-îïalmmi dpisi. (Gl: atti perf.onal aeeennati nell1 art. 11, quando si relèriseono a iu' personc e non porsono essere dmsi; -jaranne richiamnti eon apporita annotazione nei faneieol: de] sin-goU indiv _ui- formando per colora ehe nia' non il avcsscro, altrcttant1 faseieoli personali 11 fog-Ho di l'ieh -me sara' 1' unieo pet ogni fast colo e vi si annteranno, uno dopn II altro, tutti i rL-hi mi oceorenti Sara1 cc oeato al primo posto nel fascicolo stesso in modo ehe possa, a prima v i sta, sapersi eon quai i altri fa&e ;i oli abbia relazlone.) 16. ČI. Če se en spis navezuje na drugega; se spisa ne smefa združiti, to se urcc z opombama v obeh spin.h. (Se un affare si eollega all'altro, i fascicc i non devono riunirsr, ma si fa1 eonstatare del reeiproeo riferimento nel fhglio di r -hiamo.) 17. čl. Vsak občinski urad moru urediti dva ločena arhi ra: priročnega za spise, ki se rešujejo, in skladišče za rečene spise (Ogni uffic. j comu-nale de ve tenert due diistinti archîvi: uno corrente per gli atti iniziati e non eomDÎut'; 1' altro di deposite per quelli sui quai siasi definitivamente provveduto.) 18. čl. PrlroČni arhiv in arhiv rešer n spisov imata »ako étevilo polie in poličnie, kolikor i e potreb- no, da urejeno vložijo spise v razrede oz. v kategorije. (L' arehi no corrente e qucllo di deposito sono formati da tanti scompartimenti e tante easelle, quante ne abbisognano per colloearvi con ordine, per eategoria e por cla^se. i faseieoli degli atti) 19, čl. Januarja vsakega leta se rešeni spisi iz priročnega arh ra premestilo v skladišče. (Nel gcnnaio d i eiaseun anno si levano dali1 areliiv n corrente i fitscieoli depli att! eompint' e si eolbeano nell1 arehivio di depusito.) 20. čl. Noben spis, noben dokument ne sme iz arhiva brez dovolicnia odgovorne osebe. (Ncs-sun frseieolo, nessnn atto pno1 useire dagli ai-c'nvi se non per richicsta fattane ds ehi ne abbia faeolta1} 21. čl. Na mestu sposojenega spisa alt dokumenta bo do vrnitve vložen listek z zahtevo. (II foplio d richicsta oeeupera' il posto del fascieolo e doli1 atto comunicato sino a chc non siano resti-tuiti.) 22. čl. Dopisi premoženjskega pomena, to so lastninske občinske listje, vrednostni papirji, kreditne pravice, Hpotekarne pravice in druge pravice obCinc tgn papirji, ki vsebujejo zaupne in-formacc o osebah, morajo biti hranjeni pod k, čem, za kar ,t; osebno odgovoren občinski tainik (Gi atti c interedse patrimoniale, ossia i iitoli eomprovanti la propi -ita' dei beni eomu-nali, i uiritl di eredi*o, di ipoteca, eee., del Comune e le earte ehe eontengono infonnazioni riservate sulle persone devono essere eonservati i annadio eliiuso, sotto la rcsponsabilita' per sonale del segretar ) Priloga A (Allegato A) KLASI F1 :AC1.IA(T olario d1 arehivio) Kategorija I - Uprava (Amministraxione) Razred 1. - Občinski urad (Uffieio eomu-nale). 2. - Arhiv (Arehivio). 3. - Ekonomat (Economato). 4 - 'Jpravnc vol ve, imeniki, oddelek volilnih svetovaleev (Elezioni ammini strative, Liste, Riparto consi<;glicri per fazioni). 5. - Sindik. on¿cdnil , vetovalt (Sindacj, Assessori Coni iglieri). 6. - Občinski uradniki, uslužbenci n začasni delavci, d. (lmpiegati, Inservienti, Perdónale avventizio, eee.). 7. -Občinske picarne (Locali per gli Uffici). 8. -Redne in xedne sei-: občinskega sveta, sklepi (Sessioni ordinaria e straordinz* e del Consiglio, Deliberazioni). 9 - Pravde spori konflikti ki zadeva > obéinsko upravo (Canse, Liti, Con fl it t i riguardanti 1' Amn listrudonc comunalt). 10. -Potek upravn h poslov 'Andamento dei servizi amministrativi) 11. - Po;zvedbe (Inchieste). 12. arhivi xvi 1993 Referat: z iborovania v Novi Gorici 69 - Razne ustanove pod občinsko upravo (Tstituti d' rersi amministrati dal comunc). Kategorija TI - Dno' ne ustanove In dobrodeloost (Opere Pie c bcncficcnza) Razredi: 1. - Kongregac..» dobrodelnosti razne ubožne ustanove, skladišča žita, z ar,ta v-ljalniee (Congregazione c carita', Opere Piu, Mon fntmenlari, Morir di Pieta'). 2. - Huspi-Ciii, nbožniee, nesposobni za delo (Ospi;:i, Rico-veri ai mendieita', Indigenti inabi'i al lavoro). 3. - Najdišnice, ;irc "fir ee, dcjiliiča (Brefotrofi, Orfanotrofi, Fsposti, Baliatiei). 4. - Društva vza-enine pomoti, podpore (So -ieta' di mutuo soe-corso, Snssidi). 5. - Loterue, tombole, scimi dobrodelnosti, itd. (Lotterie, Tombole, I ,cre di beneficcnza, eee.) Kategorija 111 - Mestoa lo podeželska policija ÍPolizia llrbana e Ruralc) Razredi1 1 -Uslužbenci obfcinske straže, poli ¡ke straže in nosaei (Personale, Guar-je muli; ipali Guardie campcstn). 2. -Službe, pravilnik (Servisi, Regolamcnti). Kategorija IV - Zdravstvo lo higiena (San ta' ed i g ne) Razredi: I. - Zdravstveni urad, uslužbenci (Uffieio sanitario, Perconale). 2. - Zdravstvena služba (ServiziO sai. tario). 3 - Ej dem1 e, nalezljive bolezni, živinske kuge (bp idem Ma-latti.: contagíese, Epizoozie.). 4. - Pomorsko zdravstvo, lasare t i (Sanita' ma ittimc, L^zaretu). 5. - Javna nig-ena, prav.lniki, klavnuc (Ig;^ne pubbl-ca, Regokmenti, Macello). 6. - Mrliška pclieija, pokopališča, itd. (Polizia mortnaria, Cimiterii. ecc.). Kategorija V - Finance (Finanze) Razredi: I. - Občinska kst, inventarji pre-mién-t n nepremičnin, dolgovi in posojila (Proprieta' comunali, Invcntari dei bei mobni ed immobili, Debiti c erediti). 2 - 7ak južni raču.ii, ratun, posebna računovodstva, pregled blagajne (E anci, Conti, Oontabilita' speci; li, Ven-tlclie di easra). 3. - Davki, takse, pra. lee, pravilniki, eeniki in pomožni seznami (Imposte, Tasse, Diritti, Rcgolamenti, Tariffc e ruoli re-lativi). 4. - Carin (Dazi). 5. - Zemljiški urad (Katasto). 6. - Izključne pravice (Pri /ative). 7 -Posojila Miitni). 8. - DedišČhe (Kredita'). 0. -Davkan' in blagajna (Servizio d Esattoria e Tesorería). Kategorija VI - Vlada (Gt emo) Razredi 1. - Zakoni in odloki uradn st, splošni državni koledar, zakonske ob*_ive, kro-žniee (Le«gi c decreti, Gazzetta uffieiali, Calendario Generale dello stato, Foglio degli d.inunz legali, Cireolari). 2. - Politične volitve, meniki (Lieziom politiehe, Liste) 3. - Dri.ivni prazniki, komemoracije itd. (Feste Nai/onali, Commemo- raziom, eee.). 4, - Hrabra dejanja ^Azioni di valcre ci ile). 5. - Vladne konce: ije (Coneessi-oni govemauve) Kategorija Vil - Pomilostitve, pn>vo In verstva (Grazia, giur.tizia e Culto) Razredi. 1. - Sodna razdelitev, okra uo sodišče, okrožno sodišče, prizivno sodkče (Cir-coscrLione gin ciiziaria, pretura, Tribunal, corte d ' Assise). 2. ■ Porotniki (Giurati). 3. - Okrajni zapori (Careeri mandamentaii). 4. - Poravnalni sodniki. urad poravnalnih sodnikov (Cone ia-tore, V.ceconeili-tore, ufficjo). 5. - Notarski arhiv (Archivio notarile). 6. - Verstva (Culto). Kategorija VIII - Nahnr in vojska (Leva e tiuppe) Razredi: L - Nabor pehote tn momariee (Leva di »erra e di m;-re^. 2 - Vojaške službe (Eer-viz miluari). 3. - Strelsko društvo (T-ro a segno). 4. - Voj^šniee (Caserme m itari). Kategorija IX - .lavno šolstvo (Istnizione pubbliea) Razredi: 1. - šolske oblasti, učitelji (Autorita' seolas'iche, insegnanti). 2. Vrtci, osnovne Šole, pokojninske podpore (Asili infmtili e scule elerientari Monte pensioru). 3 - Občinski vzgojitei]i (Edut atori comunali). 4. - Gimnazije, konvikti (Giinasi, Convitti) 5. - Liecji (Licei). 6. - Tehnične sole (Scuole teeniehe). 7. - Ui -verze (Universita*). 8. - Znanstvene ustanove, k „nice, saler'je, muzeji itd. (Istituti scien-ti ei, Ribl'itedic, Gallerie, Musei, ecc.). Kategorija X - Javoa dela, PTT (Lavori pubb ci, Poste - Telegrafi - Telefoni) Razredi: 1. - Ceste, trgi. gradnie-in vzdrževanje (Strade, Piazze Costnizioni c manten tento). 2. - Mostovi (Tomi. 3. - Razsvetljava (Illumina^ione). A - Javne vode i vodnjaki (Acque e funtane pubblichc). 5. -.Cestni in vodovodi konzore'|i (Consort stradal: e drau-ici). 6. - Razlrstitvc zaradi javnega interesa (Es-proprijzioni per causa Ji ut.lita' pubbli iaY 7. -PTT (Poste - Telegrafi - Telefoni). 8. - Zelez-n.we (FerroMt). 9 - Tehnični urad (Uffi^io tecnico). 10. - Resti-vr ian«e ir vzdrževanje (Restauro e mannten ione). 11. - Pr slanišča, prispevki (Poilr, Contri iu-.ioni). Kategorija XI - Kmetijstvo, Inoustrija in trgovin (Ag;icoltura, Industria e Commerci j) Razredi L - Kmetijstvo, lov, i ibolov, p1 in-Sarstvo, svilogojstvo. rastlinske bolezni (Agri-colturz, Caccia, Pešca, Pastorizia, Bachicoltura, Malattia delle piante). 2. - lndusirija, obrt (ln-dustn i). 3. - Trgoi na (Commereio). 4. - Sejmi in trgi (Fierc e mercati). 5. - Uteži n mere (Pesi e muure). 70 Rsfcran 2 zborovania v Novi Gorici ARÍIIVI XV] 1993 Kategorija XII - Civilno stanje, ljudsko štetje, statistik (Stato civile, Censimento, Statist it a) Razredi. 1. - Civilno stanje (Stato izvile), 2 -L"idsko štetje (Cen;imento). 3. - Statistika (Statistical. Kategorija XIII - Inozemstvo iEsteri 1 Razredi: 1. - Stiki z inozemstvom (Comu-nieaiione eoll' estero). 2. - Izseljenci (En -grantil. 3 - Priseljene 'In,igrati). Kategorija XIV - Razne zadeve (Oggetti diversi) V to k at eg or" o so klacifie',ant- vse zadeve, ki jih ni b ¿o mogoče razvrsu v ostale kate-gonie Kategorija XV - Javna varnost (Sicurezza pubt ca) Razred1* ■ - Javna varnost (Pubblica inco-ium'ta'). 2 - Smodnik in eksplozivne snovi (Polveri e mater c explosive) 3. - Giedahsča in ivne pi -ed'tvc (Teatri e trattamenti pnbbl'"i). A - Javi obrati (Escrci: pubbiic ). 5. - Stavke in neredi (Sciop;ri e disordim). 6. - BcraŠtvo (Mendicita'). 7. - Kaznovani, opomu janj, natk,-ran brez bivališča, izgnani iz lozemstva, brezposelni potepuhi; in irmacije in ukrep (Pre-gjud eat ammoniu, sorveglia dom ia coati, espulsi dali' estero, redue; ielle ease di pena, Gziosi, Va^abondi lnformazioni e provvedi-ment') 8. ■ kredi dogodi: i m razl.čne zadeve javne varnosti (Awenimenti straordinari e afiari vari intercssanti la P. S.). 0. - Sodelovanje pri stroških vojasr 1 (Contributo spese d i cajerma-ggio). 10.- Prevoz umobolnih v umobolnico (Trapporto menteceati al manicomio). 11. Požari n gasile (lncendi e pompier ). PRAVILNIK OBČINSKEGA IN POKRAJINSKEGA ZAKONA z dne 20. 3. 1865, it. 2248 (priloga A), ki je hil sprejet s kr. odlokom z dne P i. 1865, it. 2321 [Regolamento per 1' esecu; .one della legge sull' amministrazione comunale e p rov tciaie innessa a quella del 20. maržo 1865, n. 2248, allegato A. - R. D. 8. giugno 1865, n. 2321.; čl. 21 V vsaki občini mora obcin.sk Cjni : azumo voditi vsaj registre, k so naveden v p: ogi 2, ki jr sestavni del tega pravilnika in to ob tiisl '1, ki so že predpisani z zakon aii splošnimi pravilniki. Ob tem mor~'0 biti ustrezno urr,en v kronološkem redu ali pa po štev kah 1 - Originali sklepov zapisnikov občinskega rveta in odbora; 2 - Originali vol h seznamov za vsako leto, ki jih potrdi odgovorna oseba; 3 - Državni zakoni in odloki, uradno objavljeni in uradn listi prefektur, 4 - Predračuni (11 .lanci o stati presuntivi); 5 - ZakljuČn ačuni {1 coni. consuntivi); 6 - Nabon. seznami (1 ruo de comunisti tc-iiuti a tare le presta sni militari); 7 - Knjige in isti ne katastrskega urada,če ta služba nima svokga uradnika za tovrstno drlo (1 libri od atti relativ i al censo o katj»sto, scmpreche', per la tenuta di qi esti libri e per tutti gli atti relativ non vi ji a uno spet lie inpiegato); 8 ■ Spisi o ljudskem štetju in statistiki (üli atti relativ i al censiimento della popola¿ionc ed alie notizie statist. :he); 9 - Peri ;dicna tižna poročila in ceniki za žita- ce ter druge izde'ke v občinah, ki imajo tržnico (IvC mereuriali pcriodiche dei cereali ed altr prodott nt eomuni in cui lia luogo un mercato); 10 - Mesečni zap'mi 1 pregLdov občinske bla-gmne v občinah, v katn ih to ne spada pod nadzor Minutrstva za finance (1 verbal di mensile verifícazionc di ca^sa, nei eomuni ove quest' ir.combenza non e' riscrvata agli agent del Ministero delle Finanze); 11 - Letna naborna dokumentacija (Le carte relative alia leva m ■ tare di eiaseun anno). čl. 22 Vsaka oboina je dolžna, da v roku Šestih mesecev po uveljavitvi tega pravilnika sestavi in hrani v tfrništvu občine: 1 - Inventar občinskih nepremičnin s pričeval-nimi državnimi listinami, ki pričajo o tem oziroma opisuj jO n hovo stanje, ki je do-mensko ah različnega skupnega pomena, ser ipítni 1 pravio, k¡ sta v aktivi ali pasivi ter kateri' ol drugih pravic, ki so se nanašale na nepremičnine, ki naj b bila obči r ska last (I,' inventario dei beni stab I posseduti dal co-mune eolle relative testimonial] di stato, ossia descrízione del loro stato, non che dei demanii e ■ amiseup i', servitu'. attive e passive, e d' ogni c itto relativo a beni stabili che possa spettare al medes 10); 2 - Inventar premičn , kreditov ¡n drugih . ss-lov (L'inventario dei mobili, dei ?redib fid altre attivita'); 3 - Seznam dolgov in druge pa:,ire in to ločeno za redne od ^rednih (L'elcnco de¡ debiti ed altre passiv ita', di itinguendo le ordinarie dalle straordina ie) 4 - Seznam občinskih in zasebnih cest, ki so deležne javnih servt.u'jiih pravi: (L'elcnco delle strade comunal1 c di quelle private soggette a servitu' pubbliea); Priloga 5t. 2 (Allegato n. 2) Pregled seznamov in registrov, k jih mora občins i arhiv ažurno voditi od tistih, ki so predpisani z zakon ii splošnimi pravili ki. ARHIVI XVI 1993 Referan z zborovania v No^i Gorici 71 1 - Seznam predstavnikov občinskega svcia z navedbo mandatne dobe (Blencu de' Con-¿iglii ri comtin;di con indicazione della cadenza nspcttiva); 2 - Seznam priscdnikov z mandatno dobo {Elenco depli Asse: ;ori colla nnrma di eni sopra); 3 - Indeks sklepov občinskega rveta z navedbo odlokov višjih obiesu kot prilogami (In" ce delle deliberazioni del v Conriglio con 1' indicazione dci Decreti deli 'Amonta' annessi alie medesinic); 4 - Indeks sklepov občinskega odbora (In ■ ce delle aeliberazioni della Giunta, come so-pr; 5 - Indeks okrožnic višjih oblasti (Indice delle 0;rcolari delle Autonta'); 6 - Seznam raznih inventarjev, ki so v arhivu in v ob£im.kem nnrdu (Elenco de di 'ersi inventan esistent' nell'Arc; ivio e nellT'fíí-;io); 7 - Seznam hipotek amih vpisov, zdanili v korist ali škodo občine, njiiicve obnovim: z zakonskirr določil, i i natančno opredelitvijo obdobij, v katerih se mora o obnavljat (E enco delle Wcrizion1 ipoteca-c ammesse si1 a favore che contrc 1 Oamune, delle loro rinncazioni periodiche opérate a' termini di leggc e della precha indic naslova zadeve razpredelnica za vpis leta oz delovodnih številk dokumentov Anno aH 41 Ajiftú IUMÍ « AJÍ »TO bMl pita. AHIKJ 1«.i « »trti. Anm M*P4Pf « »trti. Anuo IrHPj C Ajiho « ARHIVI XVI 1993 Referati z zborovala v Novi Gorici 73 Coiuune di i. io Categorin... Clas-it DENOMINAZIONE DELLA CLASSE Obrazcc za razred Prostor za naslov razreda in razprcdclr i ;o za vp ; Številk spisov NLTMtiRI PRINCIP/LI I)F:[ FASCICOI.I / 74 Kefirati z zbTOvama v Novi Gorici____^.RHlVl AVI 1993 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka ARHIV I "Vn"93 Referati z zborova^jj v Novi Gorici 75 Uredništvo portala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka 76 Hefciiiti /.noiuvama v Novi Uoiici__AR>-ilVi XVI 1993 Uredništvo portala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka ARHIVI XVI 1993 *cter ti z -b Trovan ja v Novi Gorici 77 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka 78 Referati z zborov an i a_v Novi Gorici ARHIVI XVI 1993 Nastanek in razvoj organov za notran -e zadeve republike Sloverie v obdobju 1945 do 1%3 LJI BA DORNIK ŠUBEU V obravnavanem razdobju so orgai za not-i'anic zadeve doživeli več reorganizac j, zarad katerih bom ta čas razdelila na Štiri podobdobja: a) nastfjiek ONZ na osvobojenem ozi.mlj" v Času okupacne do osvobodi /c Slovei- |c b) organi;'i ranost M ii lirtr^tva za notranje zadeve od maja 1945 do marca 1946 c) Min.strstvo za notranje zadeve od 1946 do 1952 d) državn sekretariat za notranje zadeve 1952 do 1963. V času oicupai je, ko je bila Slovenija po kapitulaciji Jugoslsvi;-: razdeljena med tri okupatorske države, lta- o, Nemi -o in Madžarsko, je vsaka v svoji zasedbeni coni ogradi a tud isten policijski aparai.1 Ko je po kap ulat Italije ta del Slovence spadal pod Nem^i oj se je v poli jskem oziru spreme il samo sedež komandanta varnostne policije i vamestne straže, ki seje z Bleda preseki v Ljubljano, medtem ko je v Mariboru cital ves čas vojne 1941 -1945. Prav tako se je po oblikovan u opera, ij ;kc cone Jadransko pr norje, v kateri je bila vključena Liubl ana z Ljubljansko pokrajino, pod nem-Š m vodstvom in z nemškim zvez- «m oficirjem obnov.ia v Ljubljani slovenska policija. Upravo po]";ije je vodil predvojr sef ibljanske policije dr. Lovro Hacin. Na novo pa se c oktobra 1943 ur.tanovila slovenska pc tidna policija, katere glavna naloga je bila bc prot organizaciji KP. OF in aktivistom drug h množičnih organizacij.2 Vse nemške po cijske strukture so b'c podre sne v sjemu vod SS a policije v 18. vojnem okrožju v Salzburgu s sedežem v L ib-'¡ani Er.inu Reosene u, poveljniku Vodilnega štaba za boj proti bandam. Tako nemška kot slovenska politična policija sta se v prvih dneh maj i še pred formalno kapitulac o Nemi c umaknili na ozemlje Avstrije, na Koroško. Istočasno se je na osvobojenem ozemlju, k je nasta Jo s partizansko aktivnostjo in v boju pro i okupatorju oblikovala nova ljudska oblast.3 Med drugimi odst" , ki so nastal po z ti oru odposlancev slovenskega naroda v Cr-nom,;u februar- i 1944, je nastal tudi odsek za notranje zadeve pri Predsedstvu SNOS.4 Odsek 1 NOV (n; rodno o jv obod lin j vojna) na Slovenske n 1941 do 194V trrtja izdaj» Ljubljana 19V8 itrtn S8. 2 Arhiv MNZ. ZA 501/1, politični oddelek ljubljanske policije med okupLicijo. 3 Tone Feten--, Ljudska oblast na Slovenskem 194I-4S. 4 Ljuba Domik-Subelj, U.tanovitev in delov, jvje odseki za notranje zJeve pri F' 3NOS, Vame it, Strokovni bilteni RSN7 1986, 'ran 160 je vodu od marca do maja oz. juniia 1944 Ivan Maček in je imel v svojem sestavu štiri oddelke: oiidclek za narodno zaščito, obvešCevalno-evidenem oddelek, poveljstvo Vojake državne vai-nosti (VDV) in oddelek za inozemstvo. V okrožnih izpostavah, ki so prav tako nar.tale z odlokom Predsedstva SNHS I. marca 1944 so b organizirani oddelki narodne zaščite in ob-vesČevaln odde'Vi. V obveščevalne oddelke so se združil obveščevalci na čmomeljskem zboru razpuŠčcnc VOS OF, m;dtem ko so se varnostniki združeva v brigade voiske državne varnosti, l;i 11 ila kot oborožena sila dodeljena oddelku za notranje nadeve P SNOS z odlo im I. marta 1944. Ta organiziranost je bila v veljavi p bližno 6 mesecev od marca do avgusta 1944 Do spremembe je prišlo, ker je pred-seostvo NKOJ izvzelo boj prot peti koloni iz pristojnosti notranjih zad"v, ga vojaško organiziralo n ga dodc-lo pover štvu za nart no obrambo. 7a organizacijo je Josip Broz v funkciji vrhovnega komandanta imenoval za načelnika oddelka za zaščito naroda Aleksandra Ran-ko: ča, ki c na ustanovnem sestanku 13. maja 1944 v Drva j organiziral OZNH, oddelek za zaščito naroda, pi poverjeni l^u za narodno obiambo in za načelnika OZNE za Slovenijo imenoval I"ana Mačka. Po Mačkovi vrnitvi iz Drva' a jun a 1944 je pc-ital nov načelnik odseka za notranje zadeve Alojz Vrhovoc Slavko, k . to nalogo opravljal od ui ja 1944 do zasedanja prve slovenske vlade v Ajdovščini 5. 5. 1945. V okvru odseka za notrani^ zadeve je ostal samo oddelek za narodno zaščito. Do 18. avgusta so vse okrožne ^postave uk lili iz obveščevah h oddelkov so nastala pooblasčcn-stva OZNF, medtem ko ^o oddelki za narodno zaščito pnsta i okrožna načelstva narodne zaščite. V o.cviru odseka za narodno zaščito so bili Štiije pododdelki; 1. za avni red in mir, 2. kriminalni, 3. adrr iiistraii/n, 4. kadrovski pododdelek Ko je bil il' i 1944 za poverjenika za notranje 7adeve pri predsedstvu NKOJ imenovan Vlado ZečeviS, se je po njegovem navodilu oktobra 1944 oddelku za narodno zaščito pridružil £c upravni oddelek, k pa navzdol v Sloveniji ni bil organiziran. OZNA kot sestani del poverjeništva za narodno obrambo je bila o realizirana v štiri odseke: prvi odiick, v katerega je v Sloveniji prešel odsek za inozemstvo bivšega odseka za notranje zadeve in je imel nalogo politično-obvcščevalne in kontraobveštevalne službe na okupiranem ozemlju n v tujini. Dn ;i odsek je nastal iz dela obveščevalnega odseka in ARHIVI XVI 1993 Referati i zd ^ovania v Novi Gorici 7? je opravljal komraobveščevalne naloge na osvobojenem ozemlju, nanj so bila navezana pj-oblasčenstva OZNF. in v njegovem okviru e bila obveSčevalna šola. Tretji ods ■k bil na novo ustanovljen. Njegova naloga jc bila kon-traobveščevalna služba v v< sk' Ta se je tudi najprej izločil iz OZNE; irmalno 1 marca 1945 ob ustanovitvi jugoslovanske armade, de-'anr.ko pa junija 1945, ko je postal ontra-obvesčevaina služba jugoslovanske arm: Jt četrti odsek je nasial i evidenčnega odseka, kamor je spadala kartoteka OZNE, statistika in tehnika, v Sloveniji pa 5e radiotelegrafski in strojepisni tečaj, kar februarja 1945 skupa z kontraobveščevalr nr teča tvorilo ¿olo OZNE za Slovenijo. OZNA je bila organizirana lic po korpusnih oblasteh, in sicer jc v S aveniji odsOc OZNE za oblast Vil. korpusa vodil Frane Popi', odsek OZNE za oblast IX korpusa Miro Pere in OZNO za Štajersko in Koroško Matiju Malcžic. Ta struktura jc ostala vse do osvoboditve. Po ustanovitvi KNOJ, ki je nastal 15 avgusta 1944 so se vanj vk juČile brigade VDV kot prva slovenska divi; ja narodne obrambe decembra 1944. Pri poveljeva- u ; bil podrejen načelniku OZNE, glavne naloge KNOJ pa so bi e b srbe z pro t (ljudskimi vstajami v zaiedju NOVJ in 1 -vidaeije četniških, u^taških, belogardističnih in drugih protiljudskin enot na teritoriju osvobo-cne Jugosla jj :; arovanjc eentralnni organov iblasti (NKOJ, 'Š, SNOS, GŠ, OZNA itd.); Krščeni': teli osvobojenih ozemlj od ostankov razbi.ih sovražnih enot, 5pi«onov in diverzante.', ki bi jih sovražnik poslal v zaledje, zavarovarje pristanišč obale, državnih meja, železniških in avtomobilskih cest, tovarn ter izvrševanj" nalog OZNE (sledenje, preiskave stanovanj zasede, aretacije itd).5 Ministrstvo za notranje nadeve je sv naiiv dobilo na zasedaiju prve slovenske \ ide 5. maja 1945 v Ajdovščini, ko ;e m . .;tcr postal Zoran Polič in jc tu ostal do marca 1^46. nhtrstvo za notrar ic zadeve |e po osvoboditvi n j ihndu v Ljubljano prevzelo vse posle Stranje uprave bivše banovine, kakor tudi vse naloge, ki jih je prej opravljal odsek za nclranie i deve pri Predsedstvi SNOS. V sestav MNZ federalne Slovenije se je vključila tudi Statistika za notranjo upravo, ki je bila prej enotnu vodena za celo državo. Po sklepu zvezne vlade se 1. sep-: tembra 1945 MNz, priključili tudi oddelek za prestajanje kazni, torej vse zaj orc, " sensk zavode n taborišča, ki so prei spad pod Ministrstvo za pravosodje. V sesta MN7 ;o spadali do leta 1967, ko ¡o spet prešla v c vir Ministrstva za pravosodje. Take po osvi „oditvi so v M.nistrstv o za notranje ž leve spadale 'udi stanovanjske zadeve, zatt : bil stanov tij^ki pododsek del upravnega odseka občega oddelka. 5 A i hi v MNZ, ZA 301/2, OZNA z* Jugosuvijo povcijcniitvo NHNKOJ. Odreial .je zaseg stanovanj izpraznitev, delo-žacijo, prepoved preurejanja stanovan sk:h prostorov v jevne lokale in razpolagal z zasedel tni stanovunii. Med naloge MNZ je spadala tudi kontrola narodnoosvobodilnih odborov, ki so morali po odloku zvc:^nc vlade z dne 18. 5. 1945 odstranm vsa pokopališča i i posamezne grobove okupatorjev in domae^h zdajalcev in obrisati vsako : led za njimi. Kei je v stari aparat notranje uprave spadala tu< po ier,a z varnostno stražo i» žandarm-ir ) so s 6. novembrom 1945 vse bivše uslužbence upokojili, potem pa po: ameznike ponovno zaposlili. MNZ je bilo organ zirano v tri oddelke: v obči oddelek, personalni oddelek n oddelek za naredno javno varnost. Ime Narodna zaščita, ki ji bilo v Sloveniji v rabi vse do osvoboditve, so po zveznem predpisu spreme i v Narodno milicc po vsej S'cvei razen na Slovenskem primorskem i/i v Istri, kjer e izraz Narodna zaščita obdržal do leta 1947. Ni se spremenilo samo ime, ampak tudi število pripadnikov. Tako je bilo ob osvoboc :vi v £" aveniji 2.000 članov Narodne zaščite (še iz voine), ko pa so v Narodno milico spreieli ves stari policijski aparat i mnogo nov ■! Članov, je konec maja 1945 štela 15.000 članov.6 Največje obdobje centraliziran osti v notranji upravi e nastopilo marca 1946, ko je zvezni minister za notranje zadeve predpisal novo orga nizac io m.nistrstjv notrar h zaaev po republikah. OTNA se je preimenovala v Uprave državne varnosti n j^ iz Mi istrstva za narodno obrambo prešla v ministrstvo za notranje zadeve Novi minister za NZ je t?ko postal Ivan Maček le _ia 3 mesece (čas reorganizacije), do junija 1946, ko ie postal minister Boris Kraigher, kije bil na tem mestu do 31. 12. 1952. Minististvo za notranje zadeve je imelo oddelke irodicke Narodne milice, medtem ko so bili oddelki in odseki za driavno varnost neposredno podrejeni Mini itrstvu za notranje zadeve FLRJ no načelu subord.jtacije. Februaria 1946 so v Ministrstvu za notrai e zadeve ustanovili oddelek z* javno varnost, ki , imel pet odsekov. Tudi Narodna m ca je bila popolnoma vc jaŠko organi; rana, saj ic bila v Mii strstvu za notraire zadeve FLRJ ustanovljena glavna upra va Narodne milice. Z aktom o Narodni milici, ki je bil sprejet 12. decembra 1946 in ; dokončno določa organizacijo Narodne n ee za vse ozemlje FLRJ, so nastale se prometna narodna milica, gasilska narodna n :a (delovala do 1951), gozdna narodna r-iliea (do 1951) in industriisko-zavodska narodna mi iea (do 1952), ki je varovala važna podje a d gospodarske organizacijV letu 1949 se i zaradi ogrožanja vzhodnoevropskih držav aparat m: cc povečal za 100%, ! la jc strogo centralizirana, zvez:io b Zg od ovir.» ONZ v Sk Sloveniji, inlcmi ilripU, RSNZ I .juti Ij mi a, 1970,11/2 JV. 80 vodena, z lastno personalno službo in oskrbe Hkrati so uvedli tudi posebno kontraobvešče-valno službo Narodne milice, k pa >o zaradi nepravilnosti, zlorab in vtikanje v zasebno živ-ljcn e razpustili leta 1952 Namrsto prejšnjih kultumoprosvetmli odsekov so v miliai uvedli pnliti5no ideoleško vzgojo n za preskrbo, k. ic b ia Sjeer zarad blokade rac onalizirana, posebno podjetje Preskrba MNZ, ki so ga prav tako razpusti1; leta 1951. Ko so v [ctu 1947 priključili Sloveniji tisti del cone A. Slovenskega primorja, v Katerega so vkorakale enote Jugoslovanske armade ti ie meji doseg'a današnjo meja med Slovenio in I ta. .jo, so na prključcnem območju vzpostavili 14 poštar Narodne nrbcc. (opust li izraz narodna zaščita), okraja Koper in Bujc pa sta bifa oktobra 1947 združena v okrožje, p_i Čemer >c ncla okrožna narodna mil a sedež v Kopru. Oddelku za i :vnv;evanje kazni se ie maja 1946 pr d^ižil odsek za repatri^2i'o, k io je do tedaj opravljal štab za repratriaujo pri komandi zaledja IV. armade Tak odsek je bil lamo v Slovani|i, saj se '; v glavnem repatri i~ija odvi-iala čez nase meje Njegove naloge so buc tud nadzor nad izšel; ;nim Volksdcutschcrii. Ker so v letu 194£ razpustili še preostala taborišča voj-n'1! ujeti.ikov, i glavna repalriai |a potekala v 2asuodl.il 194 do 1. 1. 1^49 in je bil v letu 1949 odsek za repat ,ic o ukii -en. V občem oz. upravnem oddelku so v letu 1943 uvedi tudi upravno kaznovaiije. Senat za prekrške pri MNZ e med drng;m lahko izrekaj tud kazen premestitve za določen čas v določen kraj bivanja (običajno za 24 mesecev na GoL otok). Zaial' spora z državami nformbiroia se je število cbravnavanih prkrškcv zelo povečalo. Taico so v letu 1949 v upravnem kaznovar u uved" družbeno koriitno delo, ki. so ga izvajali na dveh deloviščih v Kočevju in StmiŠču. Na DKD so obsojali Ijud io zakonu o prekrških, ti sicer v letu 1949 1549 oseb, kmalu pa so spoznali. da so obtožbe ncargumentirane n j j; že v letu !950 to 5tevilo znižalo na 80 oseb, medtem ko jih je l io 344 preseljen • z kraia bivania. Demokratizacija, ki ; leta 1950 zajel? družbo z uvedbo delavski svetov in delavskega samoupravljanja, v ONZ ni naletela na preveč razumeval ja. Odpori so h proti uvedbi odvetnikov kot zagovornikov obtožcnccv, vidni zunanji znak pa je bil tudi preimenovanic iz Narodne milice v Ljudsko milico. Iz me so zločili upravne posle, kar c 1 lo v Sloveni ¿e uvedeno sicer leta 1945, a zaradi zveznih predpisov za 5 let opuščeno. Po uk litj področnih narodnih milic (zavodska, ga ilska, gozdna) c leta 1952 v I idski milici delalo samo še 3.700 ljudi. Leta 1953 se ic MNZ preimenovalo v Državni sekretariat :; notranje nadeve. Državni sekretarje bil Nike Silil zi niim od leta 1954 do 1958 vfitja Ribičič. Ukir i so vojaško organiziranost preved. vse uslužbence v civilne in arhivi xvi 1993 prvič združili državne in javno varnost pod enotnim vodstvom Državni sekretariat za n stranic zadeve se je delil na prvo upravo državne varnosti, drugo upravo iavne varnosti, trcijn komando ljudske milice in četrto upravo za splošne zadeve. Z ustanovitvijo odbora za notran,c zadeve je pri*el tud senat za prekrške pod nadzor skupščine. Pomembna naloga je bila tudi dokonča postopka opcij za ltalito oz Jugoslavijo. Tako !e v letnem poročilu za leto 1953 navedeno, da ic za ltal"'o optiralo 16.GS 1 oseb od, tega 10.877 ltaliianov, 5045 Jugoslovanov, 80 oseb drugih narodnost in 79 oseb neznane narodnosti. Po podpisu mirovne pogudbe so leta 1954 zvezne ,, /cpiibliškc predpise razbil. I i tudi na ozemlic, ki >c bi'o kot cona B piiključcno k Fi RJ Ko ic l .la leta 19^5 po upravni razdelitvi Slovcr ,a ra¿deljena na 11 okraiev, je bilo v vsakem okrrju tajništvo za notranje z: devc, kije imelo enotno vodstvo. Načelnik okrajnega TNZ ¡c bil hkrat' pooblaščeni organ UDV in je kot načelnik TNZ nastopal pred ljudskim odborom, kot pooblaščen organ UDV pa pred pamj ;kim komitejem. Leta 1955 je b ustanovljen rudi kr.m j,alističr muze iii krim.iialistično-tchnični laborator" Leta 1957 so se TNZ pr< menovala v uprave javne varnosti n v okviru uprav ;ivnc varnosti so začeli deloval" tudi upravnopolitični oddelki. Leta 1957 do 1959 se i: začelo urejanje arhi/a DSNZ. Za Ri nričcm sta bila sekreta* i od leta 1959 do 1963 Vladimir Kaduncc in od 196? do 1966 Riko Kolčne. Leta 1960 so nastale v DSNZ tri uprave: UDV, Uprava javne varnosti in Uprava niidskc rr I i :c ter več oddelkov Leta 1962, ko je bil sprejet zakon o amnentij na podlagi katerega ; mnogo emigrantov uredilo svoj status, se je začelo tudi prchajan c meje s potnimi listi. Leta 1963 seje državn sekretariat za notrai c zadeve prcimc-neva* v RSNZ e ta nas i obdižal do leta 1S90.7 1 Arhiv MNZ, Iclna po rotili RSNZ od lcla 1915 do 1961. R iferati z zborovania v Novi Gorici arhiv] xvi i993 liefe: ju z znurovan'a v Novi Gorici 81 ZUSAMMENFASSUNG tfntstchuiig -jnd Entwicklung der Organe fTir .nncrc Angelegenheiten der Republik Slowenien jri der Pur de 1945 LJUBA DOKN1K ÄUUH1 J Die Aulomr bcliiuifielt in rlircm Rcfcrul die Entstehung und Untwickl jng der Organe tu.' innere Angel egenheitm der Republik .Slowenien im Zeitabschnitt 1945-1963. In der behandelten Periode wurden -X<<- Aufgaben bctiefls innerer Angelegenheiten von der Abteilung für inuerrc Angelegenheiten beim SNOS Präsidium (SNOS Slo wem. eher Volksbcfrerungsrat) vom Fcbrvür 1944 bis zum M; j 1945, vom Minrferjm für innere Angelegenheiten vom Mai 1945 bis /.um Mär/ 1952 und vom Staat sckietariat frir iiinerc Augclegcnlieilm von 1952 Ivs 1963 erledigt. Im Rffcral werdet: Beieiclie des Wirkens von dein Natonalischutz, spater der Nu',i mal bzw. Volk; inüiz bis zur Abteilung für Strafen vollziehung, Vcrwa1 tun'jsabteduug, ;owic aueh das Vcrhidlni» zwr'clicn der Abteilung lür mncic An^clc«cnheil .ti und der Volk sschuUabteilnng bzw spater zwischen off-ull eher und Staatsrichcrliei'. beschrieben. Sinovi Ztgfriaa GambtrSkcga izpričujejo, da oče osnoval na svetem zemljišču v Mekinjah samostan sv Klare in ga dotiral s pristankom svojih dedičev. Vsi dediči, tudi njegove hčere, izjavljajo, da patrcinatno pravico nad kapelo sv Marije odstopa;o opatbi Klari in njjnim naslednicam Listina ju bila izdana v Mekinjah lota 1301. Dva šcitasta peiata predstaviajata grb Gamberikih n deljen grb (krzno, želeji, klobuki v treh vrstah). Arhiv Republike Slovenije, Zbirka li_;tin, samostansko listine Mekinje, št. 2^2 82 R iferati z zborovania v Novi Gorici arhivi xvi 1993 Razve matične slU/ je n slu .i De di iavljansrev ob anov v republiki Sloveniji 19^5-1950 IRENA MRV1Č Arhiv MNZ hra i številna i*rad:va M n:str-stva za notranje zadive in njegovih služb iz Časa po končani arugi svetovni vaj: in veb čas obstoia druge Jugoslavije. Med najpomembnejše dokumente sodi letna poročili MNZ, žal nekatera (za leta 1946, 194? in 1948, 1954) niso ohranjena, ali pa jih bodo še našli ob ureja: ,u do sedaj še neun ene dokumentac'je. Na vso sreio, je za se::nanj rnje z našo problematiko ohrar eno ste*'dno grad ra obceupravnega oddelka MNZ, MNZ Jugoslavije in nekaterih drugih korespon-dentov, kar nam omegoča mzumevin ^ dogpian v zvezi z problematiko državljanstev, matične službe «n njenimi zadevami. MNZ je od leta 1945 v svt ;m sestavu združevalo razi ne oddelke, od katerih je za našo vsebino najpomembnejši ob' i oddelek.1 V r em e ^ilo preko upravnega odreka poskrbi, ^no za osnovna vprašanja državljanstev, preko pod-odseka z r kontrolo preh valstva pa so ure ali organizac 3 ma inc službe, poskušali restav-ri t uničene, oz. pridobit: iz t"ii'ie odtuiene mančne knjige, kar jim je delno uspelo v začetku februar i 1947 Oblikovali so temelje za kadrovan ie ustreznih mauCarev ter za"je p -prav prve vodnike za poslovanje. Začel so z načrtnim izobraževanjem matica: ;v na i vo;-,i države (Novi Sad), ii se ga je iz Sloveni je udi -ležilo 29 ms čarjev. Konee avgusta 1945, po sprejetju Zakona o odvzemu državljanstva, so upravnemu odseku in niemu podreiemm okroŽ n m in mestnim oddelkom za notranie zadeve tiaroiili, da do 15. 5. )Q46 ugotovijo vse tiste osebe, ki so odklonile vrnitev v domov o m zato pridejo v poštev za sekvestraeijo imetja V pomoč pri reŠevarji te naloge je notranje mir strstvo marca 1946 izdalo omenjenim organom dv je obširnih navodil z oporoulom na že zdani razpi, Z/eznega ministrstva za notranje zadeve. V n em je bilo navodilo za ugotavljale osebnih podatkov teh oseb, n hovega trenutnega b valisča, zdelavo ;;eznamov pa so naroČ1' l.udskim odborom in ^a koordir* ali z potekajočin- nalogami ugih obls3tnih organov Od poletja 1945 do poletja nasled jega leta so zakonska in izvedbeno poiskusa urediti problematiko državljanstev za tiste ijudi, ki so ob koneu vojne pobegnil v tu i ¡no. niso pa se pregrešili s kaznivimi dejanu zoper narod t) državo. Po sprejetju zakona o odvzemu državljanstva 23 8 ">45 in določenem dvomesečnem roku, ki i uiadno določal onei, repatri-aeije, se je pričel postopek konfiskacij imetja 1 Litno yoroiilo MN? od 12. 5. do IJ 10 194;, Arftiv MN7 oseb, ki se niso vrinle, ali pa so jile v kazenskih postopkih obsojene kot narudi sovražnir i. Navodilo zveznega ministrstva za notranje zadeve je posebej odredilo, da se sekvestr.ra velike Tlovinske predmete (proizvajalna sredstva in nepremičnine), k sc '"nega pomena, ter da ni potrebno sekvestr 'ari imovine osebnega značaja. Temu p: imerna je biia tnai posebna okrožni« a, ki so 'o v začetku mar;a 1946 i:: državnega oddelka namenili vsem ustreznim podre ;nim organom. F reševanju državljanskih zadev se e upravnemu oddelku v začetku leta 1946 zastavilo vprašaje, ali so slovensl rojaki pr -kij učenega Slovenskega primo', a in Koroške avtomatično državi; jii nove države. Ob tem zastavljenem vprašanju :: zvezno it i listrstvo za notranje zadeve opozori >o ministrstvo L RS na deeembrsko okrožnico NKOJ iz leta 1944, ki je dujajoč iz odločit /e drugega zajedal a AVNOJA o priKljuČitv slovenskih in hrvasl Ii teritorijev naročalo: "Zato se Šteje osebe, ki so pristejne v te okraje, a ž' o seda na osvobojenem ozemlju Jugoslavije za Jugoslovanske državljane a uživajo vse praviee kot ostali drža1 jani Jngosla< ij ". V duhu tega tolmačenja je konec februarja 1946 minister Zoran Polič namenil okrožnico vsem podrejenim organom n? okrožnem n okrajnem nivo i z navodili o vodenju evidene in ostalih dokumentov teh državljanov. OLsek za kontrolo preb alstva je že leta 1945 porkrbcl za preha nje matičnih poslov na državne matičarje. Na sprr etje zakona o državnih matičnih kn yah maja 1946 je MNZ s posebno okrožnico opozorilo vse podrejene okrožne in okrajne oddelke ki so jiri hkrati naročili odvzem vseh matičnih kn-ig, ki so se še nahajale pr nekaterili župnijskih uradih (Ljubljana okouea, Rakek, Grosuplje n vsi kraji novomeškega oKrož a). Naro.ui so odvzem rnst-nih, mrl'5kih n p<-d< bnil knjig s p ¡padajočimi indeksi i arhiv /es c dvzem nai bi potekal zapisniško, s tem, da ; župnikom izda potrdilo o prevzemu. Posebej sc opozorili, da Status amnarum iluž le za versko Cvid< nco in ga zato ni smatrati za državne matično kniigo. Ker se e odvzem mat-čnlh knjig z?-' tal na vseh ni voj i, je v imenu načeln a otčeupravnega oddelka Janeza EPŽPNA njegov po močni] Ivan LEGAT 15. junija 1Q46 podpiral posebno okrožnico vsem * :njnim in krajevnim oddelkom notranjih zadev z navadi om1 "Opozorite cerkvene matičarje, da odvzamete matične knjige camo na nporabG, ker sici državni matičarji ne morejo začeti z rednim delom" Obči oddelek ARHIV! XVI 1993 Referati . zburovunia v Novi Gorici 83 IjuasKe vlaae Slovenije jai vsem okrožnim in okra|nih oddelkom notranje uprave naročil, da zarac, poznejšega orenosa matičnih poslov na KLLO-MLO vodijo matične knjige pri OLO le provizomo. Zato naj vpisujem vsa rojstva, poroke in imrti le v zbirne matične liste, ki j i bodo po vzpostavitvi matičarjev pr KLO-MLO prenesli v nove matične knnge tistega KLO, kamor vp sani spada. Okrajni matičari bodo prejeli od Državne zalozbe potrebno Števil i matičnih listov, ki se bodo po 9. maiu 194< (veljavnost zakona o državnih matičnih knj gah) dosledno uporablja'i. Matičar bodo morali skrbno paziti, da bodo ! pol: ene vse rutnke tnatičr "i vpisov. V kra ih, kjer so vodih matične knj! >e župniki, pa morajo OI O preko KLO opozo: a prebivalstvo na obvezno prijavo rojstev, smrti, za kar bo: ta še napre, veljala obrazca G in ], ki sta že v uporabi. Isto naročilo je zadolžilo okrajne matičarje, da p* skrb o potrebno Število obrazcev in ,ih določilo, da natančno informirajo prebivalstvo o vodenju matičnih knjig. Pravilnik za izvaianje ¿akona o državnih matičnih knjigah je ljŠcI v Uradnen ILtu vlade LRS, št. 4?.». junija 1946. podpisal pa ga je minister za notranje zadeve general-ma|or Ivan MA EK. Medtem so nati, lili potrebne obrazce, zbrali material za natic matičnih knjig tei zbrali gradiva za matične 'iccaje. L'redi i so registracijo rojstev in porok iz časa okupae je Ureievane tega poslovanja je povzročalo ministrstvu mnogo "rednega dela, predvsem pa manjše :n večje spore s eerkvijo. Cerkev je menila, di bo tako kot v Slovenskem primo- ki tudi v S loven i Tam so po italijanski zasedbi leta 1918 zaradi materialnih delo .nih in izobrazbenih težav pustili matične knjige do nadaljnjega v rokah žup: /kov Vendar je nova slovenska-oblast dokaj hitro in kljub odporom prevzel? matične kniiige ter bila zato deležna tudi kritike zveznega n,.riistrs*.va za notranje zac ve. Oktobri 19^6 je minister A. RANKO-V1Č in cd drugim zapisal: "Medtem so na teritoriju republike Slovenije, po navomlih miuisir-stva državni matičarji odvzeli duhovščin natic-ne knjige. Takšen postopel, je o< itno v nasprotju z zakonskimi odredbam. Ne glede na vse d -sedanje nepravilnosti se mora matična ilužba tudi ' LR.S oodrediti predpisom "lakora o državnih matičnih knjigah in navi 1ilom i: la-nim na osnovi tega zakona. Zato e potrebno odvzete maucne knjige prepirati v roku ene; a leta, ter originale vrniti cerkvenim matica jem Na takšno ta i tik o in tolmačenje se je m str tvo za notranje zadive liitr odzvalo. Pomoviiik ministrar .r.s K0CJANČ1Č je v obumi raí ipi zgodovinskega razvoja avstrijskih matičnih predpisov, 1 ro, ker novih ni bilo, za slovenski prostor veljali tudi v prv Jugoslaviji, ¡pomni', 2 Dopi I MlfP n.RJ - MTP l.R Sloveti ije, 12. 10. 1946, Arhiv MNZ. aa so se tn do osvoboditve vodile izključno driLvne matične knjige. Zato je po njegovem popolnoma odveč načenjiti vprašanje lastništva, saj je to bi'o rešene že pred fctofetjom v povsem dnigačnih okoliščinah. Sporočil je tud načelno str nianie obeh škofijskih ordinariatov, ki tako h juta v prepi u maučne kr ge. Sporočil je n ihovo že io po vpogledu v matične knjige, k?r pa je t.zko pravica slehernega dižavlima i na kar so b i opozorjen: vs matica j.3 Do jereni 1946 so vzpostav. matične okoliše (179) ter vdelali navodilo, s katei n so na osnovi velikosti območja, finančnih in kadrovskih pogojev zastr.vi i bodoCe delo. Izvršni odbori so po zakonu i na osnov; moralno pclHičmti kriterij ;v in strokovne iobrazbe imenovali matičaria in njegovega namestnika. Obeeuprav-ni oddelek je v jesen 1946 še vedno imel vel_ko dela z državljanskih zadevam: Tako so ocen i, da so osebe, ki so op irale z italijanske okupacijske eone v nemški Reieh, polnopravni državljani nemškega Re eha n jih je meti za ioz-!mee. Lkvarul so se s prosilci za državljanstvo, ki zaradi političnih razlogov v prvi Jugo^la\ to niso mogli postati. Jz Jržav-ljamtva so takrat želeli izsto] li št /ilni (*lehi, ki so h kot strokovnjake vat li na Češko. O osebah, ki so med vojno sprejele nemško državljanstvo. pa e ¿vezno ministrstvo izdalo navodilo, k. ga je obceupravn. oddehk novembra posredoval vsem podrejenim šefom odsekov. V njem je b 'o .¡poročeno, da državljanstva FLRJ ni moč odreči osebam slovenske narodnosti, ki so v Času okupacije bivale na italijanskem ali nemškem zasedbe nem aelu Slovenije, se tu Ljav e z; Voklsdentsehcrja in dobile od okupatorja vsi eno ali nevsdieno dižavljanstvo, pod pogo m, da so ostale na ozemlju FLRJ ali se z dovoljenem organov FLRJ vr i : in tu bivajo. Ne morr'o pa to biti ofebe od organov FLRJ :seiiene ali odvedene v taborišče. Bile |e določeno, da se državljanske zadeve oseb, ki se vračajo, obravnava io skupaj z organi UD V. dvomljivi ali spom primeri pa predložijo ministrstvu v napotilo ali odločitev. Konee leta 1946 je v Uradnem 1 stfl FLRJ izšlo do loč . a o vodenju cv ^enee drža\ anstev-državljanske knjige, in sieer na nivoju kn jevpih, mestnih i ra'onskih LO. V leuh 1947-48 so s to nalogo zaposlili tudi mm.stre n? notranje zadeve posameznih republik, ki so talco nadaljevali delo na pripravi dižavljan-kih 'kniig.Po določilih Pravilnika zs iz"ijar'e z^kjna o državi lanstim FLR1 so državljan;;ke posle opi^vljah obci odseki oz. orgarI jim j." okrajr izvršni odbor te posle povc.il. li odsek so poslovali pc navodiJih svojega IO n ipiin istrstva za notranje zadeve LRS, ki je bilo kot resorno mnistrstvo v držav- 3 P'imo Íkoíijjkfga ordinunala v ljublani ob£™puvr_erou oddelku MN*i 17. 2. 1947, U mentev MNZ vuera IO. ¡Liiičai-jem. 2. 3 1947, Arhiv MN7 84 R iferati z zborovania v Novi Gorici ARHIVI XVI 1993 ijanr.kih zadevali vodilno in je opravljalo vrhovno nadzorstvo. Dokumente sta podpisovala predsednik in tajni!: okrrjncga izvršnega odbora. Državni matičar je vodil pod vodstvom okrajnega IO (občega odseka) evidenco državljanov in izdajal izpiske L državljanske knjige. V pomoč so mu bili krajevn, LO oz. njegovi KO matičnega okoliša. Okrajnim odsekom za notranje zadeve so naroč-li, na« posle državljanstva takoj likv Jira¡ > ter zadevne spine in uradne pripomočke ka1 ir tud1 spise, ki so jih prejeli od likvidiranih okrožnih oddelkov za notranje zadeve, predajo občemu odseku izvršnega odbora. Okrajn, izvršilni odbor fniegov obči oddelek) se ;e na novo nalogo moral dobro pripraviti tako da jo pridobil ustreznega referenta za državljanstvo, po možnost pravnika. Vsi novi referenti so b.li opozorjeni na pretekle pomembne pravne predpise o državljanstvu: Zakon o državljanstvu FLRJ z dne 1. 7. 1946 (Uradni list I FLRJ, št. 54), Pravilnik za izvajamo gornjega zakona z dne 25. 11. 1946 (Uradni lLt I FLRJ, št. 98), Obvezno tolmačenje prvega odstavka 37. Člena Zakona o državljanstvu z dne 5. II. 1946 (Uradr.i Ust 1 FLRJ, št. 90) in Zakona o obveznem državljanstvu z dnr 23. 10. 1946 (Uradni list 1 Fr RJ št. 36) Ministrstvo je ob'jubilo, da bo vse navedene državlianske predpise. Čim bo mogoče, ponatisnilo v posebni izda priročne oblice Hkra i so referente opozorili na poznavanje di-žavljar.skih predp-sov prve lugoslavüe Tako so v odseku morali razpolagati še z besedilom Zakona o državljanstv z c ne 21. 9. 1928 (URL 1, št. ]09) in Zakona o občinah z dne 14. 3. 1933 (Službeni list, št 35). Ker so priprave za izvajanie teh del potekale pocas' hkrati pa je že morala 1 it! omogočena registracija državljanov, je ministrstvo razposlalo na sedeže okiajev, kjer so delovali matičan", pole s Kolonam po obrazcu na strani 1262 pravilnika, k) so jih nato matičarji združil v zvezke po krajih in vanje vnašali sproti prihajajoče registracije. Matičarji novih matičnih okoliíev so v te pole postopoma in provizomo vnesli državljane svojega oke .iša, nato pa kfsncje prenesli vse te začasne vp.se v določenem redu v vezano državljansko knjme To in naslednje leto so upravni organi nameni iT velijo pozornost problematiki repa'rianij. kjiir so tesno sodelovali z okrajnimi pooblaščene UDV. Ob ukinjanju delovnir taborišč Nemcev-CivMov i njihovem vključevanju v normalno ziv'jenje it zve7no ministrstvo za notranje zadeve v Slovenko poslalo posebno navodilo, kako regulira i n> hovo državlunstvo.4 Med ostalim so v njem zapisali: "0¡,cbe nemške narodnosti, ki so po prej veli ivnih predpi; ih pred sprejetjem zakona o državljanstvu FLRJ, imele jugoslovansko državljanstvo -i. se še sedaj na- 4 Navodilo o dr?.avtjanjtvu VolksHcuticherjev, 18. 1. 1948, Aihiv MNL najaio na rerrofu FLRJ. se štcicjo za mene državljane pod pogojeni, da vložijo p: ijavo za vpis v knjigo državljanov, ti.iti ki se ne bodo prjavili v za to določenem roku, bodo vodeni kot osebe brez državljanstva n bodo trttirani ko' tuji državljani' Jeseni 1948 je pomočnik ministra notranjih zadev Peter ZURKO obveftil referente za državna stanja vseli okrainih 10, da so na peti k nii-n izvirne državljanske knjige i indeksi za vse kra;e njihovega okraja. Naročil jim e, da takej, ko bo sprejet zakon o upravno-teritorialni i.redilv LRS, začnejo pregledovati začasne popisne pole. !-!krati jim ic poslal tudi razlago za nekatera odprta vsebinska vprašanja (državljanstvo bosanskih otrok, Volksdeulscher-jev, dvojnih državljanov, vprašanje izp-skov iz državljanske knjige, roki za vloi itev opcij). Posebej so tr.kšno na vod i1 d namenili urejat ,u državlianskih zadev prcl^valccv ozemlji, priključenega k FLRJ. V drugi polovici leta 1949 so v eeloti uredil1 službo dr/avl i anskih stanj in 3 v skladu z doseženo notra1 jcupravno razdelil ij i podredil' ministrstvu za notranje zadeve, službe na nivoju ljudskih odborov pa vkbu-Čdi v poverjeništva za notranje zadeve. Mati-Čarj', in dnige uslužbence ki so opravljali zadeve službe državljanskih stani, pa so podredili navodi'im i neposrednemu nadzoru poverjenika na notranje zadeve. Leta 1949 je začelo postajati aktualno vprašanje repuHiškegn državljanstva. Zakon o državljanstvu iz leta 1945 e namreč za državljane FLRJ opredeljeval repub liško piipidnost po domovinski Draviei (pristojnosti, občinskem Članstvu) iz Časa prve Jugoslavije. Mnogi ljuuje so zaradi službovanja po Jugoslaviji, pozneje okupacije, bivali zunaj kraiev svoje republike in tako postali državljani tiste republ :e, na obmoeju katere so žive.. in službovali. Že leta 1946 ic Prezidij Zvezne ljudske skupščine z Ohvezno razlago 37 člena omogočil, da se v roku 6 mesecev le z željo lahko pridot državljanstvo dru»c republike Izjavo so prosilci podan pred okrajnim IO kot luidstvu najbližjim organom, printoim n za poslovanje v drzavljansk'.n zadevah. Ker za to določeni -ok očitno ni bil dovoli dolg, so možnost proste izbire podaljšali dc postavitve državljanske knjige v vsaki lepubl ~ Zaradi aktualnosti te problematike j ; že dcecmbra 1948 v Slovenci prišlo do pobude Komisije za zakonodajo n organizacijo državne uprave, di. b; predložili 1' dski skupščini zakon o pridobitvi državljanstva LRS z izjav Vendar so iz Beograda akciio zausta 'iii n obljub li, da budo v kratkem pripravili lipski zakon o rcpi.bliškem zakonu o državljanstvu za vse republi e.5 Ko je bilo avgusta 1949 to gradijo poslane, so na ministrstvu za notranji, zadeve Slovcmu skrbno preučili in nanj od^ovo-..: z natančni n poro- 5 /akt i o itríavljar'tvu tjutlske republike -naCrt, dopis M1JP FLKJ-MUP Slovtni|c, 13. ? 1949, Arhiv MN/. ARHIVI XVI 1993 Referati 7. zbnrovania v Novi Gorici 85 čilom. V njem jc decembra tega leta načelni! obfccnp lavnega oddelki Marian ^RIIATBI.J zapihal neicaj slovenskih izkušeni '.n tudi naslednic misli. "Osnutek se sicer naslanja na zvezni zakon o državljanstvu in se rirzi njegovega okvira, kar ¡0 zaradi irdnc povezanosti zveznega 111 republiškega državljanstva naravno, ic pa samosto|en n precej obsežen zakon, ki popolno ureja vso materijo republiškega državljanstva in tvori zase zaokroženo celoto V dnigi polovici leta 1949 si ic ministrstvo za notranje zadeve močno prizadevalo dvignil nivo dela matičnih služb. Pc zpopohiitv mreže referentov za državljansko stanje po ol rajih ¡0 postavili soliden most do mz"icaricv. Teh ic biio konec leta 299 111 116 praktikantov, kar je v celoti znašalo 455 delavcev, povečiri mladih, ncizkušenili, toda marljivih m dovzetnih za ličenic. Pripravljala seje nova drobitev mat.Čnih okolliev, kar |c seveda zahtevalo dodatno iskanje in usposabljanje delavcev. Za izboljšanje ■n dvig matične službe jc MNZ začelo izdajati službeni bilten, imenovan Matična služba, v katerem so v poljudni oblil' obj vliali navodila, smernice 111 pojasnila. Po republik' so končevai vpir v državljansko kniigo Z navodilom zveznega Sveta za zakonodajo in izgradijo liudske oblasti (ORL FLRJ, 79/49) so 17, 9 1949 na notrani resor prenesli službo državljanskih stanj, to so vse zadeve o inat'čnili in držav)lanskih zadevah. Določili so. da se matične in državlhnskc knjige voc o a) P K.I.O-jih: več KLO-jev istega okraja se lahke zdruzi v en ma Čili okoliš. knjige pa so vodili na sedežu okoliša za vsak KLO posebej. b) Pri poverjeniki vili za notrarje zadeve v mestih Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj in Jesenice za mestna okrožja Pri teh poverjenikih so za službo državljanskih stani de lovalc organizacijske enote, e) V tujini so voi li samo porečne matične knjige in državljanske knjige pr: ugcslovan-skih predstavništvih. Matičarje vodil matične kiinje (mistne, mrliške in poročne) in državljanske knjige, dvo-nike teh knjig in indekse, "izdaial le izpiske iz matičnih knjig in pripravljil potrdila o . imskcm stani 11. Sodeloval jc z drugim matičarji in drugim državnimi orgaiv Referenti za državljanska stani a so delovali na okrajnem . oblastnem nivoju. Okrajni so hra-iili in voi li dvojnike matičnih knjig. Izdelovali so odločb o j -pravkih matičnih vpisov in o sporh glede osebnih imen ter izdajali dovolj *r a -a razne poznejše vpise in zaznambe Izdajali so po dila 5 državljanstvu, reševali državljanske zadeve n nadzorovali delo matičarjev v okraiu, N aticne in tudi državljanske knjige ele znača: javnih knjig. Izp ;ki iz matičnih kn ig sc m' Ji značaj ja.'nih 1 ¡tin. Iz njih jc razvilo osut o in državljansko stanje posameznikov. V njih so vpisana vsa matična dejstva (rojstva, smrti in poroke), ki so sc dogouila v državi -n tudi taka dejstva državljanov,. ki so se dogot la v inozemstvu. Glavne matične knjige so vezane v močnih platnicah h trajnega mater ala, so paninircne, presite z vrvieu, ki je zapečatena m overovljene pu pristojnem organu narodne oblasti. Na prvi. ncpagii.lrani, strani ima matična knjiga besedilo: Ta matična knjiga (rojenih, poročen!", umi Jih) obstoj iz Sledi vpis kraja ti datuma, žig in podpis organa narodne oblasti Mal čna kniiga vsebuje med letom vpisana rojstva, sini" in sklenjene zakonone kakor tnd vsa h ;ta dejstva, kl sc morajo vpis? i po nalogu pristojnih oMasti. Vpisi se opravljajo po časovnem redu-, kakor so pocjini slučaj dospevati ali se p'">iavljali Prvotni vpisi se niso smeli naknadno vpisati v matične km ge iz pre<5niega leta. tpisi v istem letu so označen z tekočim, številkami od 1 naprej. Konec leta so knjigo za-kliucil Vpisi prihodnjega leta se nadaljujejo 11a 11OM stran- in sc začnejo z tekočo številko 1. Za vsako hmed treli matičnih knjig se vodi abecedni register imen. Register men jc vezan in se vodi za več let sknpai Vpisi v rcgis»er imen se opravljajo vzporedno z vpbsi v matične knjige. •jVo nastija Iz vseh teh gradiv matični arhiv, ki obstoji ir štirih skupin spisov v posebnih sve-žnjih za vsako leto posebej, in sicer: I) spisi rojstev, 2) sp: , porok, 3) spisi umrlih, 4) razni spisi. Sveženj vsake skupil,c spisov mora biti ravno tako v trdr h platnicah in označen z letom in vrsti sp:sa. Originalne matične knjige in arhive liiiiiOvih spisov hranijo oblikovalci teh knjig. Hkrati ob prvem originalnem izvodu so pihali tudi dni^i izvod matične knjige-dvojnik Konce leta so skrbno priincriali vpise v dnigi izvod, nakar so drug izvod zaključili in o v: -rovili. Druiii izvod so morali najkasneje do 15. januarja nasleriniega leta dostaviti nadzorni obI ist' Po pregledu in Še naknadnem popravljanju ngol&vljei.ih napak nadzorna oblast opremila dnigi i^vod z potrdilom pregleda in ga poslala najkasneje konce meseca fc ■uarj:: republiškemu nadzornemu organu, 1 jc nato te rivode arhiv:ral. L:'iti drugega izvoda matičnih knjig so zloženi po abacednem redu matičnih področij. Ko se jc leta 1950 znova povečalo število ma1'Snih okoMev, je npravno-pravna služba MNZ poleg že naštetih težav imela še dodatne z opremo novih matičnih uradov in prročrvh sob, saj je uredba o varccva"iu nki da še tiste n:' n,-malnc kredit-; za te potrebe. Zakl ičevalo se je prepisovanje starih matičnih knjig, nekaj več težav so s tem imeli le na Primorskem. To leto so v letnem poroi ilu zap sali, da beležijo vse več spurov v držav1ar.stvu pri ekonomskih emigrantih. Povratnil -rudarji iz Nemčije so mmreč u^e-javljali domnevno tuje državJjan-stvo, dasi večina njih ni izgubila jugoslovanskega državljanstva. Po pore lu so to bili Slo- 86 ticieidu z ZDOiuvania " Novi Gonci ARHIVI XVI 1993 /ene in jugoslovanski državljani, roiei, večinoma v t. j n z občevalnim nemSkim jezikom. Letno poročilo vsebuje tuih zapis, a je zaključeno prepiiovanie podatkov z zacajnih pol v LTVimo državljansko knjigo, k. je s *em povsod defin ivno urciena n na tekočem. I.eta 1951 se upravno-politični posli kot področje državljanskih i maf-čn:!. zadev imenujejo v letnem poročilu MNZ. Potekali so že dokaj rutinsko, s tem, da se je vetal obseg del in nadzora. Tako so med drugim ugotov i, da se delovna pomanikl ivost matičarjev kaže zlasti v tem da kruge nekate še vedno ra rajo ali poprav jajo, zaradi česa so v tem letu 5 matičarjev disciplinsko kaznovali 8 pa i;h e b:io v postopku. Poiavljfii pa so se tudi nepričakovani problem: izra: ito deoloske narave. Za približno 100 matičarjev so ugotovm, da zahajaj:) k versKim obredom i se drižiio s klerom. Stališče vodstva službe e b'lo, da ti n lijo pogojev, da bi še napri ostali v te službi in jih bo potrebno v kratkem zamen;..ti. ' US AM M ENF A SS IJNG Die Iinlw^cklunp, des Register und des Staatsbürger tumsdienstej in der Republik Slowcr ien 1945-1950 IRiTNA MRViC In ihrem Beitrug behandelt di ; Autorin dai Entstehen, die Organisation« und Personal re^dung des Register und StaatsbürgCTtutrijdi nistes in SicAVTiicn in den Jaltrtn 1915-1950. Sic führte auch die „ lialtl'ch anwesenden Fragen auf, die d.c beiden Dienste hei ihrer Arbeit trafen und beschrieb di : Lösungen dieser Prob! :mc. Sic stellte extra die 1 ram und dm Inlialt der dama ;en Matriken und Staatsbürgern:Ilster vor. mumm h ATIC K A K N J) IGA NASELJE; L oaciNA OKRAJ___ Ijf 1 vp.s Y TEJ KNJir.t .¿J[Bt£{J POD ZaP. £t jtyfiwis:. - ft titffjf/. Jr /a' f fj y ' fv ZADNJI VPIS v TEj KNJIG..- ..- . ZaP. £T. ' : . t ^ i" ^ v/t0^^ „V^vV < ■ ij .-V rMiti -ATI .«JA Dvojnik rojstne matične kr-igo hrani oddelek za osebna stanja na upravi za notranje zadeve MNZ RS ARHIVI XVI 1993 Referati z zborovanj v Novi Oorici 87 ■ THAM ■ Al I t* VILKA DUi, 1 1 Ii il Ltfti Vai oai . i iit-tro it* ui A i» m ilojitva ■ •Al I OIITVt. UUf. ni--A »Ti* lil A POZNItJil Vn»I 1M ZAZJiAMlE miKi*u mt m l^oc ijm Ol A , f O n A t I 1 n ■ r a ■ l1 ■ n C m t a Pi Umiti tu« midi Dan, llmtt, lit* ll frfij relrtvi Drli ■ Ijuilvt Wi rodno*! Pshlle Py.Hv.lllt, ■ hi «t» pmpgH&E m PO"iavk1J niii*rr 1u UlTlCAi ¡i i «n-vn,! t>AM. kUb br l_rtO vin« CM,w. t-rrO W lil A E* In ■ ojir*A ■ ■¡•J UMIT»», tTJCA W Kili A ITI I AJi r-kumi >c. mi m i «L OTI O*A * rOinNijfil Trnu ih ZAZNAMBE * OH AI* 1 0 ■ ti ii OCITl 1 * ti i * P111 mi k t>t MIH tu« A**KMI Rilj»tiW llTl* Difk, hmH. lila ll )in) rojil»« t>rh"H»Mt"i JMarpdn»! FTrtlMNM» fm» uriiviK t«lln 11 1« tMK«|Hl MMJ-0MH IN P^PfllAVKl MITA vtr tU MATH£AI Dvojnik rojstne matične kn ¿e hrani oddelek za osebna stanja na upravi za notranje zadeve MN7 RS 8S Referati z zborovanja v Novi Gonci ARHIVI XVI 1993 'ihfi/cv L- 30 -U. dogodita v-uait§L ^«n-, g ^ ^ JMM W ^ V afe- g^ ^ tfsr.otč /■ S.-ffCJ /-!Qi 't i-uhafa O^SS t- St-osr Mil»/, Jd / ^ «i. ¿ittt^a- ttats^t' 2 člnnom Zifeon« o mitičnih fcnHUg«h (UrMni llit ¿/B7) s določano, da 88 zr vmltr imtlčao obaočjo vodi po ona iiitf. Z odlokom Gleup&Čine cbčlno Kranj, nt. 2O-OciA90C J9 i daj 2S.1.19S7 Ju določano, da nitslji Litsnlos sprd» v mitično obaočji E K i H J . Hi-Jatvi I« to niaalja 19 ul 1.1.1987 dtlje vpieujsjo v EOTK nC I E > N J , 15.7.193V n*fejtičir Jsllta Bfuaan l.r. A Hitim D»I - DN I1J Dvujnik rojstne matične Kn ^e nrani uddclck za osebna stanja na upra^ i za notrar e zadeve MNZ RS arhivi xvi 1993 39 ČIs nk' "n razprave Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka 90__^lanKijr razpave ARHIVI XVI j993 Uredništvo portala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka ARHIVI XVí 1993 Članki in razp/ave 91 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka 92 Cianki in razpave__ARHIVI XVI 1993 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka ARHIVI XVI 1993 Članki n razprave____93 Uredništvo portala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka 94 Članki in razprve aRHIVI XVI 1993 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka ARHIVI XVI 1993 Članki in razprave 95 Deželna deska za Kranjsko MATEVŽ. KOŠIR Začetki deželne (leske Deželna deska ima svoje začetke v Čeških .n moravskih deželah, kjer so se že v 13. stoletiu lastništvo in druge pravice na nepremičninah vpisovale v za to posebej določene javne knjige! V te knjige so vpisovali lastništvo !i druge stvarne pravice. Najstarejši ohranjeni quatern na Češkem je iz leta 1316, starejsi so bili m čen: v požari [eta 1541.1 Do 17. stoletja so vanje vf -sovali poleg privatn'1 pravnih zadev tudi glavne sklepe sodnih postopkov. Kr gc so zato sestavljale del državnega arhiva Do 17, stoletja ncla deželna deska na Češkem dvojen značaj javnega in pr atnega .osti tet a. Vanje so vnašali tudi zadeve javnopravnega značaja, kot dež?lno-zboiske zakl učke. cesarska pisma in privilegije. Kasneje so se vp:*:i zožil1 na privatnopni /ne la-deve v zvezi z nepremičninami.'1 Star in edinstven institut deželne deske je bil 1 ihodišče čcj-kega nepremičninskega prava, kar je pi o pomembno za zgodovinski razvoj avstrijskega zemljiškega prava. Vsi na nepremičnine nanašajoči se pravni posli, posebno nakupi, inila, zastave, ipd. so se vpisoval v deželno desko. Leta 1705 so netranjeavstrijsk tajni svetniki v Gradcu naslovili pismo ns cesarja prošnje, da uvede deželno desko enako kot na Češkem in Moravskcm. Cesar Jožef 1. ic posial leta 1 09 stanovom glavna pravila češke deželne deske, vondar stanovi nad predlogom ti so bil' navdušeni in so se skl:eeval: na vsem po~nano in raz&i eno klavzulo SDlolne deželne odveze ("Landsehadenbund").3 Klavz.ila je obljubljala zaščito pridobitelja s strani cidslovitc'ja proti drug.m osebam, to je pemenilo, ia ic b odslovite! i posesti dolžan pridobitelju kupcu ali zastavnemu npniku) tal;ojT brez v:akega ugovarjanja poravnati vso ŠKodo. če bi se p< javil nekdo, ki bi bil miavičen do te posesti i bi io vzel pridobitelju Deželni) tleska ln zeinljiSka knjiga Med javne knjige so se prišteval*; de ria deska, meetne (zemljiške) knjige in zemljiška 1 A. Itamla, Die geschieht lieh t linlwickl ing d« lns<'lut< dei ofTenlliehen Hüchel in ÖjIcttc ch, Zeilrchnft itir dei Privat und o flenn tiiehe.i Rcchl d« Cregenwart VI, str. 90. 2 A Rar.da, omenjeno delo . »tr. 93 3 l!ntz Po.ieh, l)ie slciripchc Inndtalel, str. 29; Miiieilungen dej »le ie t mil ki sehen Landcsaiehiv» 1953. 4 S. Viira-1, Plovna zgodovine .iloveneev, l,juh1i*ni 1961, str. 244-2^^; vef o klavzuli: S. Vilfui, nie Klausel der ullge-meincn I andr-^hader hunde? a L. recht hi Ho H sc hej Piohlem, v: Peste h rili Icrtholrl Sul.er. Grur 19K3, str. 445-45H. knjiga. Deželna deska je bila poznana na Češkem in Moravskcm že od 13 stoletja. Tudi mestne kri' gc so poznaii v nekaterih mcslih že zelo Zficdnj. Take -e na starejia mestna KnJ ga na Dunajti z druge poiovice 14. stoletja.3 Razlika med temi javnimi krizami e temeljila na aelib nepremičnin na stanovske n nestanovske posesti. Vsaf;a posest, 1 e b la vpi:.ana v imcnjsko knjijio, je t la stanovska. Imeniuko knjigo so voc.i deželni stanovi. To ie „ila davčna knjiga. Nastala je zaradi porazde itve davčnih bremen med lastnini meni. Vanjr so opisoval dohodke, ki jih je vsak posestnik pr avj cd sv. jih zemljiiič. Najstarejša o h ran na imenjska knjiga na Kranjskem je z leta 1539.6 Za to posest ; biia uvedena po » zoru Češke. deželna deska, i sicer z patenti iz let 1730 za Šta ^rsko, 1746 za Koroško, 1747 (1757) za Kranjsko, 1*61 za Go-rško in Gradiško m 1772 za Trst.7 Vsa ostala po?cst ie bila nestanovska. Nestanovske posesti so obsegale mestno in kmečko posest. Mestne posesti in tudi mestne hiše in druge stavbe so tvorile osnovo za mestne knjige, ki so uh ve i i magistrat' posameznih mest Paten o uvedbi zemlj ške knjige za ,Mesta v posameznih deželah so bfi sprejeti za Štaiersko leta 1736 za Koroško leta 176S in za Kranjsko leta 1771. St- ersl.i patent o uvedbi zemljiške Knjige za mesta i leta 1736 je bil naslovljen na v^c notra"jeavstri)ske dežele. Upoštevali so ga tudi v nekatcrli deželnoknežjih mestih na Koroškem -n Kranjskem.p Na Kranjskem naj bi ga upešte vab v Ljub'i"ni Vendar lühko dr ramo prve ze-mniško kr, go v Ljubi mi šele konce 60. let 18. stolet-a, čeprav b lahko raz imeli patent Jožefa 11. z ic ¿i. 9. 1771 (čl 9f, kot da so v Ljub-ljar na osnovi patenta za ilajcisko iz leta 1736 v Isti obl uved zemljiško knjigo leta 1737, Posest kmečkih podložn :ov z različnimi pravican i n stavbami so vpi ovali v zemljiško 5 1) Dtmelius, Das Eheste Grundbuch der Stadt Graz 1736, tr. 35. Mil. :ilu g.n des «teiermir laschen 1 ndei uchivs, G t. 1957. 6 Vci o imenjski knjigi glej: J. Polte, Svobodniki na Kr1 ikerr, Glasnik muzejskega druitva za Slovenijo 1936 str 16 33. 7 F. S. Auiscz, laudiere! und GruHhuch:. Oidming in Öntei-leich, Wien-Kl agensi rt 184?, U^in, Sf-idien Qhcr l„-ndt*fel-we>en, Wien 1866; 11. Bartsch, Die Landtaiel in ihrer gc(,cn-wäitig.-n Genlalt, Wien 1890, O deielni deski in ze-nljitki knjigi pile S. Vilfan, omenjeno delo, itr. il 1-413; E. Mischlei - J. tflhrii h. Staafsworterfnich, Wien 1909, gerlo "Grund-buchr, O uradu deielne deske v Tretu pile P. Dorsi v "Kivrta di Dirillo Tivolire*, zv. 11-1. 8 lit ir. :h Demelius. ooenjeno delo, str 19. 9 Alhiv Sbvenijc (v nadalievuiju ASj, Zbirki noncilij. 96 Članki in razpade arhivi xvi 1993 knjigo, ki so jo vodile zemljiške gosposke Za podložniške posesti je biia ir edena zemljiška kni'^a z patenti iz let 1765 za Štajersko. 1769 za Kranjsko, 17^2 za Koroško Za deželne svobodnike so vodili v deželnem knjigovodstvu na Kranjskem posebno imenjako kniigo. Najprej so deželne svobodnnte vpijali j deželno desko. Konec 18. ..i v začetku i9. stoletja so jih izloči j .z deželne deske 1 vodil zanje posebno zemljiško knjigo.10 Deželna deska na Kran jskem (1759-1833) S pripravami za uvedbo deželne deske so na Kranjskem začeli že v tridesetih letih 18 ste-letia. Prvj patent o uvedbi deželne deske na Kranjskem je bil izdan leta 1747. Venaar ta patent n imel velikega pomena, Do uvedbe deželne deske n? Kranjskem >e lnini'o Še več kot deset let. Napredek pri nastavitvi deželne deske ;c sledil v petdesetih letih. Dela na uvedbi deželne deske ie v petdesetih letin vodil Janez Benjamin baron Erbcrg" Leta 1756 je bilo določeno., da bo urad deželne deske deloval v deželn hiši. Dnlocem so bili tmdi uradniki deželne deske, poddireklor, registrator, kanclist in pisarni*-!;; uslužbenec Deželni stanovi so bili porvani, naj izročijo potrebne knjige deželnemu sodišču Istega leta so poslali poddirektoria in registrator a v Celovec, da se naučita vodit deželno desko.12 Dne 3. februara 1756 so priseg1! deželrn glavar, Anton Jo:.cf, grof pl. Turjaški kot vrhovni direktor urada deželne deske, Jakob pl. Hcchenwart kot poddirektor deželne deske in Ferdii and pl. Fridenfeld kot regrtrator pri deželni deski.1' Novembra 1757 je bil izdan ukaz, na' se začne z vnašanjem rubrik i z imenjske knji ^e v deželno desko m na' se imenuje kanclista in pisanr Škega uslužbenca. Dne 29. decembra 1757 sta pikegla Jožef Krzill kot kanclist pri deželni deski in pisami.5ki uslužbenec Janez Sudcy 14 Instrukc'je za uslužbence p-' deželni desk so bile izdane 6. septembra 1757. Vrhovni direktor je bi) in glavni nadzor nad uradom ;c imel vsakokratni deželni glavar. Uslužbnnn so morali biti v uradu vsak dan razen nedcije i praznikov od 8. do 11. dopoldan ter pop Mdan od 2. de 5. ure V instrukcii^h so še navodra glede odsotnosti iradnikov, varstva in ukicpanja v primeru izbruha požara v mestu. KI uče urada hram doma poddirektor urada. Ključa blagajne sta dva. Enega hran poddireklor, drugega registrator, ki hrani še ključ arhiva. Noben od ki učev se ne 10 J. PoW, omenjeno delo. str. 75-84, 87 11 E. Umck. Eibcigi m dolski arhiv, Ljubljana. 1991 1992 1. zvezek, „tr. 16,2. zvezek sir. 412, 424 12 AS, Deželna dok» Ta Kr-njakc, (v nadaljevanju Dd), Prvi zeleno- zlili quale m, A 4. 13 hiO, A6. 14 laio, A16 sme puščati v nraau, ampak jih hranijo doma. Prav lako ie bilo strogo prepovedano odnašanje kn'ig iz urada. Vpise v quatemc so opravljali uradr.iki deželne deske na osnovi originalnih listin. Vpis je moral biti natančen prepis izvirnika. Vpis se je lahko izvršil tud na podlagi kopije, če n bilo iz 'irrika ,11 Če niso imele vpletene stranke nobenega pomisleka. ProŠnj' za vpis je bilo potrebno predložit, višjemu direktorju. rla •oje odob.il ali zavrnil in nato predal poddirek-Kuini ki jo je predal nižjim uradnikom. Ti so jo vpisali v odgovariajoČr qua1em.fS Istočasno z inslndcajio je bi sprejet tudi laksni red. Za vp,se in izstavljanje izvlečkov so zaračunavali takso. Višina takse je bila sorazmerna z vrednostjo premoženja, ki se je vpisalo v deželno desko. Podlaga za deželno desko e bila imenjska knjiga. Vendar je med obema knj gania bistvena razlika. Imenj :ka knjiga je namreč davčna knjiga ¡n ne utemeljuje lastninske pravice. Prvi že-Icznobarvn quatem pri kranjski deželni desk' je snrnarični izvleček iz sočasne imenjske knjige Ta quatcm je poleg -menjske knjige edini omogočal do uvedbe g .vne knjige leta 1833 razvid nad lastniki posamezni?! posesli Januarja 1759 ie bila sestavljena posebna komisija, kije začela prepj ;ovati ^pise iz imenjske knj.ge, kar p'meni začetek deželne deske na Kranjskem. Cez tri mesece - 12. aprila 1759 ■ je bil v Ljubljani razglašen in javno objavljen patent o deželni desk Patent je bil sicer sprejet že 29. oktebra 17,57.16 Po vsebini je bij skoraj identičen s patentom iz leta 1747 Le o»rajno sodišče, ki je v tem času prenehalo obstajati, >0 nadomestili z deželnim sodisčem. Iz n;"govih določil je mogoče razbrati namen uvajanja deželne deske, Deželna deska se uvaia za potrjevanje kreditov tako dolžniku kol upniku (čl 1). Zagotovila naj bi varnost pri kreditnih pos-,ih. Ne uvaja se za vse nepremične, ampak le za tista gospostva, posest1 1 imenja, zajeta v imc-njski knjigi n biŠ v rokah deželanov (čl 2). V patentu o uvedbi deželne deske na Kranjskem se omenja, da ie bil za mesčansko posest izdan že patent leta 1736 (tu je mišljen patent za Štajersko). V deželno desko se vpisujejo vse listine, kot pogodbe, testamenti, poročna pisma, da-rovn. e ipd., ki se nanašajo na posest in vse spremembe v zvezi z njo t vsa bremena (¿1. 5). Možnost za vpis je bila dana tudi starim krc-ditoriem.1 Deželna deska ;c bila ;^vna. Vsak je lahko zahteval pojasnilo o vseb"U posameznega vpisa Le tista nepremičnina, ki je bi a vpisana v deželno desko, je bila lahko predmet kreditnih poslov. Prav tako so posest bremenla le bremena, 15 lnslnikerja ra. uiadnike, 6. 9. 1757, AS, Zbirka norr„a1ij; tudi pn L7clcnozlati qualem. 16 AS, 7eleno-7.laili kvatern A17, 17 Patcnl 29. 10. 1757, AS, Zbirki normaüj. arhivi xvi 1993 Članki in razprave 97 ki so bila vpisana v deželno desko. Vsi pravni posli z nepremičninami so se morali "nesti v deželno desko, siecr so b i neveljavni. Kar j: bilo vpisano v deželno desico, je vel alo za neizpodbitno resnieo Po ictn i760 n mogla bni nobena posest vpisana v menjsko knjigo, če lastiiifitvo ni bilo izpričano v deželni deski. Patent z dne 9. septembra 1762 ic bil posvečen poslovai-ju 7, deželno desko. Ur,i d deželne deske (LandCilel Amt) je bil pri ključen deželnemu sodišču. Ves čas svojega obstoja je osial v okviru deželnega sodišča oziroma v okviru njegovih naslednikov.18 Patent iz leta 1762 je: določal nadalje, da vodi urad deželni glavar ali predsednik deželnega sodilča. Apelaeijaje mc na na Notranjeavstrijsko vlado, revizija na no-tranicavstrijskc revizorje. Listina, na podlagi katere se zahteva vpis v deželno desko, mora biti prednna sknprj s sprcrnmm dop.som deželnemu sodisču. Predsednik deželnega sod;Šca ¡c skupaj s svetom odločal, ali se odob vloge za intabulaeijo oziroma ekstabi'lacijo iz deželne deske. Registratcrjn je bilo nato potrebno dostaviti izvirno listino, da : izvršil vpis. Listmir ic bila vmiena, ko je stranka poravnula takso. Tudi vpis je začel veljat i šele, ko ie oila poravnana taksa. Glede kap nlij, podelitev plemstva lin povišanja stanov določa patent iz leta 1767, naj se ravnajo po predpisih, ki so bili sprejeti za vodenje deželne deske na Češkem in Morav-skem.19 Deželno desko sestav'jrjo cpiateini različnih barv. Qiintemc sestavljajo različne seriie listin, ki se nanašajo na določeno pralno dejiinie. Quale mi so označeni s kombinaei/o črk m Številk. V.iak quateni je najprej nizddicn na Črke od A do Z. V okviru vsake črke jo razdeljen na številke. Kranjsko deželno desko sestavlja 13 različnih barvnih serij, skup a' 27 quaternov. Večino so začeli voditi junija 1759, zadr" vpisi so iz konca leta 1832. Sczmm quatemo": L Prvi železinbarvni quatem - quatem vložkov, Into 1759 2. Prvi srebrni q ti atom - quatem delnih poravnav (1760-1832) 3. Prvj beli quatem - quatem glavnih opomb (1760-1832) 4. Drugi beli quatem ■ quatern glavnih opomb (1R02-1832) 5. Prvi nimeni qnatem - quatem darovnie iri ustanovitev (1759-1831) 6 Prvi Čnn quatem quatem stari dolgov, ki so bin vpi.;ani v roku (1759-1833) 18 IJci.elnokncJjc ilcJcIno jodiiče 1749-1763, junliEni oddelek pn DcJelnein (jlavaislvu 1763-17X2. /.dnii.eno koroiko in kranjsko dclclno s^di^e 1783 1791, Kianjuko ilcJcIno sodilic 1791-1K11, Tribnnal 1. stopnje 1 Ml 2- Ihl 4, Mestno in dci.elno sodific 1814 1850 Dei;lno lodiičr- 1KMM912; SploSni pregled fondov d ravnega arhiv» LRS, Ljubljana. 19M. sir. 107; In1tan7.cn Sclicmali/.iaui. von 1 ler/oglliumb Kiain. l'J Palcnl P 9. I7fi2, AS, Zbirka noiraah 7. Dmgi čnn quatem - quatcm starih dolgov (P6M833) 8. Prvi bi.;ern; quatem - quatcm poročnih pogodb (1759-' 832) 9 Prv; morsko modri quatem - quatem sodnih dediščinskih odgovorov (H65 1832) 10 Prvi eitronsko rumeni quatem - quatcm sodnih sklepov in sodb (17*i9-l S32j 11 Drjgi dtronsko rumeni quatem - quatem sodnih sklepov in sodb (1799-1832) 12 Prvi pnpelnati quatem - quatem testamentov m fi dej kom iso v (1759-18V>) 13 Drugi peprihiati quatcm - quatem testamentov in fidejkomisov (1788-1832) 14. Prvi plavo-zlau quatem - quatem visoian-stva i prvdegijev (1 764-1796)20 15 Prvi zeleno-zlati quatem - quatem paročil21 16 Pr i piav. quatem ■ quatem kupnih pogodb in poravnav (1759-18^2) 17. Drugi plav, quatem - quatem kupnih pogodb in poravnav (1778-1832) 18 Tretji plavi quatem - quatem kupnih pogodb i p.^vvnav H 792-18^2) 19. (*"etni pla/i quatem - quatem kupnih pogodb in por;:vnav (180C-1832) 20. Pati plavi quatcm - quatem kupnih pogodb i'i po avnai (1800-1832) 21 Šest' piavi quatem - quatcm kupnih pogodb in poravnav, 1. del (1821-1832) 22. Šesti pla\; quatem - quatem kupnih pogodb in poravnav. 2. úel (1 ¡31-1832)" 23. Prvi rdeč quatcm qnaicm dolgov od leta 1759 (1760 '832) 24. Drugi 'dcci quatem - quatcm dolgov od leta 1787 (178"M"27) 25. Tretji rdeči quatem - quatcm novih dolgov od ¿ta 1804 ( 805-183^) 26. ¡Jrti rdeči qjatem - quatem novih dolgov I del (1822-1 Í28) 27 fin! rdeči quatcm - quatcm novih dolgov 2, del (1824-1132) H quatemom je bil kasneje izdelan indeks z naslednjimi pibrikarni: navedba strani v cjuater-nu (črka m številka) .n ime strinke z vsebino ter letom listine, v kater- se omenji. Indeks teče po iibeecdncm seznamu strank, v okviru vsake črke je urejen po barvnih serijah. V okviru vsake črke teče po naslednjem vrstnem redu: najpre za piave qnatcmc, k mu sledijo pepelnati, čm', rdeii, beli, c> :orsk rumen' srebrni, morske-zcleni in fc isem' 22 Deželna deska p» letu 1833 Za dclclno desko je bila v formalnem smislu pomembna sprememba uvedbi glavne ki. |ige. 21 Vanj so vpisovali normaiijc kol patente, inslrukeijc, laksne i cd c in drvgc dokummlc v /.vc/J z načinom vodenja deiclnc i leske. 22 AS, L>(l, Index übci die Ijmdllíliehe tJikundcn in Kiain »eil dem Jahre 1759 i.is inclusive 1832, v Irch knjigah: prva od A ilo (i drugi od 11 do Q, liclja ■) j R do 7.. 98 Članki in razpave ARHIVI XVI 1993 Patent ■ uvedb, glavnih knnf za deželno desko ■e n: Jškem izšel leta 1794 23 Ta patent so v pomar iranju prav ih predp sov i orabljali tod1 v drugih avstrijski i deželah. Na Štajerskem so uvedh glavne koj.gc leta 18i0.24Na Kianj kem so uvedene leta 1813. Glavna knjiga25 je bi.a sestav ena iz vložkov. Za vsako deželnodeskino posest ic bil formiran poseben vložek. Vložek e vseboval lastninsk ti bremenski list za vsako pe samezno pojest. V la^t..inski list se je vpisovalo lastnike posesti v kronološkem redu. Na bremensk. list so se vpisovala bremena na to posest. V glasne kniige so se vnašali vpiji na podlagi posameznih listinj ki so se od leta 1833 naprej prepisovale v eno samo serijo knjig lisjtin (tako menovane "Instrumenten Buch").26 V glavne kniif*c so bili vnešeni tudi izvlečki iz listin, k so b~ie vp uanc v auatcme. Tako so glavne knjige veljale tudi za nazai za staro ucžclno desko. Glavna knnga je omogočala pregled nad lastništvom posamezne poseuti. Z novo ureditvr-o deželne deske je nenjnka knjiga za deželno desko izgu -la pomen, saj je b- 3 pred tem stamc posesn razv dno le iz me. Quatemi so nudili le pregled nad posameznimi pravnimi dejanji, ne pa, kdo je lastnik. Glavna knjiga je bila uvedena prav zaradi potrebe po preglednosti nad lastništvam. K tem g^vnim knp^am so izdelali abecedn' sezn?m deželnodeskinih teles.27 Istočasno je bila glavna knjiga uvedena rudi pri zcmlj.šk knjigi tatco za mestne kot za p id ložniske repremičnine Od leta 1851 pri deželni deski listin niso več prepisovali v kp'ige listh, ampak so jih hranili v izvirniku. Tako so vooili seri/o listin namesto knjig listin Vodili so o Kronološko. Iz serije listin so vpisovali izvlečke v glavne knii^fc. V icm času je deželno sodišče začelo voditi skupna letna kazala za intabu-laciie, eki,tabulaciyerhofer »llar.rlbuch IV., str 1150-1151. 4 lh ndb clr det .Statistik de» osterreich; icben K isersUatej, Joscpti Umu lJunij 1K52. 5 Mi.yeilMfei'j lla,,dbuch TV., »tt. 1151. 6 llandbuch dei Klal:slik de* osltrreicbijehen Ka.setUates, Jr eph llain. Dunaj 1852, sli. 677. 1 UledbrMijmlritval-lukin bogočastje 24. VI. 1905 „ 21. VI. 1908. silcomu nedoseglj!v zaraoi visokih stroškov, pri-vošč i so si ga le premožnijsi. Mani premož n m ie dežela podeljevala podpore za izobraževanje na obrtr i šolah, akademijah in višjih strokovnih šolah n fakultetah. Dežela je mlade a nadanene podp .a)a s štipendijam.. Na seznamu štipendistov Deželnega ibora in odbora za Kranjsko so b_. študentje univerz a visokih tehniških šol. Dežela ie sprva podeljevala podpore vsem štipendiitom ne glede na to, kaj ii kje so štulirah. V devetdesetih letiu 19 stoletja e pri del ivi gtipendi in podpor ločevala med študenti lini/cr^e ir slušatelj' tehnjških visokih šol. Namen prispevka je prikaz podeljevanja šti-pendi in podpor slušateljem tehnike v obdobju od 1892 do 1911, ko je deželni odbor začel podedovati štipendiie ali podpore posebe, slušateljem uni erze in posebj slušateljem tetin i5-kili visokih šol, k" so dobi ali štipendi j ali podpore, so bjl slušatelji dunajske, gr^Ške in praŽke tehniške šole. Prvi št.pcndišt, ki ie dobi' štipendijo v letih 1892/1893" in 18L13,18949, je bil JOSIP MAZI; bi. jc slušate j tehnike visoke Šole na Dunaju, zadnjo štipendijo je dob I v šolskem letu 1896/189',. IGNACIJ ¿EGA je drugi slušatelj višje tehniške šole na Dnnaju, ki je po letu 1893 dobil štipem jo pri deželnem odboru, in sicer pwič leti 1894/i J95l0, zadnjič leta 1899/1900. V letu 1895/189611 je pestal štipendist dežele nolec že omenjer i dveh MATEJ PRH-LOVSEK'2 (PRELOVŠEK MATKO), kasneje znam ljub janski gradben inženir, ki ie dal mestu novo urbar st;cno podobo predvsem po letu 192i, ko je pritegnil k sodelovanju arhitekta Jožeta Plečnika i ti po niegovih načrtih izpeljal regulai ;o Ijublianice, tlakoval ljjb,::inske u ce in razširil tramvajsko omrežje. Rc 1 sc je 19. juti a 1876 v Mengšu. Po končani realki je študiral pradbeno stroico n? dun jski tehnikf (18951903). Dolga leta je služboval v mestnem gradbenem ur£ 11, kjer je bil nekaj časa tudi direktor. 8 Obnvnave 13 - 1892/1893, sli. 202. 9 Otira mavr 14 - 189.1/1 S94, nit. 216. 10 Obravnave 35- 1894/1K95, nit. 270 11 Obiavnave 37- 1895/18P6, iti. 252. 12 S11L11., »ti. 488 100 Članki il. razpave arhivi xvi 1993 BOŽIDAR KOREN, ki je Študiral la graski tehniki, ic bil tudi štipendist dežele. Štipendijo je dobival od lS95/96 dc I90G.'I901. Slušatelja grr.£ke tehnike, Ki sta dobila p p/o štiDCvidijo v letu 1896/1897, sta bila JAKOB PERNF.T in JURIJ STERNIŠA. V letu 1896/189713 je dobilo štipendije kar trinajst prosilcev, med njimi tudi pLatelj IVAN CANKARL 4 (CANKAR IVAN) ki se je po konca i realki rpisal na stavbni oddelek dunajske tehnike, jn.ic i ga m zanimal, zato se ie prepiral na romani it ikc in slavistiko, a je s tem zgubil deželno štipendijo. Poleg štipendistov iz prcjŠnj h let so v tem letu dobili jtipendijc še ALOJZIJ KAJZELJ, JOSIP NXTSSP AUM, RUDOLF SCHWEIT ZER, RAJMUND VERBIČ, RUDOLF ZA) C in VIKTOR SKABFRNE15 (SKABERNE VIKTOR), Štipendist odbora od leta ".896, pomem ben slovenski gradbenik. Bil jc ljubitelj gorenj ske alpske arhi ekture Proučeval jq slovensko hilo na Gorenjskem in njegova zasluga je, da ie do 2. svetovne vojne Gorenjska ohranila svoj nepotvorjeii videz. Pod njegovim vodstvom so b''e preurejene n povečane nekatere starejše planinske koče, novejše pa zgrajene po sodobnejših načelih Zasnoval .n nadzoroval je grad njo Triglavskega doma na Kredarici (1909), Aljaževega doma v Vra ih (1910), Ti Carjevega doma na Vršiču (!912) in Doma na Krvavcu (192"i). Predan c bil Uorcnjski. Ro'en je bil v Kraniu 10 uliia 1878 v dri: žini izobraženca, umrl pa 10 lebmarja 1956 v ljubl_,an\ Po maturi na ljubljanski realki ie odšel Štud;rat na tehniško v soko Šolo na Dunaj, ki jo je uspešno zaključil leta i903. Leta 1902 c nastopi1 službo p-i deželnem odboru v Ljubljani leta 1921 je prešel h Uradbcni direke.j., k Odseku za visoke gradnje. Kasneie je postal tehnični inšpektor Leta 1939 je postal načelmk tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani. Skabeme jc t 1 med ustanovitelji Društva inžeiirjev, ki ;o ga slovenski inženirii ustano1 ili leta 1911 v Ljubljani kot stanovsko organiza eiio, ki je zastopala in ščitna niihove ir.tere.jc, reševala znanstvena in strokovna vprašanj a1 (\ Prvi dništveni tainil: je hil Skabemc Oa leta 1920-1940 ie t 1 član in odbornik Udružcnja jugoslovanskih inženirjev in arhitektov pri Sck c.p v Ljubljani. Vse ži"ijcnjc ie z vso prizadevnostjo zbinl domače iziaze za Do^aineznc konstniKeiijske dele v gradbeništvu-scsiavil j«, tuc; tehniški slovar v sedmih jezikih, ki pa je ostal v rokop:su (last SAZU). Bil je mai dlan tenniške sekcije terminološke konviii1 za strokovne .n tehniške slovarje (1947-1956) Zanmanje za slovensko tehniko izraz.oslovie je morda ostaio še iz Štu dcntski/i let. Leta 1896 jc sodeloval s slovenskim slušatelji visoke tehniške šole pri ustanovitvi KLUBA SLOVENSKIH TEHNIKOV na Dunain v IV. okraju. Klub je imel 14 članov Društvo si je prizadevalo ustanovili svoje glasilo, skrbeti za razvoj slovenskega jezikoslovja na tehniškem področju. Devet članov dmštva z sodelovalo pr< Wolf-Pletetšnikovem slovarju1 V tem letu ic Ml na seznamu štipendistov deželnega odbora tudi JO.^E PLEČNIK18, vendar kot slušatelj akademije za oblikovanje. Prvo leto |e dobil le podporo za strokovno ekskurzijo, naslednje leto pa štipendi< i v višini 300 ¿ld O Plečniku je že veliko napisanega, tu naj omenim le to, da ie že od zgodnje mladosti kazal veselja de n .anja V šiirinaistem letu ie s podporo kranjskega deželnega odbora odšel na obrtno šolo v bradée. Kasneje se je vpual na aka-dem" > za ob 1 "kovan i e (šolo na umetnostn akademij Otona Wagoerja). V letu 1W189819 se med štipendisti pojavijo nova ..neiia, i i Sicer RICHARD HÔ-NIGSCHMID. ANTON VRHOVC in prvi slovenski kemik JAKOB TURK20 (TURK JAKOB), ki je 1899 diplomiral na višji tehniški Soli na Dunaju. Rodil se ,e 2 jiili,a 1872 v Novem Kotil pri Dragi na Kočevskem v kmečk. družini, umrl pa 19 oktobra 1935 v I.-jubljani. Po konča.i osnovni Šoli se e vpisal na višn glavni odbor o svojem delu le obvestili, glede splošnih 2adev pa so se morali sporazumeti z glavnim odborom. Predsedniki pododborov so avtomatično postali podpredsedniki glavnega odbora1. Pravih ji sestav*l takrati; v'šji državni tožilce in član kfuba dr Luka Kravina, podpirala pa sla 'h še dr. Jul Felaher in dr. Anton Urbane. Dne 5 septembra 1929 ¡ih je potrdil veliki župan iubljan.,ke oblasti v sporazumu z veli1:im županom mariborske oblar.li Ta pravila so ostala temelj cJolovama kluba tudi v bodoče in se do leta 1945, ko so bi. a dop^lnjt-na v skladu s spremenienrrn po'itičnin razmerami n:so bistveno spremirTala, vsaj ne v pogledu namena in liiliev njegovega delovania. Delno so se spremenila na 3. redni letni skupščini 11. oktobra 1931 v Celju, ko področje delovanja kluba ni bilo več omejeno le na Slovenijo, k ;r so se koroSki emigranti naselili tudi v Srbi" in Hrvatski. Zato sta bila ustanovljena pododbara v Zagrebu in Beogradu Po teh pravi1 ih so bil člani lanko redni in Častni. Pode litev naziva častin član je pomenilo n;_;vi5je priznanje in so ga lahko dobile le t'ste ose^e, k' so se kot voditelji koroSkih Slovencev posebno odlikovale ali pa so s svojim kulturnim, gospodarskim al političnim delom izjemoma veliko naredile za slovensko Koroško. Odbor se c razdelil na širši i ožji. Širši odbor je iz svoje srede izvol: ožjega, hi mu je delno ali v celoti prepur.til večino svo ih pravic 2a obdob;e do pp/e naslednje letne skupščine. Nova pravila je 20. februar^ 1932 odobrila Kra'ievska banska uprava Dravske banovine5. Ponovno so se pravila spremen, a leta 1938 na 10. r^dni leti skupščin, ) ■ je bita 20. novembra 1938 v Ljubljani, 29. marca 1939 pa jih je potrdi-a Kraljevska banska uprava Dravske banovine. Najpomembnejša sprememba se je nanašala na dediče kluba. Po prvih pravilih naj l premoženje društva pnpadlo Jngoslovan- 4 Plavila Ktuba koroikih Slovencev ?. dne 20. 8 1929 Ikal'a I (mapa I). 5 Plavila kluba, prcdlriena redni letni »kup."'ini v Cctju, II. 10. 1932, Ska'ta 1 (mapa I). ski Mane- in Jaaranski straži, po leh pravilih pa Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani6 Poleg osredn'cga odbora v Ljubljani so delova1. še pododbori v Mariboru, na Jesenicah, na Jezerskem, v Trbovljah, Dravogradu, Pie valj ah, na Guštanj.i (Ravne na Koroškem), v Zag-rcbi: in Beogradu, od katerih pa vsi niso biu enako aktivni ít ¡e delo nekate. li včasih povsem zamrle. Zato v zadušil lci ill pred začetkom druge svetovne vojne mso obnovili delovama pododborov v Zagrebu in Beogradu. Predsednik kluba :c bil vse do leta 1945 dr. Ji. lir Felaher, podpredsednik dr Janko A m oje, župnik na Trsleniku na Gorenjskem, druga podpredsednica Angela Pijkernik, profesoriea, tajnik France Uršič (vse do svoje smr. leta 1951, ko ga je zamenj ll Franc Staudcker) 11 blagajnik Tone Miiller, oba železniška uradnika, predsednik] mariborskega pododbora pa je bil Ivan Hochmiiller7. V osrednjem odboru so skupi i delovali de-lavei, uradnik' duhovniki, uoiteT'i in obrtniki ne glede na strankarsko pripadnost, saj jo bil klub tako po načinu svojega delovama kot po zas-tavlienin ¿iliih "nad^trankareko ullnmo društvo". Vs: člani kluba 30 bi i jngoslovansk državljani, med njimi pa jtj bilo tuo. prečki takih, ki po rodu niso bili Korošci. L)o leta 1936 so imenovali pet častnih članov poslanca Graiena-licrjn, vladnega svetnika Émil'jana Lilcka, dr. Janka Brejca, generala Rudolfa Ma sira in monsigno' a Franea Ksaverj i Moška*1. Po svojih močeh e klnb skušal uresničevali želje koroških rojakov, katerim v pomoč 11 oporo :e bil ustanovljen. Zbral je preeei denarja, ki gaja poiabif za podpore koroškim dj ikoin n študentom. Do leta 1978 je vsako leto organiziral in financiral izlete slovenskih sredn c-šolskih matnrantov i*- študentov po Jugoslaviji, ki um je omogočil tud neka" :denskc bivamo v Slo ver i i. Z zbranim denarjem je klub založil veČ kniiznie ¿lovensk h društev 11a Koroškem s knjigami v slovenskem jeziku, zavzemal se je za ustanavljanje lamburaških zborov, ki jim je priskrbel potrebne instrumente, za več kol sto-petdeset oseb oz. družin c naročal razne slovenske mladinske n kulturne revije ter časopise, pcdpiial ic privatne tečaje za pouk slovenskega jezika Vsako ielo 'c okoli iiopctdesetim slovenskim otrokom s Koroške omogočil nekajtoder.-sko letovanje v mludinskth kolor.'■ah na Jadranu. Pri :adevai si je za izdajo ilustaranc novoletne priloge v časopisu Koroški Slovenec, pod- 6 Pr. vila k lun a 7. dne 20. 8. 1929, kalla 1 (mapa 1) m plavila, »piejeL. na red Iclni "ku[ i "I n i 20. II. 1938, it k Ha I (mapa 7 Dopi* osrednjega odbora kluba. Si. 1/45 7. dne II. H. 1945 Mi ni strti vil v a notranje zadeve pri Narodni vladi Slovenije, Ikatla 2 (mapa H). 8 Prepis Spomenice Kluba koroikih .Slovenccv v l.jubtjani, nastavljene na takratnega ministra za nolianjc zadeve rti. Aniona Koioica, SL 79^36 7 rine 4. 1. 1936, Ikalla 2 (mapa 7). to akh1v1 xvi :993 Članki m razprave 105 piral je številne mtadinKc m mladinec, ki so obiskovali kmetijske in gospodinjske Šole ter zadružne tečaje v Slovcirji. Poleg ekskurzij slovenskih dijakov s Korovke po Jugoslaviji je organiziral tud potovanja d';akov iz Slovenije po Koroškem, nekateiini kuluirr m delavcem pa jc omogočil bivanje v Ceioveu, Ziljski dolin in v drugih krajih, zaradi študija celovških arhivov m proucevania naših narodnih običajev ter pesm Organiziral jc več turnej slovenskin koroških zborov po Sloveniji in Številna predavanja o Korošk' na kulturnih prircditWb ter na 'jubljanskem radiu9 Vse naštete akcije jc kluh financiral sam, z letnimi prispevki svojih članov in z darili, ki so jih prispevali prijatelji Koroške. Podpor iz javnih in državnih fondov klub n dobival, kljub prošniaiu in opozarjanju na ar.cn položaj koroških roiak;ivlc. Stalno je iskal stike s sorodnimi dmšt^. v Jugoslaviji, kot so bi i Jugoslovanska Marsa, Slovenska straža. Družba sv Cirila . i Metoda, Klub jugoslovaiisk.h p.imorskih akademikov v Ljnbl.arii,. Kolo uigoslovanskih sester, Slovensko katoliško in vobraževalno društvo. Delavsko prosvetno in podporno društvo Tabor v Liubliam, Društvo Soča Matiea v Ljnbljan Oblastni odbor Narodne odbrane v 1/ublian' Dravski banovinski odbor društva Rdečega kriza kra,.cvine Jugoslavije v Ljubljani, Oblasti! od-boi Jadranske straže v Ljubljani. Legijj koroških borcev, Savez jugoslcvanskih emigrantskih društev ;n Jugoslovansko-bolgarika liga v Ljubljani. Nekatere akcije Kluba koroških Slovencev, predvsem letovanje slovenskih otrok na Koroškem, so finančne podprle tudi Družba sv. Cnita in Metoda, Jadranska straža, Pokrajinski odbor Jugoslovanske Matice v L jubliaiii, članice Kola jugoslovanskih sester pa so v kolonijah sodelovale kot vzgojiteljice. Člani kluba so se udeleževali Kulturnih 111 "narodnoohrambnih" prireditev vseh navederiih društev, na nekrte ih od njih so sodelovali Uioi s predavan ■ Finančno so podpirali delovanje slovcnsKih kulturnih dništev na Koroškem, pomagali pa so tudi mnogim posameznikom, ki so prosili za pomoč11. RaTmere na Koroškem in skladno z r mi tudi možnosti delovanja Kluba koroških1 Slovencev so se vedno bolj slabšale, kolikor bolj se |e bližalo leto 1938. Po anšlosu je khib z v^emi razpoložljivim sredstv podpl al tiste koroške Slovence, ki so p 'bežali v Jugoslav io, da |im 9 Givor [ilrdsrdnik.i dr. Julij, i l rlahrija na občnem /1"'m oiicrtnjcjja odbaia kliifia 14 1. I9j(i. 'kal I a I (mapa 5) in pc,m£ilc dr. J. Irl.ilirij.i o (1c1oy;i:ij'.j klnh;i z dne 6. ] 1. 1962, ikafla I (mapa 1). 10 Piepis Spomenicc Kluba koioikih Slovencev /. dne 4. 1. 1936, ftkalla 2 (mapa 7). 11 Koicspondcnca oncdnjcga odfioia kluba v Idih I9?0-19J9, Bka'la 2 (mapa 7 in Škatla 3 (mapa 12). m b'lo trsba služiti v Hitlerjevih vojaških formacijah12. Člani kluba so se zadnjič sestali v marcu ¡941, med vojno pa o se "razpršili na vse strani'' Veliko število itajcreev in Gorenjcev je bilo izseljenih v južne preaele Jugoslavije, mnogi so hili internirani v nemška taborišča, med prv.mi padlirr , talci i_i partrani so bili tud' Člani Kluba. Redno delo kluba v vojnih razmerah ni biio možno, vendar pa so nekatere dejavnosti potekale naskrivaj'3. Takoj po končani drugi svetovr voji ,e Klub umikih Slovencev prieel ponovno delovati. Že 11. septembra 1945 je Narodna vlada Slovenije z odlokom tedanjega ministra za notranje zadeve Zorana Poliča odobrila nadaljme delovanje kluba in .iiegovih pododborov na podlagi predvoji:'h pravil Začelo se jc novo obdobje, v katerem se je moral klub prilagodil novim razmeram "Manjšinsko delo", k ga ic klub opravljal v obdobji, pred drago svetovno vojno, je po letn 1945 v vccji mer prevzela nova drsava, s čimer se je niego vo delovno področje bistveno Tožilo Žato klub ni mogel b,ii "množična organizacija, ki b se hotela postavljati z mnogoštevm m članstvom", ampak je lahko pomeiul le "zbirališče akti.istov m narod-noobrambnega dela" Kliub temu pa so bili njegov člani pripravljeni dciovati povsod tam, kicr seje dale pomagati Korošk.1''. ¿araai spremenjene pol;tične situae je in nekoliko drugačnih naiog ie bilo potrebno tud. pravila kluba nekoliko spremeniti, predvsem v smisiu načel nr-rodnoosvobod ne borbe. Predlog za spremembo pravu so predložili 13. občnemu zboru kluba, ki ;e bil 13. ianuapa 1946 Nainen njegovega dobvania je ostal več ali mar* isti, le pojem rednega člana seje ncKoliko razširil (redni član je namreč lahko postal tud tisti, ki jc "v nartidnoosvobodihr borb dokazal svojo ,:iibezeii do Koroške"), spremer.il' pa so se tud. nekater organ društva. Skupščino jC nadomestil občni zb)r, osrednji odbor m pou-odburi pa so ostali. Že leta 1945 sta b!la obnovljena pododbora v Manboni in Celju, kasne e pa so oživeli pododbori še v nekaterih drugih krajih Slovenije. Do sprememb jc p .šlo tui i v zvezi s klubovo zapuščino, 1 b v prmeru razpada dmstva pripadla dijaškemu domu državne gimnazije v Guštanju (Ravne na Koroškem). Ta pravila se niso spremenila vse do ieta 196R, ko ih je bilo potrebno uskladiti z zakonom o društvih. Spremenjena ptaviia so b-la sprejeta na obenem zboru 24. II 1968 RepuHiški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije pa jc 7. 12 Poiot io tajnika lrianeeta Uiiiia na 15. trdnem letnem □bfinem zboru 6. 2. 1949, Ikatla 1 (mipa 4). 13 Poiočilo tajnika Fr.inceU IJiHifa na pivi feji (iiicgi odhoia klutii pu vojni 74. 11. 1945, ¡katla 1 (rjapr 3). 14 Poioiilo predsednik? osiednjrga c Ih ..i ni obenem /lioili klulia 14. I. 1956.(ka(la 1 (mipa 5). 106 Č'anki in rnzoave ARHIVI XVI 1993 I. 1969 izdal odločbo o vpisu Kluba koroškin Slovencev v rep i ste r društev. Bistvenih vsebinskih sprememb nova pravila nL-o vsebovala Spiemen.la so se le določila glede lastnine kluba, ki ie pupadb Slovenskemu šolskemu društvu v Celovcu, to pa naj b1 ¡0 uporab;lo za potrebe Slovenskega dijaškega doma. Na obenem zboru 13. -nuarja 1946 e bilo •zvoljeno novo vodstvo, ! pa se ni bistveno spremeni o, iuzen da je bil za predsednika izvoljen Lovro Kuhar-Prež:hov Voranc, posle vodeč. podpredsedr'k pa e postal dr. lulij Felaher, saj Livro Kuhir najprej zaradi prezaposlenosti, kasneie pa zarad? bolezni, ni mogel opravljati predsedniških dolžnosti15. Po vojn. so člani kluba z zanimanjem sledili razvo;u dogodkov na Koroškem, polni uj anja v ugodno rešitev koroškega vprašanja. O tem, kakšna čustva so goiiii v prvem povojnem obdobju, najzgovomc'e priča novoletna poslanica Kluba kTroških Slovenecv koroškim rt akom, ki ¡0 je potrdi' Širši odbor na seji 15 decembra IM5\ v kater, so med diupim zapisali: "Dragi rojaki. Višje ^ile so preprečile, da vas svobodna Slover a ni jnopla objCtl v svojih mejah, ko ste se že sami osvobodil.. Dalcku".dno pa ste se združili v Osvobodi ni Fronti ki j t Slo\enijo privedla v svobodo n bo tud' vas gotovo pripeljala v na5 krog. ,"16 O tem, kako so potekali razgovori v zvezi s slovensko meio z Avstr; o. so člane kluha redno obveščali tisti i'jego^i člani ki so bi!i sodelavci oddelka za mejna vprašanja pn Znanstvenem inštitutu, dr. Julii Felaher, Franc i taudeker, predvsem pa Lijzc bde in dr. Bogo Grafenaier. V tistem času so člani kluba po ljali števihic resolucije in brzoiavkc, polne zaupanja v lepšo bodočnost koroških Slovencev v Avstriji vr.em vodilnim slovenskim politikom, Jc upu Brozu -Titu, dokler so verieli v naklonjenost Sov -¡tske zveze, pa tudi sovjetskemu veleposlaniku Kiub e bil v staln h stikih z zastopi k. koroških Slovencev na avstvj?kem Koroškem18, po svor.i možnostih pa je poskušal čimbolj olajšati položaj tistim Slovencem s Koroške, ki so se po vojni šolali v Sioven 1 Izvedli so Štc-v;ine intervenoni 13. 1. 1946, ikatla 1 (mapa 1) in sejni zapisniki o: rodnjepa odho'» 1945-1954, ikatla 1 (m ipi 3 in 4), 7 ni več tako Širokopotczno i rt ve kopomembno, saj ne more biti množično izvedeno, ker to ni več cilj in namen našega dnistva, toda ie za naše rojake na Koroškem le vsestransko koristno"26. Pravdnost njegovega prepričanja dokaznino Š do julija 1919 ie bil prostovoljec na Koroškem, do septembra 1920 ie deloval pr Narodnem svetu za Slovensko Koroško v Veli kovcu, do 16. novembra 1920 pa pri disfriktnem svetu Medzavezniške plebi^citnc komisije v Pliberku. Po plebiscitu >e meral skupaj z mnogimi drugimi sloi nskimi izobrazcnci zapustili rodno Koroško. Študij prava ; nadalieval v Zagrebu in Lmbijani, I jer je uipiomiral 30. 12 25 Zapiimik 16. ledne letni ikupKine kluba 8. 3. 1953, Ikatla 1 {mapa 4) in prof. ctletni-i Kluba koroSkih Slovencev, KoioJki koledar 1VK, »u. Bi. 26 Zapisnik mirile seje omedniega odbora kluba 14. 11. I9.S3, ¡kal!» 1 (m^pn 4). 27 Korespondenca oiirednjcg?, oiibora klubi, ikilli 2 in 3 in privatni arhiv dr. Juliji Felah^rji. 1922 Po končam pnpravniŠk dobi in opravljenem sodniškem izpitu je bil do ieta 1926 sodnih pri okrajnem sodišču v Liubliani. dc leta 1938 namestr.ik državnega pravdni Ka v Liub-ljani in Celju, dc 9. maja 1945 pa sodnik okrožnega sodišča v ljubi j mi in predsednik Časnikarskega razsodišča. Kot sodi ivec predvojnega Manjšinskega inštituta v Ljubijar je od junua 194*» da'je nadaljeval svoje delo pr oddelku za meje Znanstvenega inštunta v Liubliani, od febrnaria 1948 pa |e b' znanstveni sodelavec Inštituta za narodnostna /piašama v LjubJiam, od upokojitve ieta 1959 do leta 1968 pa honorarni sodelavec tega inštituta Ukvariai sc ie z raziskovanjem zgodovne .n sodobnega živbenja koroških Slovencev. Zbiral je dokumentarno gradivo, predaval ri napisal številne Članke in razprave o koroškem zadružništvu, presveti, dništvenem živ'jer. i, plebisi -tnili bojih, narodroosvoboo.lr borbi, ienacifi-kaciji in aelovanju protimanjšinskih orgariza-ci; Poleg tega je bil dejaven v cel' vrsti "narodnoobrambnih" organizacij. V let'h 1919 in 1920 je bil predsednik Kluba koroških akademikov v Zagrebu, b'l je odbornik Gosposvet-skega zvona, predsedi k in odbornik Branibora in Ciril-Metodove družbe od oktobra 1928 do s"oje smrti 28 5. 1969 pa predsednik oz. podpredsednik osrednjega odbora Kluba koroških Slovencev v Ljubi'inr3. Vendar pa dr Felaher n u 1 le predsednik društva v ob:čajnem pomenu besede, unpak je tu('.i "pomagal iz lastnih sredstev, svetoval, pinal prošnje, nterveriral, izposleval najrazličnejše oblike pomoč, za posamezne svoje rojake in za celotno slovensko narodno skupnest na Koroškem"30. V pr/ih osmih letili po Pelrherjev, smrt' so se na položaju predsednika zvrstili Irij™ klubovi Člani, ki so sodelovali pr delu Kluba koroških Slovenccv vse od njegovepa nastanka. To so l ili dr. Janko Kotnik, Jamco Čemut ir Loj^e L'de V tem obdobju jc klub dobil nova pravila, k so bila prilagojena ledai ve^a^ni društveni zakonodaji. Spiejeli so jih na občnem zboru kluba 21.5. 976 po predhodnem posvetovaniu z Republiško konferenco SZDL Sloveniie. Na mest o pododborov so bile predvidene podružnice (v tem času e deloval .; še pododbor oz podružnica v Manboru), določeni :-o bili novi organi kluba (občn' zbor, upravn. tn nadzorni onoor), Član. kluba pa so poleg Korošcev in njihovih potomcev ter koroški'1 borcev lahko postali tud' vsi tisti, tr se zanimaic za slovensko Koroško. Razširil se je ftidi namen 2H Njegovi bibliografiji jta objavljeni v publikatiji Univerz v Ljubljani, Ljubljana 1957 in Rayp' ive in gradivo, 11. 11-12, l.juhljanc 19HP. 29 Piivatni nhiv di. Julija Fclahcijt in .'anez Slergi , Kbib kou Ikih Slovencev, tu iklopcd a Stovern c 3, Ljubi) tn t 19R9, nli. 94 m 95 in /anez Slergrr, Devctdcrrllclr..c1 lonlva di. Juliji Felabcija, Korolki koledr: ¡9K5, «ti. 210 in 211 31) Jane/ Steicnr, Korolki kHeJar 19KS, ati. 211 108 Člankr in razpive ARHIVI XVI I« kluba. Vse naloge, navedene v prejšnjih pra vilih, so ostale nespremenjene, dodana je bila le ena nova naloga in sicer "stalno se zanimati za živi i en |C naših s:maradr'akov na Korcškem ter z ustreznimi jrgani in organizacijami sodelovati v naporih, da se tamošnji narodn manjšini priznajo utemehene pravice po 7. členu avstrijske državne pogodbe". Na predlog mariborske podružnice je bilo po novih pravil:h možno imenovan tudi častnega predsednika. Popolnoma nov pa je bil 15 Člen' "Dništvo v okviru svoie dejavnosti skrb. za uresničevanje družbene ~>amozaŠčite v skladu z ustavo in z delovanjem vseh organiziianih socialističnih sil, za zavarovanje naSe socialistične samoupravne družbe pred vsemi vrstam ali oblikami deiavnosti, ki spodkopavajo in ogrožaio njen razvoj- Pri tem se zavzema za podruzablj^nje i uresničevanje zasnove ljudske obrambe ter družbene samozaščite, krepitev in razve i varnostne kulture pri svoj in članih, kar z las t. dosega s: 1 preprečevanjem vsakršne dej; vnosi v društvu, bi mer' na spodkopavanje temeljev socialistične samoupravne demokratične, z ustavo določene ureditve a- i na drugačno protiustavno spremembo družbenopolitične in ekonomske ureditve v SFRJ; 2 preprečevanje vsakršne dejavnosti v društvu, ki ner na razb ar j: bratstva in enotnosti ali samoupravnosti narodov i narodnosti Jugoslavije, na spodkopavanje svoboščin n pravic Človeka in občana, zajamčenih z ustavo al' na razpihovanje nacionalnega, rasnega ali verskega sovrastva al: nestrpnosti; 3. prepre£evan;e vsakršne dejavnosti v društvu, ki bi bih naperjena zoper neodv isnost in ozemeljsko neoknvenost države ter obrambo socialistične ureditve; 4. preprečevanje vsakršne dejavnosti v društvu, k mer. na kazniva dv janja al aa spodbi larie h kaznivim dt aniem, kršitvam javnega reda ali na žalitev j ivne morale, ali je v nasprotiu s socialistično humanostio; 5. raz^iianiem socialističnega patriotizma in varnostne kulture s pravočasnim sezna-njaniem z vsebino, metodam in oblikam ;avnega in podtalnega delovanja sovražnih sil, ki imajo namen spodkopavati družbeno ureditev in zavrati naš samoupravni socialistični razvoj"31. Mariborski pododbor oz. po zadn li pra- l.tdeietletn;ci KUiba ko.oíkih Slovcntev, Koiollki t okdar 1989. sh. 85 (priíp^vek jc bil pod islim naslovom objavljen buli v Kionik) klhltt koroikih Slo vcnccv v Miiitioni, Maribor 11)88. sli. 7-11). ARHIVI XVI 1993 Članki in razprave 109 vedno deluje, pa tudi besede, k so jih koroški rojaki zapisan že pred desetlet ■, so še vedno aktnalne: "Za vsako manjšino, pa tudi za našo, velja sledeče načelo na Koroškem bo narodno zivlienic tako motno n narodu živel' tako odporen, ko.kor bo zai. v materinskem narodu razumevanja in toplote" '. Arhivsko giadivo Klnba koroških Slovencev v L ¡libljani se nahaja v Arhivu Republike Slo ver1 e, Pokrajinski arhiv v Mr.riboni hran: vetij del gradiva marioorskega pododbora, nekaj gradiva sc nahaja še pri Inštitutu za nar^dneitna vprašanja v I iiblja:j-, ker kluba v Ljubljan; in Mariboru še delmcta, pa gradivo šc vedno nas-tajr Gradivo Klnba koroških Slovencev v Ljubljani zn obdob e 1928-1 je Arhivu Republike Sloven ce -jiniijl? 1969 izročil Inštitut za narodnostna vprašanj;: v Ljn&ljftiri skupaj i privatnim arluvuiri dr. Jnli a Fclaherja. Apr.la 1990 c Klub koroških Slovencev izročil še g-ndivo za leta 1073-1937, aprila 1992 pa še del gradiva za obdobje 196 ni ker klub med vojno m deloval. Povojno gradivo ic razmeroma bolje ohranieno. Sicer pa so ohranjena vsa pravila kluba pa tudi nekaj sejnih zapisnikov a del klnbove korespondence za ob&objc pred letom 1941 Slikn o predvoin' dciavnosti kluba si ie mogoče vsaj drljma ustvariti tnc1! s pomočjo različnih poročil klnbovcga vodstva, razvidna n<" ie tudi iz kasmjših pričevanj iijcgovih Članov3". Arhivsko gmdivo Kluba koroškili Slovcncev t LjnbTianj je razporejeno v dcaetih arhi sk;h škatlah. Vsebuje predvsem gradivo osrednjega odbora klnba v Ijnblhni, gradivo pododborov v Dravogradu, Gnštanju (Ravne na Koroškem), na Jesenicah i v Mariboru pa le v inaniši meri, ker so pododbor sami hranili svije gradivo. Gradivo za čas od leta 1945 do 1968 obsega šer.t arhivskin škatcl, je urejeno in popisano. Vsebuje sejne zapisnike glavi.ih organov kluba, prejete in odposlane spise, številne podatke o članstvu, korespondenco n elaborate nekaterih članov (Lovra Kuharra, dr. Luke Kravmc, Luke Kramolca, dr. Boga Grnfenaiieria in ikugihl grad;vo o akenah klnba (podaritev živil koroškem dijakom, letovanje koroških otrok v 31c-VMiiji ud.) in podatku o društvih, s katerimi je klub sodeloval. Pričujoči sestavek temeli predvsem na arhivskem gradivu Klnba koroških Slovencev, ki nas v največji meri jiccr res seznani z zgodovino samega društva, vendar pa se skozi usodo kluba in raznolike živi enjske poti njegovih članov in prijatehev zrcalijo tudi kulturne, politične in ekonomske značilnosti različnih obdobij v slovenski zgodovini. ZUKAM MfiNf'ASSUNG Klub '1er Kumtncr Slowenen n L_,ubliana und scui Ateluvyut von der Gründung bi« zum heute (19?fi-199?) f/A'D'JA JflRAJ Diese Drtistellung dei Täii^kcit des Klubs der Kumtncr Slowenen -n »Ucn Zcibibschnitlen seines W rkens vom Jahre li)2Ü bis houle beruht vor allem auf dem vom Arch .' der Republik Sloweniens aufbewahrte Klubarehiv put. D'l Absieht des Beitrags ist auch die Vorstellung des Are'iivgutes des Klubs der Kärntner .Slowenen, vor allein desjenigen, (Li;, ich im Arrhiv der Republik Slowenen befindet, Kaj feli o 'crr, man tins »(1 Ljubljane, nc.atir io, fk-tla 1 (mapa I). 37 Porcčilu Tajnika na pivi seji Kiricga odbor i kluba 74. II. 1945 ka:.j I (mapa 3). 3 K (1 Kruhu ko-olkih Sfovcnccv «o bili objavljeni Nevilm ilankt v čm opisih, revijah in /h o mikih KIuli kornikih Slovencev v M-itiliuru jc Lrd.il Kroniko kluba komikih Slovencev v Ma-tibim 192K-19BK, Matibot 19KR, 199 s(t. 110 Članki inj razpave ARHIVI XVI 1993 Organ;zac:ja gospodarskih arh:vov v nekaterih zahodnih državah 8 RAJ J KO RADVLOVlt Gradivo gospodarstva in gospodarjih organizacij je ze 3 pomemben del celote arhivskega gradiva, pomembno predvsem za preučevanja raznih gospodarskih gibanj .n gospodarstva nasploh, prav tako pa tucii za spoznavanje in razumevanja ckonomskm odnosov določenega obdobja1. ZaracT njegove pomembnosti posvečajo tnnoge države, predvsem zahodne Evopr (predvsem države severne ti srednji: Evropa), temu gradivu tudi posebno pozornost. Tako so se v začetku 20. stole ja v industrijsko razvitih delih Evrope zaeel: obl'kovati posebni arhivi- k zbirajo in hranijo gradivo pot ctij, zbom in raz-nin profesionalna zdmžcnj s področja gospodarstva (gospodarski arh vi). Najstarejši gospodarski arhiv |e bi' formiran v Kolnu (Rheinisch-Vvestfalisches Wirt-sch^ftsarchiv zu Kiiln) leta 1906. Arliiv v Koinu je bil ur.tanovl jen po dogovora med Zbornico za trgovino in industrijo v Kolnu in kolnskim mestnim zgodo /inskim arhivom2. Archivcs Economiqucs Suisscs je bil ustanovljen kot del okrožnega mestnega arhiva v Baslu leta 1910. Nato ic hta 1921 dobil avtonomno p azie o v Uprav za nofranie zadeve, leta 1943 pa -c b 1 vkiiučcn v Upravo za javno izobrazbo. Od leta 1976 je inkorporiran v Uni-ver .itetno ktijižni :o, vendar jd ohrani] določeno avtonon |03. Na Nizozemskem je bil 1c»a 1914 v Haagu ustanovljen Arhiv gospodarske zgodovine (Nc-dcrlandisch-Economisch-Historiseh Arehiif) kot p:Lvatna družba4 S"ftung Vvejifalinelies Wirtschaftsarchiv v Dortmundu ic prav tako privatna družba, ustanovljena leta 1941, leta 1969 je bil ar) v transform an v fondacijo z odločitvijo, ki jo jc sprejela na generalni seji Zbonvca za trgovino 'i ind^tfijfl za Dortmund. Arhiv danes financi.a osem zborni; za trgovino in ndustrijo Severnega Porenja - Westfalijni daijc regionalna konfederaei i Westfalija - Luppc, mesto Dortmund in Združene za štuc ekonumr.ke zgodovine Wcstial e. Arhiv vod'-o šolar arhivHti. Podobna ustanova je b a fonr.jrana tudi za pokrajino Baden-Wiirticmberg leta 19805. 1 Kiciimir Nem:th, Privrelim arhivi priročni.; iz arhivistike SDARJ, Zagreb, 1977,str. 140 2 Jusinc: Archivei, Studie* on ini mati naj (■. iCliL K.([. Siur Munch-ji-Ncw York-ljindon-Paiis, 19K3, «tr. 2l (d.-iJje riu«incss \rchives). 3 Business Arcmvej, sir. 21. 4 _!u*ir.: Arcbives, sir. 21. 5 Bunincs* ftrehivc«, Jtr. 22. Podobno je organiz iran tudi Cenirau.. inštitut za gospodarske artii /c na Pinskem. Inie:ati' a za ustanovitev .e prišla s strani finskega združenja poslovnih arhivov, ustanovljenega 1. 1960. Projekt jc bil realiziran z finančno pomočjo države in mesta Mikkcli V skladu z zakonom iz 1. 1975 se ccntrahi, arh,,r' voch o preko zveze, družbe ali privatne fonda*. j< in lahko dobii 3 državno podporo, le čc pokrivajo 80% vseh stroškov'5. Erhvcrus Arkivct of ¿arhus na Danskem je bil ustanovljen 1. 194C z finančno pomoČio mesta ir darov lZ nrivatnih irov' Fondat "a, 1 |e bila ustanovljena kot privatna ustanova, jc dob;-la državno jipravo 1. 1962. Danes na položa neodvisne državne ustanove, kar jc edinstven primrrv svcin7. Leta 1950 e bi v Oanbcr.i formiran Ari iv za gospodarstvo in delo (Archivcs of Bnssincss and Labour) znotr;j Raziskovalne šole socialnih znanosti Nacionalne nn; ferze Avstralija (Research School of Social Seienecs of the National University of Australia). Omenjeni in.Šl.i*ut hran poleg gradiva pndj ;tij tud gradivo zbornic in razni! profesional h združen'1 s področja gospodarstva11. Prvatna fondacija ni ^cdiio naibeljša rešitev, kar ic pnuer z 1. 1971 ustanovljei.im centrom na Univerzi sv. Ignaca v Antwcrpm, 1 i pa ;e kmalu zašel v finančne težave, in bij priključen Državnemu arhivu9. Po 1. svetovr voini, ki je začasno zavrla razvoj gospodarskih arhivov v svetil, je interes za gospodarsko zgodov-no dol il nov zalet predvsem v Združenih državah Amerike Na prvem mestu ic treba poi'dai *.i pruadevan; posameznikov .n organizacij, tako s področja gospodarstva kot tud1 znanstvenih inštituci , ki so z skupnimi močmi 1 1929 ustanovili organiza-c:;o, scstavlicno iz "odi'^ih strokovnjakov s področja gospodarstva, vcleindnstrijclccv, ban-kirirv, univerzitetnih profesorjev ekonomske zgodovine in arhivistov z imenom Business historical Soc < ty5 ki ima sedež v Bostonu in j« ccntralna tovrstna arhivska ustanova v ZDA. Gradivo pridobivajo na pror,to/oljni podlagi s p redijo grauiva gospodarskih orgarizacii a., pa 6 llusines t Archives, str. 22. 7 Dusincs i Archive«, *lr. 22. 8 Uu s Ines s Archives «tr. 22. 9 lin-inc: t Archivcs, str. 22-23. arhivi xvi 1993 Članki in r*zpr>vc 111 z najcnpi Bostonski arhiv namreč razpolaga z ogromnimi finančnimi sredstvi10. Podcbna organizacija kot v ZDA obstaia tudi v VeliKi Britaniji, ustanovljena 1. 1932 To je Conncil for the Preservation of Bnsincss Arc-liives, ki pa je za razliko od amerilkega modela povezana z državo. Generalni diiektor državnih arhi ov je na Čelu omenjene organizacije. Angleži niso ustanovili centralnega gospodarske a arhiva, temveč si prizadevajo pridobiti vsi' :a pelietja, da sama hrar o svoie gradivo (poslovi i adiri), ali na shranjci svoie grcdivo v državne arhive, knjižnice ali muzejt l. V Franciji ie iržava sainr. pristopila k reševanju probf ima hraiveuja arhivskega gradiva gospodarstva. V državL ilr arhivih so poskrbel' za ustanavljale posebnih oddelkov za hranjanje tovrstnega gladiva (od gradiva tovarn in podjetij ter strokovr.ih organizacij s področja gospodarstva). V Franci'1 je precej gospodarskih organiza"i od bank železnic, elektrogospodarstva v državnih rokah al: pa poslnjeio kot pesebna nacic-'lalna podjet,a (pri ner tovarne avtomobi ov RFNAULT). Podobno kot v Franci je arhivska mreža organizirana tudi v Italiji- Na drugi strani so tudi doned«vne države vzhodnega bloka incle posebno orgaii7,irano irirežo gospodarskih arhivov v sklopu regionalni!., in državn "i arhivov za hr^njenie gradiva s podiočja gospodarstva. Vsaka država ie imela dokaj specifično razvid mrežo inslitn« 'j za hrambo arhivskega gradiva, od bivSe Sovjetske zveze pa vse do bivše Jugoslavije. Druga vrsta organizacij, ki zbirko in hranijo gradivo gospodarstva, so t.i. arhivi gospodarskih podjet ■ To so lovamrški lrhiv, ici hran d gradivo vcIikI'.! dnižb, tvrdk v tovarnah san. li (Kninp, Siemens). Razvo'- teh arhivov je potekal sočasno z razvojem gospodarskih arhivov Gradivo gospodarstva je bilo vse dc začetka 20. stoletja picpnŠČcno propadanju zarad: nepoznavanja pomembno,1;ti gradiva pedjet za raziskovanje gospodarske zgodovine. Splošno znano e, da se počjctia do svojega gradr a obnašajo zelo mačehovsko in so za gradivo zainteresirani saino toliko, kolikor ma leto uporabno vrednost za poslovanje podjetja, ko pa izgul to vrednost ]e gradivo v resn nevarnosti da izgme. Predvsem brezbrižnosl podjetij, ton j ustvar' ilcev arhivskega gradiva, lahko pr.-peije do propada dragocene dediščine. Gradi\o na zahodu namreč n zavarovano kot kultnma dediščin? in zaradi tegi ni zakonsko zavarovano kot :e prime- v veliavt slovenski zakonodaji. 10 Krc."n i Neneih, Privredni aihi Arbivhl, 11., 7.v l., llco glad, m2,rlr.3-4. 11 KreSitrni Ncmcth, Frivrcdni alhivi, Alhivisl, II., 7V. 1., lica K'a primer s poslovnimi arhiv, predvsem v luči narave njihove ustanovitve. Javni arhivi na dnig strani zaradi preobilice upravnega graoiva ne morejc primemo poskrbel za obdelavo gradi1, a gospodarstva in zaraJi tega ie ta vrsta gradea ogrožena ir¡ prepuščena počasnemu propadanju. Večina gradiva gospodarstva jr namreč še vedno neureiena jn zaradi tega tu(,: težko pristopna za morebitne raz-;k o v alce gospodarske zgodovine Tudi ostale javne ustanove kot so kr*ižnice in muzeji, ;majo svoje naloge m ne more o poskrbeti za tovrstno gradivo, razen v nujnih primerili. Gradivu iipiavm'i organov je namerjeno največ skrbi pri obdelavi in strokovnem upanju. Tudi v teh fondih se nahaja veiiko gradiva, k se nanaša na gospodarstvo (p pristojnih inir istr-stvih, oddelkih, direkcijah), k :r se hrmi gradivo o poslovanju, registraciiah, spremembah pri podirtjili, tvrdkahj delniškin dnižbah in raznih strokovnih združen ih s področja gospodarstva12. Ko govorimo o virih za gospodarsko zgodovino, ponavadi mislimo predvsem na gradivo, ki izvira iz delovanfi in poslovanja raznil industrijskih in trgovskih organizad', denam'h zavodov, zadng :n nenazadnje raznih profesionalnih gospodarskih zdruzenj oz. ustanov (gispoJamke zbornice ). Tovrstno gradivo se naha a ludi v fondih notar;ev, kate, naloge so b:l tudi v testu povezavi z gospodarstvom. (Vse ustanovne listine delniških družb, spreintmbe pravil delniških družb so postale vet .vne z notaiskiin aktom.j13 Pred sabo moramo imet, dejstvo, da imamo opravka predvsem z gradivom novejŠe} a datuma, t.j. od druge polovice 19. stoletja dalje. Stare';e gradivo sc namreč zaradi ncpoznavrn;a pomembnosti v vciiini primerov ni ohranilo (ohranili so sc predvsem urbaiji kot vir za gospodarsko zgodovino, vendar kot del rodMnsiiili oz. graščinskih fondov). Redki so primer celovite ohranjenosti poslovanja n dela nekega poletja, ustanovljenega pred več kot sto leti. Kot vir zz preučevanje zgodnejših obdobij gospodarske zgodovine se zato uprabljajc predvsem rr.zn¡ almanahi, letna poročila in gospodarski t'sk'4. 12 Crt. Vladimir Koto*», Alhivskc gradivo nnjviijih uprr.vnih organov v Sloveniji z pidroCjc .nduiirije, obrti in trgovine, Arhivi,IV.,IL 1 1, Ljubljani, 1981, tU. 49- 53. 13 GI. ?jrko libjak, O.adivo notai 'dh fondov, Arhivi, X.. iL I-2, Ljubljana, 19K7, jtr. 44-46. 14 Krefitnii Neme tli, Priviedni aibivi Prinifnik iz jibivijtlltc SDAIU,/j-greb, 197?, »lr. ItO. 112 Članki inj razpave arhivi xvi 1993 ZUSAMMCNFA StJNC. Organicr.itung der WirtschafUiirchivc in emgen west liehen Staaten HR \NKO RADUI .OV1C Wirtschaft: und Geschäft« h/w l)d lehsurchivc haben ihre spezifiseiic Lage im Netz der Archivinstitutinncn n den westeuropäischen lindem. Ilirc Entwicklung begann 'im Heginn des 20, Jahrhunderts als Facnlcutc aus ver-seil'cdcnTri Berechcn zur Feststellung gekommen sind, da'i das Wirtschnfts^reliivgut sehr wichtiger Teil dci Kullurcrbschaft und sehr koslhare Quelle .r ruc l'or seliung der wirtKehiJUkhcn und auch anderer (Jcschichtc ist. Dir Prfov, ki poceljujejo odpustke obiskovalcem samostana sv. Marije pri Kostanjevici, izdana v Avignonu leta 1 347. A.rhi\ Rep-jblike Slovenije, Zbirka li:;tin, Rep. II, 5t. 16 arhivi xvi 1993 Č'anlo in razprave 113 Papir - nosilec Kulturne ded»1»! ne, posvet in razstava .JEDRT VODOPIVEC, META ČERNIČ LETNAR F Uvod Khub temu, da je bilo v zadnjih desetletjih na področju prenosa informacij mnogo revolucionarnih sprememb, ostaja papir v pi.merj ivi v, novejšimi nosilci 'ntbrmae"! al zapisov še ^edno pomembnejši in tr ncjŠi kakor ostale ob-l;ke (mikrofilm, stiojno čitljivi zapisi), k; so se razvile skupaj z novimi tehnologijami in omogočajo hiter prenos informacij ter prihranek časa ni prostora. Ker so informac.ie v sodobnem sistemu hitro pokvarljivo blago, t in ni potrebe, da bi bili nosilci sporočil ter oprema za njihovo uporaba trajna. Trajnost postane pomembna Šele takrat, ko vseli: la dobi zgodovinsko ali umet-nisKo vrednost. Vendar tudi papir ni večen uije tako kot vse snovi podvržen staranju. Staran'"; V lahko hit rej Še ali počasnejše, odv'sno od kakovosti surovin, ki sestavljajo pap> , od tehnologije izdelave le-tcga ter načina uporabo in pogojev hranicnia razliiiuh gradiv. Odlik? in razlika med pa_ ri ic v nj;hovi sestavi. No^i papi ji so ,;i lahko na videz med seboj zelo podobi i. . :le kemijske in fizikalne analize ter testi umetnega ter naravnega staranja pok.ižeio razliko v kakovost med posameznimi vrstan Drilavei v arhivih, knjižnicah in muze li opažamo, da določeni papirji, na katei h je nastalo gradivo v zadniih sto pctdcsculi letih, kažejo v pi" merjavi s starejšim ročno izdelajiim, resne znale jioSkodovanosti in s tem omejitve pr. uporabi. Prav posebej nas zaskrbljuje ncrcgulirana uporaba papirjev na osnovi recikliranih surovin. Množična uporaba teh vrst lahko povzroii, da se bodo naslednje generacije sooči Je z mnog'm težavami pri uporabi prcecjsrjega dela kulturne, zgodov mske in umetn.škc dt iičmc. Zaradi čedalje bolj perečih problemov, povezani 11 s hiti 11 p ropa dan "c m tovistnega gradiva, smo se v Arhivu Kcpnbl-ke Sloveni-c v sode lovanju z Inštitutom za cclulozo i papir odlo-č li osveščati in obveščati širšo in strokovno javnost o problemu, pi spev;.: i k izbolišaiiiu stanja v Slovcn.ji, opozoriti na nrjnost financirani a osnovnih raziskav na tem področju ter predstavit možnosti izdelave traincjŠcga papiria. Pričujoči prispevek je pravzaprav povzetek s posvetovanja "Papir - nosilce kulturne dedi^ci-nc", k smo ga v sodelovanju z Institutom za celuloze m papir organizirali aprila 1922 v dvorani stolpnice Delo in razstave ob Dnevu arli - vov 21. oktoora i992 v Arhivu Republike Slovenec Na posvetovanju so sodelovali: - doc. dr. G. Novak. ICP (Vloga in pomen pa pirja v prostoni in času) - mag J. Vodopivcc, Arh'v RS (Trajnost ari iv-skega, knjižničnega in muzejskega gradiva na piipiriu) - M. Čemetič-Lctnar, dipl inž,, ICP (Standardizacija in izdelava trajni Ših papirjev) - M. Kumar, inž. ICP (Tisk in dodelava dokumentarnih papi. jev) - N. Štembcrgar, prof., samostojna oblikovalka (Grafično oblikovanje, dokumenti in fak-simJ m papirji) - A IvanuŠ, prof., ICP (Mikrobiološka degradacija papirja) 2. G. Novak: Vloga in poinen papiria v prostoru in času 2.1. Kratka /.jjodovinu piipirja Pap;-^e dobil svoje ne po rastlini papirus. Iz stebel te rastline so v starem Egiptu izde'ovali Šil roke, dolge trakove, k so jih položili drugega preko drugega in lih s tolkalom zbijali v tanke liste Sok rastline je Iikrau slu il kot klf';vo. Z izdelavo prcoblike današi. 2ga paj.ir a je začel Kitajce Tsai Lun 10*5 Pr ročni 'zdelavi papi'ia je uporablja] razliin? rastlinska vlakna. "Tehnologija" zdelava pap>na, ki jo je uvedel Tsai Liin, ie 1 ila sestavljena z zb i i an j a rast-inskih in tekstihuh vlaken z lesenim tolkalom v kamnitem mežnarju ter iz načina ročnega ob'i-kovauja lista, kakršno se ic kot posebnost ročno vdelanih pap ,jev ohranilo do danes. V 8. sto]., v Času kitaisko-arabskin vojn, se je umetnost izdelave papirja p < icslu tudi' med Arabec Ti ïo zname prenesli v .-oanijo in južno Evropo. V letu 1144 so Španci blizu kraia Valenci'c načeli prv v Evropi z ročno izdelavo papirja. Lata 1276 je pričela obratovat' prva pap'niea v Italiji (Fabriano blizu Ancone). V lt;'lii; so v drug" polovici 13 stol pr čeli s površinskim klcjanicin papria z živalskim klciem ter uvedli vodne znake, k so postaii znač:lr za evropske papirje Za vcLko prelomnico na področju papir-ni=tva štejemo iznajdbo Finncoza Luisa Nicho-lasa Roberta, ki je v letu 1799 izdelal prv papirni stroj in s tem uvedel ndusfrijsko proizvodnjo papiria Papirni stroj c bil sestavljen samo iz dveh valjev in neskončnega sita. 114 Čla.iki ir: razpavc arhivi xvi 1933 Leta 1806 je Mornz Fnedncn ^umu t.i. kiejiinje v masi s smolnim kleiivom ffi aluminijevim sulfatom kot nadomestilo površinskega klejanja z živalsl* lm klejem Poleg teh je še nekaj pomembnejših mejnikov v zgodovin1 papinuitva1 - leta 1774 so Neme. uvedli beljenje s klorom - leta 1843 jo Nemec F. G. Ešeller znašel postopek za uporabo mehanske lesovi ic pri proizvodnji papirja - leta 1854 sta Watt in Burges začela s postopkom kemične obdelave lesa za pridobivanji; natron-celuloze - leta 1863 beležijo začetek pridobiva ija sul-fltnc celuloze - leta 1884 pa je začetek pridob' ania sulfatne celuloze. Nove surovine so s pospešenim industrij sk ri razvojem vplivale na prorvodnio pap.r a. Leta 1935 so v Ame.'ki razv.. in začeli s premazovanjem papirj" Na proizvodnjo pap:rja je močno vplival tudi razvoj procesne merilne tehnike predvsem po drugi svetovni vojni. Prvi zacetk procesnega vodenja proizvodnje celuloze !n papina segajo v leto 1960 Prav gotovo velja omenil kot veliko prelomnico v papir-ništvu uporabo kalcijevega karbonata kot polnila v papirju. Začetki zamenjave kanlina z naravnim kalcijevim karbona^m segajo približno 20 let naza; Predvsem danes na ečjemu proizvajalcu naravnega mletega kalcita in krede, to je sodelavcem švicarske firme Pliiss Staufer, gre cahvala za to revolucionarno dcjarie Uporaba kalcijevega karbonata, ki se v vodi v prisotnosti kisline raztaplja, je zahtevala celotno preusmeritev proizvodnje papirj s kislega na alkalni al nevtraln postopek- Poleg pocenitve in zbol'-šania kakovost pa je uvedba tega postopka p -nesla še razvesel/ivo dejstvo, da : papir, izdeian s kalcijev n karbonatom koi poli lom, trnjneiši od papii i, vdelanega v k slem mediju. Tradic a ročno ¿delnnega papirja na Slovenskem sega že več kot 400 let nazaj. Po Valvasorju je že leta 1547 prenehal obratovati prv-paj im m n na Slovenskem, ki e b 1 na Poljanah pi L' ibljani. Leta 1579 je na Fužinah pri Ljub ani začel obratovati drugi p.ipirr ml-n. lasne . so nastajali papirni mlini v Vipavi, pri Žužemberku leta 1712 in pri Šk ofji Lcki leta 1750. Zaeetl zdelave papirja ali vlaknin na sedanji i lokacijah papirnic so bili: •vi dfčah lel- 17*0 -v Vevčah leta 1852 -v Tržiču leta 1881 - na Sladkem V rhu leta 1882 - na Količevem leta 1920 in - v Krškem leta 1939 Prav lahko za pap rro industrijo trdimo, da je na Slovenskem ena izmed naj tarejših in-dusti . 2.2. Vrste pupirjev in kartonov Po klasifikacij evropskega inštituta za papir iz Pariza (EPF=European Paper Instiine) obstajajo naslednje osnovne vrste papirjev in kartonov (podajamo definicije samo za nekatere naj-važne še papirre): a Časopisni papir: e nepremazan, neklejen (al; le malo klejen papir, ki ga uporabl jamo v glavnem za tijkar,e časopisov in vsebuje najmanj 65% mehanskih al termomehanskih vlaken ter :;na gramatnro od 40-57 g/m2. Lahko je neobarvan ali obarvan, glajen ali negiben. c Biezlesni tiskovni ali pisalni papir: ie papii. primeren za tiskanje in/ali dru«e grafične namene in ne vsebire več kakor 10% lesovine termomehanskih ali vlaknin OTM. Lahko so različno üdelan (glajeni ali ne-glajen , brez ali z vodnim znakom td.). V to skupit o prištevamo tudi brezlesne premazane paprje, ki so premazani s pigmentnim, premia si. b Lesovinski tiskovni in pisalni papir: e papir, k je primeren za tisk ii al druge grafične namene .m vsebuje več kot 10% 1-nehar.skih vlakr.in in vlaknin vi-okega izkoristka. V io ¿kupn o pr Stevajo tud manj a!; bolj premazane papirje n kartone (revi;-skl papini, ni^kogramski papirj tudi z gra-maturo pod 40 g/m', d Ovojni papir ; papir ali karton za embalažne namene, k le lahko nare'en iz nebeljene ali bel|ene celuloze ali mehanskih vlaken ah i z recikliranih vlaken, e Valoviti karton f Sanitarni In gospodarski papir g Karton za zloženke h Drugi kartoni i Drugi papirji Kot 'ahko preberemo iz defimci za posamezno vrsto papiria in kartona, ni.;jer ni predpisa o tem, kako ozinuna v kakšnem mediju (kslem ali alkalnem) naj bo papir izdelan Kot že omenieno pa j; to za tijjnost al življenjsko dobo papirja b istvenega pomena Prav zato bo v bodoče potrebno tua: pi khisitikae i in standar djzac i i papijev in kartonov v Evropi in v svetil še marsikaj spreme iti in popraviti, če naj b upoštevali tud trs most papirja. Na Inštitutu za celulozo in papii smo že pred več kot i0 le*i začeli opozaria na nujnost prehoda proizvodnje brezlesnih papirjev s khlega na nevtralni a'i alkalni postopek. 2.3 Sedanje starye papirnlčtva v sveiu in pri nas Danes predstav1' i pa] ma industrija v razvitem svetu eno najmodernejših industu saj e v e združeno znanje različnih področij od papimistva, kenu e, fiz do strojništva, elek- arhivi xvi 19p3 Č:anKi in razprave 115 trunikc in regulacijske tcnnikc Mejno področje je tudi grafična industii a, katere zahteve mora papimičar n ino poznati ter spremljati njen razvoj, Čc želi zadovoljevati niiliove potrebe.V raz1* item svetu so uspešni predvsem zato, ker skupaj načrtujejo in :zvajajo raziskave papn-ničarji, grafiki iti proizvajale' tiskarski? barv. Tesno c tudi sodelovanje med papt Tiičnr-i 'n proizvajalci strojev ili naprav za proizvodnjo papirji, in kartona Celotna proizvodnji? in ponba {Kurja in kartonu v svetu je bila v letn 1989 okrog 230 milijonov ton, od tega odpade na Ameriko nekoliko manj kot polovica (nekaj manj kot 10i)0 milijonov ton) i na Evropo nekaj nad 60 m ti1 ono v ton (leta 1989 okrog 64 milijonov ton) V Evropi je na>vcčii proizvajalec papirja in kartona Nemčija s proizvodnjo 11.277 000 ton v letu 1989, za njo pa sta Finska in Švedska. Celotna proizvednia papirja jc bila v Slo-cniji v leti 1990 474.449 ton, kar jc bilo nekoliko mnnj kot v letn 1989. Važna je tir1! poraba p;pina na prebi /alca, k i^m poleg vpliva na samo proizvodnjo papiria in Kartona pokaže Uid razvitost določene države oziroma življenjski standard prebivalstva. V tabeli e navedena ponba papirja na prebivalca v posameznih evropskih deželah Poraba pip i rja na prcb,ualca ie v Slovcii lji okrog 100 --g, kar nas uvršča n :ako ined drŽave kot sta lr ki in Španija. V pričakovanju, da bo razmer v Sloveniji napredoval, lahko računamo, da bo poraba papiria na prebivalca dosegla v bodočnosti figo vrednost. Poraba papirja na prebivalca v Evropi v letn 198? Belgija 18« Danska 205 Francija 150 Nemčija 2l0 Grčija 63 Irsk. 106 Italija 117 Nizozemska 207 Portugalska 68 Španija 10^ '/čl. Britanija 171 članice EGŠ 153 Finska 212 (orveSka 143 Švedika 245 Nordijske dežele 233 Avstrija 154 . Svic^' 214 Turčija 18 Jugoslavija 46 C/J Evropa 51 Zali. Evropa 136 2.4. Perspektiva pi pirja in pupirnišlvii v niDrniHcijski družbi Na evropskem inštitutu v Parizu (EPI) sprcmijaio svetovne in evropske trende proizvodnje in potrošni' papirja v svetu n še posebno v Evropi. Se v letu 1989 so ugotavliali, da se bo nadaljevala letna rast proizvodnje in porabe pap:rja v svetu ;n v Evropi na področju ncprsmazanili papipev za letno 3-4%, na področju premazanih pa za okoli 6-7% letno. Seveda takrat Še nihče n predv 'Jevai dramatičnih sprememb v vzhodni Evrop«, nihče ni pričakoval vojn in krvavega razpadanja držav. Razvoj na področju papim štva n*ij bi v naslednjih letih šel predvsem v naslednjih smereh1 - proizvodnja papipev s Čim nižjo gram;ko težo (zaradi znižanja poštnih stroškov pr poši-Ijanin katalogov, Časopisov, reklam, itn) - uporaba Čiin večje količine recikliranih vlaken, !ci ia' bi zamci jala lesovmska pa tudi celulozna vlakna - povečana uporaba vlaknin visokega izkoristka (CTMP. TMP, itd.), ki bo zmanjkala del bcijenc celuloze pr izdelavi tiskovnih in pisalr1" papirjev ter snlfatno m sulfitno ceiu-lozo pri udelavi higienskih pap' ev - povečana uporaba polnil v papin i ter povečana uporaba premaznih pigmentov - uporaba vlaknin, ki ne hodo beljene s klorom - zmanjšana uporaba optičnih belil, kar bo za proizvodnje beiili brezlcsnih papirjev nujno zahtevalo uporabo zelo telili polnil kot je kalcijev karbonat. Kako bo to vplivalo na trainest papirjev? Uporaba ree.kliranih vlaknin n vlaknih visokega izkoristka vpliva negativne na trainost pap ja Seveda ^e treba pri tem poudaril , da se kakovort recikliranih vlaknin lahko zelo razlikuje. Najslabša j ^ uporaba recikliran'h vlaknin, k' vsebujejo lesovino, sai ta vsebuje lignin, ki pospešuje staranje papirja. Znižanje gramske teže paj -rja h zmanjševan'» uporabe opMčnih belil i 'ma negativnega vphva na trajnost papirja. Lahko rečemo, da ima celo pozitivni vp .v, predvsem ^araui pcvečanja uporabe kalcijevega karbonata kot poln la. Kot že omenjeno, je pap,r, 'zdelan v nevtralne ali alkalnem mcdiin, trajnejii od pap.rja,; vdelanega v kislem med'jn. Na dnigi strani pa jc zaradi Časovno slabše odpornih polimem h veriv pr.Čakovati , da bodo premazani papiri; imeli krajšo živlicn;sko dobo od nepremazanih, tako imenovanih ni\ravnih papirjev. Sicer pu je naloga raziskovalcev, da bodo raziskali trajnost veziv in papirjih premazov ter poiskali najbol optimalno rešitev. Tito i na področju tiskarskih barv je gotovo še marsikaj neznanega, saj ne vemo, če se bo tipkano grad: ra v različni.i okoliščinah 'n pod različnimi vplivi onrai.ilo lahko tudi zaradi tiskarskih barv. 116 Članki in razpnvc ARHIVI XVI 1993 3. .Icdrt Vodopivcc; trajnost arhivskega, knjižničnega in muzejskega gradiva na papirju Duncs jc že povsem jasno, da iisČa). V to veliko skupino organizmov prištevamo - bakte rije, - kvasovke, - praživali 'n - algo (cncoclione). Bakterije, kvi tudi bombaž Te vlaknine ne vsebujejo mi kroorganizmov. Nebeljena celuloza je že bolj mikrobiološko onesnažena, f esovinska vlakna arhivi xvi 1993 lanki in razprave 1)9 pa .so se boij podvržena mikiotuoološkcmn onesnaževanju. Vlaknine sekundarnega izvora vsebujejo zelo Širok spekter mikroorganizmov Zaradi različne predhodne uporabe ie snro1 ma za izdelavo sekundarnih vlaknin že ob začetku mikrobiološko obrcmcn:na. V procci.ii pridobivanja teli vlaknin so tudi pogoji kot so pH mediji, temperatura, takšni, da s, >raj ne vplivajo na zmanjšanje števila mikroorganizmov. Uporaba pc-rok"idn kot belilnega sredstva nekoliko zmanjša število r kroorgamzmov v sckundan.i r&nini Pri naScm dosedanjem delu na mikrobiološki degradaciji smo testirali veliko vrst papirjev, lrartonov, lepenk in tudi drugih materialov, k uli uDorabljaio v ndnstriji celuloze in pa^iria. Splošne ugotovitve so naslednje: - kakovostne vlaknine in pomožna sredstva, - neoporečna tehnološka voda in :>pt.rna1iu tehnološki pog^j na papirmn strojih. Vse to v tehnologiji / inefitriji celuloze in pa-pi.ja upoštevalo pri izdelavi trajnejših vrst papirjev (>. Marko Kumar: Kaj je (tiskovna) kaknvdst? Standard ISO 9000 tega pojma ne določajo niti ne določajo, kako preizkušati papir, karton 3" tiskarske izdelke. Tudi zato ne, ker so odločujoče značilnosti od primera do primrra različne; ravnajo se po želeni uporabnosti izdelka, no izbran1 tehniki tiskanja, po dopustni ne-nakomemosti, še zlast pa zato, kerje celovito kacovost izjemno težko opredelili. Odraza se kak or tiskarska ali tiskovna prednost in kakor -elo\it videz odtisa, ki mu pravimo tiskovna kakovost Množica značilnosti je, ki motijo potek tiskanja, ker povzročajo že na prvi pregled vidne napake, zato (ud, zastoje, prekinitve m izmet. iskariki prehodnosti napiria Angleži pravijo nmab'l'ly, Nemci pa Vcrdmckbarkcit. Moteči optičn pojavi, kakor so vidljivost, prehijanje, prcscvanje, tlrgnicnjc in nccnak"mcrnost odti..a n štejejo v tipkarsko prehodnost. V to množico m ne uvrščamo zato, ker nr motijo tiskanja, amp;>k uporabo kakšnega gmfičncEa izdelka, ker kvarijo wdcz in s tem znižnjcio tiskovno kakovost Med tiskanjem je videz neoporečen, tegobe naslanejo šele kasneje Mno::ica značilnosti s katero ji. soodvisen ceh ten vi lez odtisa, je tiskovna prehodnost papirja. Angleži ji pravijo pnutabu.iy, Nemci Bednickbaikeit Nekateri avtorji smatrajo za tis kovno prehodnost le tiste značilnosti, s katciim je opredeljeno prenašanje tiskarske ban e s tiskovne forme na tiskovni material, v nošem prime ii na papir ali karton. Značilnosti, ki se nanašajo na upodabljanje in uporabnost barv, na upodabljanje podrobnosti m sijaja, skratka na upodabljanje odtisnjenih sl;k, pa po njihovem mnenju opredeli o tiskovno kakovost - pri.t quality. A tiskovna kakovost je kakor Čas ali okus; vsakdo ve, ka je, vse dotlej, d^kier je ni potrebno precizno opredc'iti. Ti ¡kovna kakovost je dvolična. Pojavlja se v psihološki obliki kakor v.dni učinek oziroma celovit videz odtisa ali kakor fizikaln. dražljaj ki ga povzroča fiz.kalno stanje odti ;a. T.skovna predhodnost le zatora> množica značilnosti, s kalerimi je opredeljeno pravo fizikalno stanje odtisa, r\ pri opazovanju povzroči oclj an rrani pri|cten videz - tiskovno kakovost. Celovit videz odtisa ;c mogoče kakor psihološki pojav opredeliti ed gole s sodbo povprečnega, normalnega ali standardnega opazovalca, ns iboljc z mnosieo takih "porotnikov Ne nazadnje so odtisi in grafični :cdeiki tudi namcnicni "opazovalcem" n ne kakšn- absolutni merski tehnolog ji. Ocena pa se od enega do dr.igcga sveta razlikuje, zato so na voijo posebne statistične metode, k omogočajo kar najbolj nepristransko vrednoteni'; \ideza. Raziskave so pokazale, da "porotnii:i" zlasti presojalo: Ubranost barv; opazovalec presoja prcvla-duioČ barvni odtenek odtisa oziroma spremembe prevladujoče harvitosri med odtisi Ncubranost se kar najbolj odraža na reprodukcijah, ki v bar jtosli soai-o v skoraj nevtralno območje, v brrvnc enoličnih reprodukcijah brez vcč|ih barvnih kontrastov, kakor so obrazi, sneg, porce'an, perilo in podobni mot, vi Ubranost occnj.ijemo soodvisno z barvo, a neodvisno od slikovne vsebine rcproJnkci/c. Tudi ubranost drugih, barvo kontrastnin reprodukcij sodi opazovalec najpn i po spremembi barvitosti oziroma odtenka. Sli-di vrednotenje nasičenosti, pisanost: oziroma kromatičnosti, medtem ko ga na,mam motijo spremembe svetlosti. Sodba ae močno ozira po vzajemnosii notranjega in zunanjega polja. Upodabljal e harv. opazovalec piimcrja odtisnjene barve z barvnim' ftisi v spominu (zelena trava, modro nebo, skoraj ocl porcelan. koža ), zato mora odtis ponazarjati kar r.ajveč barvnih učinkov brez vidnih preskokov med njimi: barve in barvni odtenk se moia o prelivati eden v drugega. Cclov barvni učinek ne sme biti razbsrvan, Ampak barvit, barvno živahen. Napake in presknki se tudi tokrat najbolj odražajo v reprodukcijah s prevladujočn harvitnstjo, v barvno cmiličnih ¡eproduk-cljali brez barvnih knntrastov kot so na prime lodro-nimcno, zclcno-škrlatno. rdcče-pla-vo. Če so tal i kontrast prisotni, so napake manj opazne, se pa seveda tudi tokrat ravna po vzajemnost1 notranjega in zunanjega polja, fcnake rcprodiikciic v rdečem, zelenem a na primer rumenem okv rj-i opnzovalec ne oceni cnnko Upudahljaje pudrohnostl ln ostrino presoja apazovalcc s čitljivostjo besedi) v s iki in s 120 Članki inl razpade arhivi xvi 1993 prepoznavali i eni risbe v najsvetlejših, najtemnejših a:i najbolj barvitih območjih reprodukcije Sodba je močno soodv sna z vsebino slike Upodahljanje sijaja sodi po razbarvanin svetlobnih konitah in zrcalnih podobah v glikjj fjpmerja jih s psihološkim siiajem v spimiiiii, na primer: zrcalne podobe v vom ali v okenskih steklih, leAetanie vodnih površin, s:iai avtomobilov | Vrednotenj; celovitega videza ni niKon enotno. Ocena je soodv sna z narodnostjo, vzgojo, vero. prebivališčem, nmclniškim nazorom, ustvarjalnostjo Ker je odtis otiiii"i-'a združba paj irja in tir-karske bar'c, >e vrednotenie fizikalnega stania oziroma tiskovne prehodnosti dosti enostavna še. A le na videz. Na videz zato, ker moramo najprej poiskali ti:,te mei-|j-'c veličine, k so resnično v zve.j s psihoiošk. m dojemanjem, še bolj dož^ Ijanjcm tiskovne kakovosti. Ta naloga je pa hudo zapletena. Po splošnem, niti dokazanem n:li ovrženem prepnčan-u, so navedene eepilke soodvisne s fizikalnim stanjem odtisa, kakor ga določajo tabelarne veličine. Značilnosti., s katerin i je obdelana t;ikovna prehodnost, se torej zvečine ne nanašajo zgolj na pap r ali karton, temveč na družbo s ti"kovno barvo - odtisom. Da bi jih vrednoti i, ic potrebno v laborato: Mu, v pcizkusnem tisku ali celo v proizvodnem tisku izdelati nomirane, to je ponovliive in primerljive odtise. Kar zadeva la-boratormiko ti.;kan|e raziskave opozarjajo, d? ga ne moremo doecia uskladil' s proizvodnim likanjem. Kar zadeva Ic-tega pa je znano, da se otepa s slabo ponovljivostjo n primerljivostjo odtisov. Zato je edinole poskusno tiskanje na pohndnslrjiski način tiito, ki zagotavlja pri vrcdnuteiiiii celovite tiskarske prehodnosti kar najbolj zancslji' o ;ri nepristransko oceno 7. Ncva Staniberi;ar; Grafično oblikovanje, dukumenti in faksimilni papirji Iznajdba pisave, papirja in tiska predstavljajo v kulturnem razvoju Movešlva niegove največje dosežke, tako duha, zavest, kot j^SijdiufijskB moči. Zapis (doeumcnlum) v onredmeleni oblik ne le da prenašamo, temveč njegovo sporočilno vrednost tuQi ohranjamo. V šestdesetih letih sta vidnejša predstavnika Grega Košak in Jože Brtimen. Prv. vključuic v knjim blok potiskan paus pap' v monografiji Tiskarja (19/4, slika), medtem ko Bp-imen z opremo Kosovelove knjige Integrali '26 (1967, slika) poseže k vzorom oblikovanja na avantgardističnih sporoči h. Kartonski potinkan zaščitni ovitek ima tudi funkcij emhalaže. Oblikovalska govorica Matiaža Vipolnika, zasnovana na konceptualni li izhodiščih, : nova pobuda v grafičnem oblikovanju sedemdesetih in osemdesetih let. Iz obsežnega opusa i pri- bliža nio knjižno opremo avtorja J. Javorška Usoda pnczije 1939-^9 (1975, slika). Domiselnost ¡e predvsem v uporabi cenenega emba lažnega kartona pri kniižncm ovitku nalron papiiju v knjižnem bloku. V hrbtišču je kmiga povezana z naravno vrvjo. Pravo nasprotje v izbiri papirja pn velja za knjižne izdaje, oblikovane za založbo Wieser (19S9); primer: M Jenih, Soneti (1990, slika), kicr izjemno kva litetr. toniian papir-i v skladu z ovitkom pred slavljajo izredno estetsko komponento. Ustvarjalno prepričljivi izdelki na področju knužnega oblikovanj, preastavljaio opreme Tomaža Krzišnika. Tako v Snisij izrazna celovitosti grafičnega organizma avtor z občuteno integralno vlogo slikarskih in risarskih prvin svojevrstno viznalura vsebino sporočila. Slikovitost celostnega vizualnega iiraza ic njegova lemel-na poteza. Povsem nckonveneialno delo predstavlja knjižni izdelek M' BttijoPili poezii Obrazi (1971, slika). Podobe profilov, ,zrez-Ijanih ir kakovostnega kartona v likovno bogato obdeianih stranicah, povezuje ob straneh spirala. To jE knjiga - "ooickl". Zanimiv eksperiment predstavlja Krzišnikovo doživetje Prešernovih Sonetov nesreče (slika). Predstavlja jI1" štirikrat, in sicer z mapo grafik (1980), bibliofilsko knjižno (19o0) in mi.,,atnmo izdajo (1983) ter zloženko (19S0) V b bliofilsko iz„ijo vklhičcni efekt slepega tiska ic izveden na umetniškem, gladkem papirju, medtem ko je meja med besedilom :n grafiko izbrisana s tankim, prosojnim papirjim, kar je spomin na knjižne izdaje Prc Šcr" jvega časa. e nekaj besed o uporab _ papna v umetniški grafi».!. Prvenstvena vrednos in kakovost umetniške grafike -e v n ikatnem odtisu, svetlobmli barvnih n plasličnili efektih. Nap omenim le iz razi lej šega predstavnika reliefne grafike M. Pogačnika. Kvalitetne specialne risalne papirje za slikari: in grafike so p i nas razvili v Vevčah i Radečah. Pri snovanju, razvijanji! in realizacij, neke izdije sta p-1 grafičnem oblikovanin pomembni dvetislveni stvari, in sicer: upuStcvanje dnse-(la nji H izkušenj i sprejemanje novosti. In če ie naivnžncjša naloga grafičnega ob i-kovalea posredovanje napisanega sporočila, potem je odločitev o uporabi in smotrnosti tra-nejših vrst papirja več kot jasna. Zaključek V zadnjih desctlctiih, še posebno v zadnjih desciih le1 lij se je v svetu - v širši javnosti močno povečalo spoznanje, da .e za zaščito kulturne dediščine in ohranitev dokumentiranega grad, a na pap: u prihodni m generacijam, nujno potrebno uporabljati kakovosten pUpir. Z raziskavam na področju staranja papirja so v svetu zaceli relati/no pozno, saj ^o le-lc in-tcn::ivnejše Šele v zad ij i petih do desetih letin. arhivi xvi 1993 Članki in razprave 121 Zato je marsikaj Se neznanega iti če bomo lioleli rodovom, ki prideio za nnn» ohraniti kulturno dediičii o na papirju, moramo že danes prispevati k izboljšanj, stanja v ok .ini na', i h možnosti in znanj.i. Ce se naša mlada država želi vključil, v razvito Evropo, mora namenili del sredstev lu< . za raziskovanje mehanizmov staranja papirja in preizkuse trajnost, razi.inih vrst papirja od naravrih do površinsko obdelan..1 o/iroma premazanih. L e tako bomo lahko prispevali k ohranianin slovenske kulture in državnosti. V:ii, ki sodelujemo v procesu, od proizvodnje; papirja, grafične n založniške dej iv-nosti, trgovine in uporabnikov v arhivih, knjižnicah, muzejih, moramo skupno določili vsaj iniiiinalne zahteve za lastnosti papirja pri uporabi za lra|iie zapi ;e in zaščito le-leh, ter metode preskušanja. ZUSAMMENFASSUNG Papier IIcrilai;c (in Piper J Uli KT VOiXjPIVHC, MUTA ^¡ITtNif^ U TIN AK L: ic der Giundwei.icn und veliCiclil aueli der b] linsten für den Sei]Uli dci f'cseliricbcnen, yrdrucklcn und t;czci ebneten Miflcibinj; .Kl d.c Auswahl d^s entsplcclirndstcL Pupicrs als lialtb.ucrcn Nk der-clinfttragers. D e Quali-Litsbcwci tung der Sclucili und Dro.;kfiaiuoc hinsieht lieh der Daucrlialthaikcii ist audi weltweit noch in der Kiitwicklungsph;isc, Iis bestellen einzelne limpfehlun^cn die in der niihuen Zukunlt sei wühl von den Pitpicr Verwendern ;ils auch P;ipicrcT7.eu",ern und -bcubcit-rm weiden definiert wurden müssen. Und denen iiiuO m< d sicli sn b.ild wie möglich zu^chliclicn Primer nranicnja listine s pečatom Nemški prevod listine i/, lein 12fi0, v kiitcri sc koroški vojvoda tJlrik odpoveduje svelnemu plačilu za odvetnico nad knrtn/.ijo v liisin, ji poda rji', sodn': pravicc nad njihovimi podložni ki ter osvobaja samostan rruinin, carin in podu rja posestva. Na lisi ini visi kon cnuki pečal vojvode Alberta 11., pečat Otonu pa je odpadel. Arhiv Republike Slovenije, Zbirka listin, Samostanske listine Bistra S) 52 i 22 arhivi xvi 1993 Iz arhrvskih fondov in zbirk Gradivo ljubljanske partijske organiza* je za leta 1*^5-1953 UIUANA ŠUŠTAR O «trokovnem delu na gradivu fonda Jeseni 1985 je Zgodovinsl arhiv Ljubljana prevzel iz Zgo do vinskega arhi" a Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije med osta lim giadivom okrajnih in občinskih organizacij Zveze komunistov Slovenije svojega področja tudi gradi '0 fondov: Mcstn kom.te Komunistične partiic Slovenije,'Zveze komunistov Slovenije (KPS/ZKS) Ljubljana (4,5 tml Komite KPS/ZKS vlad ni ustoic^ (1,8 trn), ] smi-tc KPS/ZKS mestnih ustanov Í0.4 trn), Železniški komite KPS/ZKS (0,1 im, "Con :c KPS-'ZKS ljudske milicc (0 5 n), K Tlite KPS/ZKS uprave državne varnosti (0,1 tm) i Univerzami komite KPS/ZKS (0,1 tm), vsi za cas 1945-1953 1 Gradivo je bilo shranjeno v fas-cik'"h z več mapami n s kategorijami gradiva za več let skupaj. Gradivu je 1 1 priložen popis -prevzemni seznam za vsak fond posebej. Gradil o finančnega poslovanja in članska doku-mcntai 'jan i la prev zeta. V letu 1988 jc b o gradivo Mestnega kor- -teja KPS/ZKS strokovno obdelano in na novo tehnično opremljeno Ob tem je bilo ra^idno, da so preostali zgoraj našteti samostejn. fond sestavni del ub' Jiskc partijske organizacija scer s p oseb im statusom v določenem obdobju. Graoii/o teh fondov sem v letu 1992 stro-ovno uredila in priključila gradivu mestnega komiteja ter pripravila inventar fonda2 Fond vsebuje 4,5 tm gradi /a (40 Skatcl, 5 fasciklov). Le gradivo Univerzitetnega komiteja KPS/ZKS (0,2 tm) j žaram poznejšega, vse do uknitve, posebnega statusa tega ustvarjalca urc:eno kot samostoini fond, ne glede na to, da je bil v obravnavanem obdobju tuc povezan z Mestnim komit-.cm KPS'ZKS. Gradivo tega komif?,a sicer hrani Arhiv Slovenije Gradijo je popisano v okviru štii li celot: gradivo leles tn oblik deta mestnega komiteja, 1 Zgodovin-Li arhiv Ljubljana (ZAL), akce ijJta knji7» za Ljubljano III., il. vpi u 734 in akccsljjka knjig» gladiva ZK.S, iL vp.»a I, oba pod imenom Fondi okrajnih in o!i£in?kih komitejev ZKS zaleti 1945-mH 2 Ljilian» Šiftar. Meitni komite :iKS Ljubljana 194V1953, Inventar (lipkopi«), IT92. gradivo petih rajonskih komitejev s predhodniki, grauivo komitejev v ustanovah in podjet fi in gradiva onnovnih organizacij, 1 ni; o bile razvrščene v okviru celot. V rjin je gradivo po] -sano, ne pa tudi razvrščeno pc skupinah na podlagi organizacijske strukture ali po vsebini. Enota popisa je oblikovana po krilci 11 združevanja istovrstn i kategorn gradiva ali pa po tematskem kri K rijn. Inventar poleg popiha gradiva sestavlja konkordančna tabela tehničnih in arhivskih enot n zaradi uporabe gradiva že pred inventarjem konkordanena tabela starih in novih o^nak, historia4 arhivskega fonda, historiat ustvarjalna fonda, stvarno i rt imensko kazalo, seznam izločenega gradiva i i seznam kratic. Gradivo jri dostopno za uporabo. Uporabljalo sc je že v raziskovalne namene za razprave o družbenopolitičnem razvcji Ljubljane, o nacionalizacijah, o agitpropovski kulturni politiki, o verouku v Šolali, o uindi :atih v obdobju po osvoboditvi. Ljuhljanska partijska organizacij» Po osvoboditvi v mesecu maju 1945 jc bila v Ljubii?>ni vzpostavljena partij_ka organizacija v i/1 askih enotah: Komanda mesta, komanda področja, OZMA, v bolnišn. =i, glcdališcu na Univerzi, vladnjh ministrstvih, žclezr.oi. Električni ccstn železnici.3 Mestni kor.;te, ki je vodil partijsko organizac ■ o Ljub1 jane sc je prvič sésil ^0. maja. V nčsledr i'i mesecih jr šte Jo ljudi, ki so se prijavljali kot partiici naraščalo. Juniia so začeli oblikovati čeftne 'cor iteje (ČK K-S/ZKS). Z avgustor deluje 10 ČK KPS/ZKS: Bežigrad, Center, Šiška, Moste Polje, Vič, Rakovnik, Ježiia, Št. Vid, Tabor 'lan: lartij? v tovarnah, ustanovah, na terenu so bili povezani v celicc V 3 ZAl., Me! In i k o mile /.Ki, (MK. 7JCS) Ljubljana 19" 5-1953. Lihii ik enota (i. e.) 23, Zapi: tik I. pi.it.jske konference, 5. in 6. II. 194 9. 4 ZAl., MK ZKK Ljubljana 1945-1953. a. e. 1, /^piitnlk I. redne seje koraileja 30. 5. 1945. J Glej cpomho 3. I arhivi xvi 1993 Iz arhivskih fondov in zbirk 123 p- mcru veijega štc< lla Članstva, plagti v podjetjih in ustanovah so sc tc lahko dciilc na oddelke jn grupe. Terensko organi z.ieiio so lahko sestavljali člani tudi iz več terenov, lani teli so bile predvsem gospodinje m obrtn-hi. Določene ustanove . i podjetja z več celicami k. iih c povezoval kom;te, so bila povezana direktno z mestnim komitejem (ustanove p,. Narodni vladi Slovenije, Mestnem ¡iudskem odboru, D;reKciii državne železnice, Direkcij PTT, OZN A).6 V začetku ¿ipri a 1946 sc ic pričela reoi-ganizaeija ČK KPS v rajonske komiteje (RK KPS/ZKS) Do aprila 1047 dihijcio naslednji RK KPS/ZKS: Center, Tabor, Bežigrad-Jezica, 'ška- ;ntvid. Mcste-Po1'c n R:Jcovn:k Vič. Dc reorganizacije je prišlo ic spomladi 1947 z oblikovanjem Štimi iaj:>nskih komiteicv RK KPS/ZKS I (Center), RK KPS/ZKS H (Šiška Bežigrad), RK KPS'ZKS lil (Moste), RK wPS-/ZKS IV Rakovnik Vič) in tr^li krajevnih komitejev1, ent^ id, Ježiea -n Polje, ki ie postal leta F49 RK KPS/ZKS V K Status rajonskih komiteicv so imel v lSil 1948-1950 tudi Komite vladnih ustanov, Komite mestnih ustanov in Univerzitetni komite. V trku leta 1^50 so sc ti komiteji razformirali i so sc njihove osnovne organizacija vključile v ostalih pet raj mskih komitejev. Statir, RK KPS/ZKS pa je tega leta dol I Železniški komile Kljub odpravi upravne delitve mesta na rajone spomladi leta 1952, so na partijski ravni posnmczn' RK ZKS v mestu dclovfli še naprej, vse do nastanka občinsl h komitejev v letu 1952 oziroma 1955. Komite kot najvišji organ partijske organizacije L aibljane je do leta 1948 vodil delo s pesamezn mi člani, ki so b'"i zadolženi za določena področja (ag'tprop OP, druge množične organizacije). Na sejali komit"'% delovnih konferencah, sestankili sekretarjev K. RK komitejev ustanov so obravnavali vsa tekoča pclaična ti gospudarska vprašani . mesta. Z obiski osnovnih organizacij so sprcmliali reševanje političnih in gospodarskih vprašani in .zvrČevanjr uirekt v v delovnih organ.zaeijah, ustanovah, četni i oJroma rajonskih ljudikih odburih. Mestni komite KPS-ZKS je bil ob Mestnem odboni OP pobudnik vseh gospodarskih in upravnih sprememb v iricstu^c Na sej komiteja 15 m-1953, a. c. 45, Solistični pregled čhi tlvji parti skih oiganizac inritn I/ bljane, za mcjcc icptcmhci-novcmhci 1945. 7 ZAL, MK. ZKS Ljubljani 1945-19S3, t. c. 2, .Seji mestnega komiteja t. dne 6. 4. 1946. R ZAL,MK ZKS l.juliljina 1945-1953 a. c. 21 in 24 Zipimika partijskih kt.nfeiene 5. in 6. 11. 194 R in 16. .n 17. II. 1950 9 /AL, MK ZKS Ljubljana 1945-19j3, a. c. 24, Zapimik 11 partijske konfciencc, 16. in 17. 12. 1950. 10 Jciea VoduAek StoriC, Oris družbenopolitičnega lazvoja Ljubljane 1943 1955, Zgodjvina Ljubljane, Prispevki mo-nogiafijo, Kronika, Ljubljana 19R4, str. 513 see.11 Izvoljen pu je bil na prvi mestni konferenci 5. in 6. novembra 19^8.*2 Na I sej ple-numa 27. novembra so izvolili biro - iz*'ršilni organ, k: je deloval do leta 1953, ko to vlogo ponovno prevzame komite Postopno so se po Iftu 1947 oblikovali oddelki (kom'uijc): organi-zaeiiska-instriiktorski oddelek, ki ic imel odsek za stat.stiko i i ev.dcnce, kadrovski oddelek z odseki, oddcick za agitacijo in propagando (agit-prop kom i s.-a) m kmečko partijska ¡Emisija. Z začetkom leta 1954 so sc pričele priprave na združitev Mestnega komiteja ZKS Ljubljana in Okr: j nega kom'tcja ZKS I iub'jana okolica in oblikovanje Okr- tega komite ia ZKS L , ubij ona Združitvena seja je bLa 23 in 24. 3. 19.54n. Gradiv» partijske organizacije Pri gradi/n označimo nekaj najpomembnejših zvrsti: zapsniki, poročila (ir formaeiie), analize, seznami, statistika organov, teles in oblik dela mestnega komite a ii nižjih orga-nizaeiiski oblik. Veliko pomembnejša pa je nj1 -hova vsebina. Bogato vsebino nud- o zapisniki z gradivom partijskih konferenc (najv šjega parinskega organa) tako mestnega korrmeia kot m|onskih ko-milcjev in kom' ciev v ustanovah. Sestavni del tega gradiva so poročila o političnem stan i v Ljubban: poročila o organizieiji part:ic za določeno obdobje, seznam udeležencev, rezultati volitev organov, sklepi in resolucije ter pozdravna pip.ma. Prvo konferenco je imela ljubljanska partijska organLaeija novembra 19481'1. Tako je bil na njej podan politični ;n organizacijski pregled vse za Čas a d leta 1945 kot tum že porociit o izključitvah iz ljubljanske partijske organizacije zara c , 11 fo rmb i ro' a. Iz zapisnikov sej komiteja v prvih dveh pjvojnih letih razberemo politične razmere tistega ča^a v Liubliani (oblikovan;^ narodnoosvobodilnih odborov, zbor voli cev, delovanje množičnih organizacij, še posebej OI' in sind. cata, vojno dobičkarstvo i bi j priti Črni borzi, proti malomeščanš¿in v parti , dejavnost reakcije v Ljubljani pa vse do razmer v podietjih, ustanoval1, na terenu). Zapisnik' plenu/nov v nasledni i h le, lh pa kažeio poleg orga-n'"ae' ske in ideološke krepitve partijske organizacije še n.i problematiko gcspodaiskega razvoja, trgovine in preskrbe Lj-bl;anc, prosvetnega iti kulturnega razvoia. Tematske konfe- 11 ZAL, MK ZKS Ljiibljari 1945-1953, i. c. 4, Zapisnik ¡/.redne icjc komiteja 15 5. I94R. 12 7M. MK ZKS Ljubljana 194 5 1953, ». c. 23, Z.pisnik 1. partijske konference 5. :n 6. 194R. 13 ZAL., UTrajni kom. c /K.S Ljubljana, fascikcl ilff, Z'piaiik konference MK ZKS Ljubljtni in Okrajnega komiteji ZKS Ljubljana okolica, 23. in 24. 3. 1954. 14 Glej opombo .1. L 124 Iz arhivskih fondov ir. zbirk arhivi xvi 1993 rutica in po.^etovanja so ooravnavaia prooiema-tiko ljudske oblSti (volitve in delovanji; ljudskih odborov, zbore voUlcev), problematiko delovne sile (še posebej gradbene irdnstriie). Na koncu, pa ne le zaradi množine, omenimo še lapimike osnovnih organizacij oziroma celic Pri poročilih omenimo naiorej poročila orga nizacij.iko-instriiktor^kcga oddelku, ki je pripravljal s odsekom za sta.istiko in evidenco poročila o organizacijskem stanju pa-lijske orgi-nizac ije v Ljubljani, s svojnr i inštruktorji poročila o obiskih osnovnin organizacij v podleiiih, ustanovah iii na terenu, predvsem pa dnevna, mesečna, veČmc-eČna poročila o gospodarskih, političnih razmerah v Ljubljani za čas 19451950. Poročila so obravnavala še problemsko infortnbirojar problematiko Dilas, tržaško krizo, Šolstvo, prosveto, zdravstveno službo, trgovsko mrežo Ljiibijane in njeno preskrbo ter kmetijsko problematiko. Vso našteto problematiko obrav-navaju tudi poročila partijskih organkaeii na nižjih organizacijskih stopmah (v rajonih n še prej v četrtih, teienr.ke celicc, celice v ustanovah i po dieti i1]). Poročila o idej napoti ticnem izobraževanju in delu ;e prioiavljal oddelek za ag taci:o jn propagando (a^it-orop komisija) pri mestnem komiteju oziroma komisije ali le posamezni člani, zadolženi za to delo na niž ih ravneh organiziranja. To so Ma poročiia o političnih šolah> tečajih, o Stncvskili sestankih na določene icmt, o ¡deolškem aelu in izobraževanju mrd množicami. Pri analizah omenimo analize dela partijskih organizacij, gibanja članstva na področju mestnega komiteja, kadrovske zasedbe partijskih organizacij, analizo kadrovske zasedbe upravnega aparata lokalnih in republiških podjJHj iz 1. 1950 in analizo o delavsk h svetih v L jubljani iz 1. 1952. Seznami nam nudijo vpogled v sestalo Članov posameznih organov in teles partijskih organizacij- Izdelam so tudi seznami članov in kandidatov partiiskili organizacij, seznami kaznovanih n bkljnčei ih part-ie, delegatov republiškega in zveznega partijskega kongresa, nadalje seznami Članov teles drugih množičnih organizacij, raznih od .ikovaneev. seznam^ padlih borcev Podobno vsebino, le da številčno obdelano, ntic.1 ¡o .statistični pregledi članstva, kanndatov, s;mpatizeriev m sam.h partijskih orgar-izaer na vseh organizacijskih stopniah. Omenimo še statistična poročila z na-ivom "industrijska poročila" o zaposle ih n organHran h delrvcili po podietjih zveznega, republiškega, mestnega in zadiužnega značaja. Na vsebinsko bogastvo fonda navsezadnje opozarja todi 173 gesel v stvarnem in imenskem kazalu Deželni zbor in odbor za Kranjsko SE E5? Fond Deželnega zbora in odbora za Kranjske1 je naiobsežnejsi fond urada deželne avtonomije na področju Slovence, obsega 404 knjige in 2248 tehničnin enot spisovne^a gradi ra Skupai j-; to ^.SO tekočih metrov gradiva za obdobje 1 "61-191 S. Arhivsko gradivo deželnega zbora in odbora ,e h lo večkrat beljeno, prevzeto v po;;amezn'li fragmen ih. Glavr del fonda e Državni arhiv Slovenije prevzel 1948 od Federalnega zbirnega centra, del pa od rektorata |;ubljanr.ke Univerze. Gradi /o je bilo prevzeto v celoti brez vnaprej-Šmega (predhodnega) izločanja. Dolga leta je ležalo v ncpi' nerih, vlažnih klanih prostoi -neprimerno skladiščeno, brez aruvsk i polic, na kupih. S preselitv o v obnovljena sklad'šča je I S. s., Drfelni 7hor in odbor za Krui^ko, ilr. 07. Arhivi, XI 1. 2, Ljubljana 19CB. gradivo dobilo primeren prostor v skladišču Ar-hjva SR Slovenije Danes, kot je v moderni arhi '¡stiki priznano, v Rožni ulici urejeno po naceln provenience in prvotne ureditve. Ustvarjalec je v svoiem petdesetletnem delovanju na upravni stopnji dežele ustvari bogato in obrežno gradivo, ki je skoraj v celoi ohra njeno. Kaze na izredno visok nivo takratnega pisarniškega poslovan11 i na sposobne uradnike, hkrati pa ie odraz takratnega bogatega družbenopoU..enega in gospodarskega življe" a. Fond Deželnega zbora in odbora je sestav1 ;en iz sei e knng in serije sp.sovnega gradiva. Serijo knjig predstavjajo: a) Evidence sphovnega gradiva kof so delovod-niki, indeksi, elenkusi ali številčna kazala. ARHIVI XVI 1993 Iz arhwskih fondov in zbirk 125 b) Obravnave deželnega zbora kranjsKCga v Lj lbljani, k vsebujejo objave iter.ografskdi zapiMnkov zasedan; deželnega zbo;a „i lih lira li knjižnica Arhiva Rcpub'iKc Slovenije, Slovenska akadenvja znanosti 111 umenosti ter Narodna in univerzitetna knjižmea. Deželni odbor je spi.',e odlagat 111 admiral v rcgistrattir' po registratunicm načrtu, po vsebinskih krilciijili. Zaradi posebiio.su prelivanja registra turnega plana od enega deželnega avto nomnega organa n;i drugega jc tu deloma pn-kazan registraturn, nr/,rt dc>clrih stanov za Kranjsko /1820-1861. IV - registratura / in Ljubljanske oblasti /1922 -1929/ Načrt je bil v upo-rubi z malimi spremembami v pisarnah deželnih avtonomni!] organov od 1820 do 1929. Ko je deželni odbor leta 18ol prevzel stanovsko gradijo, jc hkrati prevzel tudi regk-traturni plan2, ki so ga stanov uporabljal' pri svojem pisami.-ikem poslovanju žc od leta 1820.3 Stanovi so pri poslovanju s spisi uporabljali deset vs-ibi.iskih skupin. Deželni odbor pa jc larad obsežnejšega poslovanja uvede. Še dve glaviu vsebinski skupim /registratunii fas:ikcl/. Iieg;stratunii plan - načrt jo bil osnova za ure-janie odloženih spi:;ov Poglavitna značilnost stopnjevanega registra!urnega načrta so bile glavne skupine m podskupine. Klasifikacijski načrt ali, kot so ga imenovali rcgistratnrn. plan deželnega odbora, jc obsegal 13 glavr.Ji vsebinskih skupni, o^natcniJi z rimskinn štc\ ilkam 'Deželna vlada ie označevala glavne vsebinske skupine z arabskimi številkami^/, podrkupine pa so bile označene z arabskimi "Stevilkan i| V dolgoletnem poslovariu deželnega odbora so se te pedskupi ie spreminjale ali dopolnjevale. Prav 2 Indeks spisov fclrte Icgistialuie ilef.elnlh slinov 1820-1841; .Slanovski i C)- it alinr načil jc rrcl 10 glavn'1. skupin. SI -novi k c glavne vsebinske skupine in podskupine »o .ile označene v giadivn 7 aiah 'imi ilevilkam:' Podskupine 10 ir .clt glavne vsebinske skupine 'icj.i 'atulni foicikli/: l, 2, 3, 5. 6 in 7. Vsebinske skupine 4, K, 9 in l O niso imele pcdsknp.n, l>r?.elui odhoi pa je imel pii vneli "vojit. [3 glavnih vsebinskih skupinah ludi podskupine in celo te so se nekileie delile v fie manjle vsebinske sklopa, * 3 Indeks spisov £elite icgistialuie deželnih ila.it J 1820-1841 "l,Tvod k indeksu" 4 Kljub temu, da jc Sel lajrioj 1 cgiptialumih naiitov v srneii po "ii «Icnja, so se 1 rj-is1131111111 ni črti 1ajhlikovah', II Idna vlada in ilci.elui oilhoi sla imela luliina legisliatmna načrta t stopnjeval..mi sen, 1 ni vsebinskih skupin. Naineslnirilvu v l.jubljani ji leta I(tiskan je bil Regisliatuir plin Ka NamejlniSlvo in okrajna glavr.istva na Kcinjskem leU 1851 v l.,uMjani) piedpisalo zase in za okrajna ¡¡lavaislva enoten le^idiatnrni načil. l'o tem nakitu seje lavnalo namrstni llvr ¡11 kasneje dei.elna vlada Okrajna glavaislva, kamcjc okri-jni uiadi, so ta nafll sicei povreli, a so ¡¿a pl.ierl 71 ;vo" . piui-niike poliehe. Delelr.o predsedstvo v tem obdobju ni imdo vel legii-lialumega nairta in je spise odlagalo kronoioiko po deiovod-niikih "tevilk-h. V i lil. 1791 do lit(1(1 p: je tudi piedsedslvo svoje spi.ic odlagalo po leijiilratuin^m nairtu. ta registraturu. načrt je od deželnega odbora prevzela Ljubljar.ska oblast,5 ki se ie ves čar. po 1922 trudila, da b* preprečila likvidacijo prejšnje deželne imovine in si prizadevala aa b. ji bila priznana pravica do deželne imovir.e S i -nancium z.ikuiioii]f j je bila ta pravici priznana Ljubljanska oblast ;e Uiko dobila prcjšnic deželno imovine 1 pripadajoče gradivo, z num pa že utečeno pisaniško poslovanje z rcgi.-itratumm načrtom prejšnjega deželnega odbora. Serijo splsovne^u gradivu deželnega zbora in odbora za Kranjsko predstavljajo: Obravnave deželnega zbora, ki so prenehale izh.jati ieta 1914. ko se jc začela vojna. Dcžclr zbor se ni več sestajal. Tudi v vsebinski skupini "sejni zapisniki zbora" (1/4) pi gradiva. Za obdobic po letu I9'4 lahko sejne zapisnike zbora nadomestijo sejni zapisniki odbora. Ti so ohranjeni v vsebinski skupini "sejn zap.siriik. odbora" brez regi:;tratunie Številke za obdobic 1861-1918. S"jni zapisniki cdbora nikdar niso bil* objavljeni v tiskani obliki. Zadnja poroč"1! so bil;, objavljena 19117, zadnji proraču.ii z zadn imi Obravnavami 1914. Po Jctu 1912 v Obravnavah ni bilo več računskih sklepov, vendar so ohra-Ejeni v spjsovnem graoivi; pri samih skladih. V to vscb:nsko skupine sodijo predsedstveni spisir ki so jh začel' voditi v letu 1891. Za vse personalne in druge pomembne stvari, kateri i vscbiiia naj nc bi bila vsem na vpogled, so začeli I februarja 1891 voditi tud ponebnc delo-vodnikc. Poleg zapisnikov sci zbora in odbora jc v fondu obucžno spi sovno gradi 'o s področja gospodarstva, zdravstva, socialc, prosvete, kulture in gradbeništva, tu jc graaivo deželnih ustanov, deželnega gledališča, deželnega muzeja in arhiva. V vsebinsko skup. io deželni zborE sod. j deželni redi-zakoni podovnm m sistemizacije delovn 'i mest, navodila za pripravo in izvedbo volitev v dcžclri zbor. Do leta 1873 so sem sodile tudi volitve v državni zbor. Pr volilnem gradivu jc Še propagandn material, kot so plakati, letaki, vohlii lističi. V tretj' vset nski podskupini so podatki c dncvnieah, potnih stroških poslancev. Zapisniki sej zbora,, k: tiioi sodijn v 5 Slovenci v depellctju I9IK I92K Maiko N llar :n: O.-ila, 'jic samoupiave v Sloveniji Trnelj 7n uslamvilev ohladi jc dala Vidovdan^ka vita v i v ¿lenih 93-10!. Naian£nej£a dclo¿ila o uietilvi in piirclojnosti oblastnih ^amoupia^ pa jc vseboval zakon o oblastni 'n sieski lamoupiavi. Sliif.bent novinr 1922/. Jt 92 1 JiaJni "ist pokidjiri.ike upiave /. Slovenijo 1922/ £1. 136 Oríava je liili rayde'jeni na 3.1 oblasli. Ni- perji oí ju Slovenije sta bili Liiibljanska in Ma:ibo:»ka oblasL 6 l'inandni rakon 1927.' 51. 28. členi 322 in 323. 7 AS, lJcJ. odhci, Kfg. !/4, iprs 32ú I, 3. II. 1914. K AS Oef.orlboi.Rcg. 1/1 i, deíelni yhor. 126 Iz arhivsKih fonaov in zbirk ARHIVI XVI 1993 ta regisuatumi fascikel, so obdelani že pri Obravnavah.9 V strukturni enot z oznako II (personalne in pisarniške zadeve)10 so spisi o deželnih uradn kih, pomožnih uradnikih in služiteljih, n ihovih delovnih mestin, upoko; tvah. dopustih, nagradah. Sem sod.in 5c pisarniške zadeve, kot so oprema in pisarniški material deželnih uradov. Ustanove11 - v tei vsebinski skupin so spisi o stanju m poslovanju ustanov. Deželnih ustanov |jq bilo 59 in so imele ime po svojih ustanoviteljih. Ustanavljrli so jih dobrotniki - posamezniki, ki so želeli revnim, slepim, gluhim,, s-rotam, invalidom in revnim, a nadarjenim učeneem ii uč.toljem izboljšati kvaliteto izobrazbe ,i življenja. Deželni zbor n odbor je prevzel v uprav-jarie premoženja dcžclnin stanov. To gradivo je v vsebinski skupini stanovski sklad in sta novska poslopja'% kamor sodijo lontovž, deželni dvorec, Pogačnikova hiša, plesišče, lieej-siio poslopje, glavna stražnica, gledališče, reduta in sosednja hiša ter Tivoli-stanovski topov* V pc.i vsebinsjii skupiti deželni sklad13 so sp.si o podporah, po soj i h v pri meni elemen tamih nezgod in 3% potresno posojilo Sem sodi o podpore revežem in dijakom, Študentom /predvsem jimetn'kom, kasnej! tchnil:om/. Nekaj ;e tua finančnih spisov o deželnem proračunu, dolgu, zaključnem računu, užitninskem davku, vrednostnem prirastku, konverziji ter zadevali odgena. V tej vsebinski skupin so še soisi o nastai i tvi vojske in grcdn^i deželne vojašnice. Gradivo o zdravstvu je zelo obsežno Dežela ic 1862 prevzela skrb za dobrodelne zavode'4, kot je bila deželna bolti.^a v Ljnblian. V devetdesetih letih je pod pokroviteljstvom dežele potekala paviljonska gradnja Ijubljarske klinike ob Zaloški cesti Boln.ea je mela konenm stoletja kirurški, derniatološki /sifilis/, okulirtični, ginekološki, infekei ski odcelek. K dežei ni m dobrodelnim zavodom so sodne še porodnišnica, otroška bolnica, lekarna in mrtvašnica. V Ljub-ijiini so imel: psihiatrično bolnico /umobolnieo/ na Studencu in pri sv. Jožefu ter dom za onemogle /deželno hirainieo/. V pristojnost dežele so sodile tudi občinske bolnice, kot so novomeška bolnica za ženske bohzni, boiniea v Kandiji, Postojni Idrri in Krškem. Dežela je skrbela z« invalide, reveže in upravijaia Kopališča m zdravilišča. V zemljiskimdvczncm skladu15 so predvsem finančne zadeve glede izvedbe zemljiške odveze in regulacije. V tej strukturni skup;m so tudi spisi o obligacijah - o njih dili ivi, sestavi, nakupu na borzi, žrebaniih in izplač11 ili Tn so obračun z eranern, poslovni pregleni davčnih p tkov, r hovi :zkazi in odp.si ter mesečni denarni seznami davčnih uradov, dnevniki /plačil Dežela jc tako kot z dobrodelnimi urad lpravljala tudi s prisilni) delavnic»"1, ki je imela prostore ua Poljanskem nasipu, tam so bili prestopniki * i dclomrzncži, m^d njimi pa mladoletnik-, ki so kasneje prešli na Rakovnik k salezijaneem Tako kot v drugih vseb skih ,iku-pinali so tudi tu spisi o vzdrževanju zavoda in o oskrbi tujih mi domačih prestopnikov. Nq področje Šolstva'' - dt/elnu kultura -sod^o ljudske šole, meščanske (Krško, Postojna) realka v Ljubljani- dekliški iiee v Ljiib ijani, obrtna šola v I ji bljani in obrt no-nadaljevalne šole v Radovl ci, Kranju Koče /ju, Krškem, Kamniku, Litij Ljnblian Šiška, Mengšu, Mokronogu, Novem mestu, Postojni, Ribmci, kofji Loki, Idr i, na Jesenicah, v Zirch , dvoletna trgovska Šola v Ljubljani, gospodinjske Šole (Tunini, minel, Rado vb ¿ca), krnetiske Šole (Slap in (Jrml(l) ter slovenska nižja gozdarska šola na Snežniku. Nadalje so tu podatki o ;esen-skih n zimskih tečajih /plctarstvo/, potujočih uiiteliih /slamnikarstva, gospodinjstva-', inšpektorjih, vzdrževaniu šol lil položaju slovenskega jezika v šolah. Dežela j c skupa z državo z raznimi p odpiram i ;n posojili skrbela za napredek poljedelstva, gozdarstva in ži /inoreji 9. K izboljšanju kmetijstva sodi tudi p Jod i vanje rodo vitne zemlje z regulacijo voda in osnševanjem močvirnega sveta Ljubljanskega barja. S tem je povezana tudi nape1 j av a vodovodov,' ureditev vodnjakov .n kapnie. H Kmetijstvu sod tudi gradivo o vinogradništvu, vpeljavi ameriške trte, pticah, strelnih postojankah zoper točo Tn so pjdatk. o živinoreji, koniereji, ovčereji, phn-šarstvu Neka gradiva obravnav« pogozdo-vanie Krasa. Podobno gradivo vsebuj jq tudi fondi upravnih organov kot sta Deželna viada v Ljubijaiu in Kranj ;ka kmetiiska družba. V vsebinski skupini splošne deželne zadeve20 je preeej grad' a o gradnj- vzdrževanju dc- 9 S. S., Dc/clni zboi m odbor J* Krinuko, sir. 68 Arhivi, XI I 2. Ljubljana I9ftf> 10 AS, De? odbor, Reg. 11/1-4, personalne in pi-amilke zadeve. 11 AS,Dež «tlbo r, Reg. 111/0-5 9, u lian ovc 12 AS, Dež odbor, Reg. IV/l-U, .tanovjki iklad m »Unovika poslopja. 13 AS, Dež odbor. Reg. V.'l-8, deželni sklad. 14 AS. D^i. odbor, Reg. VI/J-G, bolnlimČni iklad. 15 AS, l>c?. odbor, Reg Vit 1-19, zeropkooilvemi iklul. Iß AS, l>c_"i. odbor. Reg. Vlll/1-8, prisilni delavnica. 17 AS. De?., odbor. Reg. 1X/2, Jolitvo. 18 AS, tfcL oi'bor, Kcl; IX/3, kmetijska £ola Cirrn 19 AS, |M odt.or , IX/3, poljedelstvo, íivrnorcja, gorda rslvo 'liro k u /nc lolcV 20 AS, Del. odlur, Reg X/1 V>, gradnja in v/drf.e vanje ceit, moi-tov, želc/nic. ARHIVI XVI 1993 Iz arhivskih fonduv in zbirk 127 žclnih ccst2', in o si o v in železnic. Tudi gradivo Deželne vlade v Ljubljani22 vsebuje spise, ki se nanašajo na gradnic.23 Obcinc so bile n jnižj i avtonomni organi i kot take so bile odgovorne tako dežcln vladi Kot deželnemu odboru, zato se je zbralo v vsebinski skupin občinske zadev«2,'' dokaj gradiva o občinah. Tu so spis o konstituiranju občin, o občinskih volilnih rcoili, podati i o poteku volitev. Tu so Se spisi o občinskem premoženju, občinski požarni varnosti ter gradbene zadeve, k obravnavajo predvsem področje delovanja okrajnih cestnih odborov, ki so v sodelovanju z deželo gradili i vzdrževali občinske ceste ;n mostove. Nekaj grad:.-a je tudi o pritožbah "i tožbah občin zarad; dolgov, nekaj o revežih ' i podporah ter o v< jn. odškodn ni. O vsebinski skupini nonnalije2* že sam naslov dovc, da so v lej skup ni shranrcr.i normi ,!vni akti in poleg teli še pogodbe, reverzi, peti-ce, knjige, časopisi. V zadnji vsebinski skupini razno so zadeve, k iili niso odložili na ustrezno mesto in zadeve, ki ih zand. drugačne vsebine n bilo mogoče vložiti v že obstoječe vsebinske skupine Tako so lil spisi o mobiliizaeiji, stražništvu, Čm vojski, deželnem knjigovodstvu, clcktrrmah, tipskem prometu, zvitih, zavarovanju, zasebnih uslužbencih, krošnjarstvu, zemljevidih,, statistiki, loterijskem posojilu v Liubljani, telefonu, avtomobilih Leta 1914 zaradi vojni nastop izicdno stai je tudi na področju deželne avtonomije. Dežcln zbor se n več sestajal, z delom je nadaljeval zgolj deželni odbor, ki se je sesta il na si 'ih, kjer ( ; \ i me* mi zbora sprejemal začasne sklepe. Lc ti so I li sprcic v okviru žc prej Udar il zakonov, vendar s pridržLoin, da jih bo naknadno potrdil zbor. Dežcln odboi se je pos-lednjič sestal 22. oktobra 19182'J, ko m- it; predsedoval zanj i ieželni glavar dr. Ivan .LištcršiO. Predsedstvo Narodne vlade SHS je 14. novembra 1918 izdalo odredbo o razpustili deželnega odbora in hkrati imenovalo člane komisije za začasno vodstvo in ukiii cv deželne uprave." POVZETEK Deželni ^bo; in odbor za Kranisko je deloval na upravn; stopr dežele v drui;i polovi». 19. stol. in začetku 20. stol. V petdesetletnem delo-vanm je ustvari' obsežno gradivo, ki c odraz takratnega drvžbcnopolitičnega in gospodar skega življer ja. Poleg spisovnih evidenc, kot so delovodniki, indeksi in cicnkusi, so ohnmjei. zapisnki sej deželnega zbora za Kranj ¡ko v tiskan' vezani obliki in spisovno gradivo s področja gospodarstva, zdravstva, sociale, prosvete, kulture, gradbeništva. Fond Deželnega zbora n odbora za Krnajsko je najobsežnejši fond deželne avtonomije na področju Slovenije. Obsega 404 kniigc: iti 2248 tehničnih enot spiiovncga gradiva s področja gospodarstva, zdravstva, sociale, prosvete, kulture, gradbeništva. 21 AS, lici orinar, Rey. X/2, eesic, jpis 11797, l.jublini», 17. jvgusli 1910. V prislojnojl dczclenga oriHon odi poiebno nadzorstvo nad premoženjem dvaintiidcsclih ih eeatnih jdboro v - ee.itni zjikon 2K. julija 1H89, De?.. z»k. 1RR9/ ¡I. 17. 22 Peter Ribtrikar, Arhivsko gradivo NamcrlniHtvn in Deželne vhide v Ljubljani 1850-1918, Aihivi 11 1-2, Ljubljana 19 79, str. 36. 23 Ciradivo, ki »c n m l.i na gradbene nadeve, je ni, i v kor olutih Posebnost urejanja odloženih spisov : korvoluti uta poznjli regislraturi dcj.circ vlLde in piedi-cditvi. II kon-volutom sla oba upiavn." ory uir vod i l.n p o nebne -n deklic. 24 AS, Del. odbor X1/1 obimukc zadeve 25 AS, l)«f. odbor. Rej;. XII, noima.ijc. 26 M, 7-bor in odboi - jejni ¡'.ap.íniki odboia ■* sejni api-nik, 22. oktober 1918 27 S.S., Grar.ivo Kraninkcgu dclelnega odboia in leto 1918, 96 Arhivi, XIII. 1-2, Liubljani. 199fT 128 Iz arhivskih fondov in zb rk ARHIVf XVI !993 Zapuščina Antona Rutai ja IVANKA VRŠIČ Pokraj;nski arttiv v Novi Gorici ic v zadniih dveh leti i p: dot,! velik del zapuščine Antona Rutarja, učitelja, tigrovea in putlieista, doma i;7. Nove Gorice Rutar s: je del gradi"a še zadržal, ker potrebi je p i deln, saj kljub devc.im križem še vedno nadaljuje z zb ranjem .n publ-ieiranjiro gradiva o tigrovcil-.. "j/lienjska j>ot Antona Rutaria jc bila polna prcukušci.j. Rojen je b'l v hribovski vasici idig na Tolminskem v kmečki družini. k jc štela enajst otrok. Starejši brat n hotel štud rati, zato je odšel Tone v Tolmin m se vpisal na učiteljsko pripravi ieo. Zaradi vejne je Študij prekinil, nadaljeval je po vojni n leta 1923 matu-riral. Jeseni leta 1923 j i nr >rcj poučeval v Tem.jinah, nafo na šjlah v PoiCznu, Krmi, Grahovem in na Vipavskem. Objavljal ic v p imorskih časopisih, razLirjal slovenski legalni . ilegalni tnk, poučeval slovenski iezik v šolah in v družinah. Italijanska oblast je začela odpuščat naše učitelje, mnogi 3o bil premeščeni / notranjost Italije Leta 1928 so premestili tudi Rutaria v Pagneto (Ahrue:). Po enem leni se je vnrl domov, pustif je uč"eljsko službo in se posvetil legalni prt i i fašistični delavnosti. Posta' jj član organizacije Tigr, določen za delo na Goriškem. Prvu; so ga zaprli leta 1930 in na procesu v R: mu 5. VI. 1931 obsodili na deset let zapora. V zaporu jc bil pet let, izkliučen jc bil iz vseh jiivn:h služb .i pod strogim po ličnim nadzorom. Leta 1940 so ga are*] rdi n oavcdli v koncentracijsko taborišče Isemia (Campobasso), pozneje so ga kazensko premestili v Montal-bano. Po padeu fašiznu je bil v bolnišnici v Firencah, od koder ga sestra s pomočjo Rdečega križa odpeljala k sebi v Ljubljano V Ljubljani se je vključil v OF Po voini je poučeval nekaj let v NaTczini, nato v Čczsoči, Gorenjem Polju, Smasteh in Gači. Deloval je tudi v raznih organizae lh, prirejal je šolske veselice, proslave, rcžiral igre, vodi. večerne teča|c za odrasle ... Pred upokojitvijo leta 1964 je bil ti lela vzgojite j v Dijaškem člomn v No\ i Goriei, po upokojMvi ie deloval v Društvu upokoieneev. V Rutarjivcm življenju pa ima posebno mesto zbiranje n pnblietranje gradiva o ljudeh, ki so biii vključeni v organizacijo Tigr. Sodeloval ¡c v dolgoletni h&rhi primorskih Slovencev za narodni obstoj, zato mu ie to dele Ejjzi V sreu nosi premnoge živ'icn'ske zgodbe, ne le tolminskih, pač pa tudi drugiu ugrovcev. Zbral, zapisal -i objavil pe ogromno spominov, živi'emepisov m nekrologov. S tem pomembnim delom je začel že okrog leta 1953 oz. 1955, in sicer na prigovarjanje Alberta Rcjea, enega izmea vodilnih v organizacij Tigr. "Zbiraj, zapiši, hrani da se Tigrova sled ne izgubi," tako mu jt dfijal Burt R ;jee,- ko sta se na nekem srečanju v Tolminu o tem dogovorila Zapiske iz pr ih let mu ie odnesel nekdo od "ndbe" in mu jih ni t.ikon več vrnil. Rntarjeva skrb za ohrernev kar naiboli vernega spomina 'c zop^t osivela, ko ie 7aČel prihajati k n,cmu Vid Vre-mee, protifašistični dclavce in publicist. Leta 1964 pa seje lotil zbirati bclj sistematično. Najprej ;c obdelal domače kraje1 Tolminsko, Kobrnsko. Bovško, Baško grapo, Soško do'ino in Brda, nato Goneo, Vipnvsk.i, Kras, Brk ie, Pivško. Postoinsko in Istro. Cas je nczadrv.no brisal marsikater. spomin, premnog; se tud" žc pokojm Zato ie Rutar o njih po-zvedoval pi, sorodniki!,, prijateljih. Zapuščina obsega 9 škatel (0,9 tm). Posamezne arhivske enote vsebujejo spomine in živ-'jenjepi ;c ti<;rovccv, k1 so delovali v posamezni krajih. Tak način uret: .tve mi je svetoval sam Rutar, ker mcr.i, da se >e mogoče tako približati organizacijski mreži (t.i. trojkam). Z&o ^Bjmivi so Ruta.jcvi zapir.i, nastali doma v adrgu oz. v .ntcrnaei i in njegov življenjepis Posebno natančno jo opijal obisk pri Hrvatih v Abruz::ih. Opozoriti moram še na rokopis prispevka obi^vljcncga v Tolminskem Zborniku, z uarlovom Kratek pregled delovai ja ilegalne organizacijo Tigr na Tolminskem 1927 - 1940 ter razprave Krivične troitve o vodstvu Tigr. objavljene v Bistriških zapLiV Iz zadnjega časa pa pritegne govor, M ga je imel ob odkritju spomenika Daniia Zelena Posehno arhivsko eneto piedstavlja korespondenca iz let 1^57 do 1986, ki se v glavnem nanaša na p, .dobivanje n;jrai:ličncjsih podatkov v zvezi s tigrovci. Med korespondenti zasledimo: Zorka Jelinčiča iz Trsta, Ivana Škerjanea jz Izole, Albina Humar;a i:: Ljubljane, Jožeta Ljčiča iz Ilirske B.striec .n mnoge dnige Kar ir: tehnične enote vsebujejo okrog 65 drobno popisnih zvezkov, kier je zbranih ogromne podatkov. V teh zvezkih ¡o Rntar žc nakazal organizacijsko mrežo organLac-ic Tigr. Dragocene so tudi Številne fotografije tig-roveev (293 kosov), med katerimi so tudi fotografije raznih društev, zletov. igralskih skupin, kot na prnnei igrale "Divjega lovca" iz narodne čitalnicc v Sv. Lfiiji 1922, dekliški krožek na Bukovem leta 1926, izletnik! iz Podrage na Nanosu 1927, prosvetno društvo ldrsko -godbem odsek 1926-1927, pevski zbor v Čez-soči pod vodstvom Frilnea Sivea . arhivi xvi 199.1 Iz nrlnvskili fondov m zbirk 129 Poseben sklop sestavljajo mrežici iz razinli časopisov, ki v.sebn-"|o tigrovsko problematiko. Rutarja na so zanimala tudi dniga področji. Med tuegovo zapuščino najdemo zapise o slovenskih iičitc^ili, zdravnikih, spoznamo pa tudi druge dogodke ir obdobja med obema vojnama ter iz ka.snejsili let, vse do dannšnjega časa. Zapuščina Antona Rutarja je vclikcun pomena za raziskovanje tigrovske problematike, saj je s svciim tridesetletnim delom prispeval k ohranitvi Tigrove sbdi. L-stina oglejskega patriarha lliriolda, k dovoljuje obdržali desetine opatu in konvemu samostana sv. Marije pi. Kostanjevici ter pečat patrip.rha Ucrtolda. sedei cga na prestolu, izdana v Stični leta 1250. Arhiv Republike Slovenije, Zbirka listin, kronološka serija 130 ARHIVI XVI 1993 Porocla o delu druživa in zbo*ovsr.ujih Tretja evropska arhivska konferenca, Dunaj 11. j. maja 1993 Prvi dve evropski arhivski konferenci v Budimpešti leta 1985 ter v Ann A boru v Združeni i državah Amerike (Mi shiran) sta imeli na dr-rvnem redu vprašanju, pover.ana z nastLjan_cm sodobnega dokumentarnega gradiva ter vprafanja skl idncsti in raz-čnesti med arli vi v Evropi in Severi Ameriki V povtzavi z napredkom v procesu evropske integracije ter globokimi spremembam v Sred"'i n Vzhodni Evropi je pila sprejeta kot tema tretje konference "Nove obl:ke i perspekt -c sndelovania arhivov v Evropi'1, ki ic bila v organizacij1 Avstrijskega državnega arhiva na Dunaiu ter kot dcledar.ii dve pod okrilicm Mednarodnega arhivskega sveta. Na konferenci na Dunaju, kije trajala od 11 do 15. maja 1993, se je zbralo nreko 70 ud-rležencev iz veČine evropskih pa tudi nekaterih izven evropski h držav. V okviru prve seje, ki je bila posvečena pridobljen "Ti .zkušmam, sedani' ■utuac"'! ter zglrdcm za bodečnost je Lajos Karmendy (Budimpešta) pedal p.egicd obstcjeul programov ter možnosti arh v-skega sodelovanja v okviru nevlrdnih organizacij. Kenneih Hail (Chelmsford) je govoril o perspektivah, ki hje nakazal simpozij v Maasi;ir;litu. Peter Cs^ndes (Dunaj) je opisal sodelovanje med država mi, naslednicami avstro-o grške monarhije ter v vrsti primerov izpostavil tuai vlogo Slovenije v tem sodelovanj j. Druga seia jo bil na m en1 ena sodelovanju arhivov v okviru novih ekonomski" območij (Mari':-Edith Brs;on de L.avergne, Perpignan) ter v okvlu Stevi*-n;h regij Kot p imer je b:lo pikazano sodi'lov?nic na območju Gornjega Porcnja (Joaehim Sturm Vii-lingen), na območju Alpe,-Jadran (Ugo Cova, Trst) ter sodelovanje med skani, navsk mi in baltiškimi deželami (°i.rkko Rastas Helsitikij. Tudi dr. Cova ic poudaril pomembno vlogo slovenskih arhivov v okviru sodulovania na območju Alpc-Jadran. Na tiet seji je bilo govora o izmeniavi izki šenj ter izmenjav i arhivskega osebja. Poudancna je fc tla želj-1, da bi naraščalo Število arliivistov, k opnv ijajo strokovno delo izven domače dežele, tako začasno žaram. '¿pr-polnjevanja kot tudi zaradi csebi.ih razlogov (Klaus Oldenhage, Potsdam in Maarten van Boven, s-Hertogenbosch). S tem v zvezi bo pet-rebno, kot je poudarila Sharon Thibodeau iWas-hington), razviti skupno ali vsaj kolikor mogoče usklajnno strokovno taminoHgijg ne glede na razlike, ki so posodica strokovnih tradi-i , ter ko- ordinacijo arliiVSKi.i raziskav in razšinanit strokovnih informacij. Sodelovanju z zgodovinsko raziskovalno dejavnostjo je bila posvečena zadnja seja konfcrence. Na njej so bile predstavljane možnesti bnz padatkov in posredovanja podatkov na velike razdalje (Pcdro Genzales, Sevilla) ter novi načini obdelave evropske zgodovine (Rcgula Ncbikcr, Bcm in Jcan-Marie Palayret. Firence). V zakliučnt besedi je Hermann Rumscliottcl (Munchun) opozoril na potrebo rtalne ir.mcmave in-formaci' ter koordinacije obstoječih A.ciativ sode-lovania in se zavzel za di lavno, uaeležbn m'a'iih arhivirtov v te' dejavnosti. Ob zaključku konfcrcncc ju Kenneth Hali povabil na 5. evropiko konfercneo, ki bo septen bra 1994 v Lamastru (Združeno kraljestvo; na temo "Strategije za razvoj". Joze Žontcr Simpozij sekcije mednarodnega arhivskega sveta ¿d šolanje, Pirej (Grčija) 16.-17. Septem nra 1993 Pod pokrovi'cljst vom p.rcjikc obcinc iti v orga lizaci'' Historičnega arluva Pi ej je dvodrevni simpozij obsegal zelo heterogen program. Člani treh kon.itejav Mednarodnega arhivskega sveta s pod-roč a tehi ičnih vprašanj so pripravili referate, povezane s poučevan''cm arhivske tehnične problematike: dr Hartmut Weber, direktor gi Baden Wurtcrrberg v Stuttgartu z naslovoin Arhivisti in arhivske tchr'ka, pri čemer je izhajal i. nalog arhi-vis*a in opozarjal na nagel tehnični razvaj, k, vpliva na razvoj arhivske tehnike. Helen Forde, vodju oddelka za konservacijc in restavracijo v P-iblic Rc-eord Office v Londonu, je govorila o pnuicvanju tehničnih aspektov poiitikc zaščite in restavriranja arhivskcua gradiva. Poudaiki referata so bili nc sta.n-drrdih, priporočilih komiteji Mednarodnega arhivskega sveta za konscrvaci'o .n rcs'avracijo ter na iasinih izkušnjah. Peter Horsman iz Centralnega dr žavnega arhiva v Haagu pa je govoril o poučevanju dela z računalnikom. V nadi^jcvanju se ;c zvrstilo več grških referatov, ki so predstavili grške izkušnje o arh.vskih zgradbah ter o konservaei i iti restavraciji arhivskega in knjižm^nega gradiva. Sekcija za šolanje jc začela izda;uti serno audio-vizualnih pripomočkov za arhivsko iolanje Izšla sla dva kompleta diapozitivov s spremljajočim tckr.tom ARHIVI XVI 1993 Poročila dciu dru&iva in zborovanji]) 131 v angleščini Jti francoščini in sit cr: Arhivske zgradba (Michel Duehcin) ter Pečati (Stufania Rieei/Aldo Mprtinij, Pr kazan j« b Duehnnov komplet s komentarjem Isabelle Massabo-Ricci, dircktcrice Državnega armva v Torinu Na dveli seah iirektorija sekt ic je bilo govora o aktualiziranju Imenika arhivskih šol in tečajev (dodatne infirmât ;e so zaenkrat dosegljive v Parizu pi gaospe Paule Renc Ilazin (Archives nationales), o razširjanj" audi^vizualriih pripnmcčkov za arhivsko šolanic, o naporih za povečanje števila članov sek-c:ie, o projektu mednarodne arhivske b'bliugrafljt, namenjene predavate!'cm arhivi ;tikc (Theo Tho-massen), o banki primerov (ease sludies), ki ni.) služijo kot učni pripomočki (Anne Thurrton), o pro Jektu kooperacije arhivskegr. Šolanja v Latinski Ameriki (Jose Mi.ria Jardin) ter o Ncwslciter, časopisu, ki gc i_dajc. David D, Gracy na šoli z? kr j-žničarske n informacijske znanosti Univerze v Austinu (Združene države Amerike), Naj še dodam, da smo veli lo Časa namenili tudi vpraiamem, povezanim s :>impo oje m, ki bo prihodnje leto v L;ublj2n z naslovom "Spremembe v arhivskem šolaniu kot posledica politi înil sprememb v Vzhodni ni Sredr:i Evro; '", ki bg oktobra 1994 v L ubljani, Jozc Žontar 29. mednarodna konferenci! Oitroglc mize arhivov, Mexico City 22. - 25. septembra 1993 Mednarodna konferenca Okrogle mize arhivov v Mex.eo Cityju je zbrala predstavnike iz 43 držav. Po uvodnem pozdravu sekretarja mehiike vlade Patro-pmija Gonzales Gamda, v katerem jq poudaril pomen arhivov, ker nain govorijo kaj smo, od kod smo in tako predstavljajo skupen spe min človeštva, je b:'lo treba najprej izvoliti novega predsednika Mednarodne konference Okrogle mize arl:ivov. Do scdar'i predsednik, gencraln direkter allirskega Nacionalnega arh va je namreč odšel iz arhivske službe in z z novo predsednico je b;i izvoiiena Tru dy Huskamp Pnterson, namestnica d.rektorja Nack-nslnega ari iva Združenji. držav Amerike, Konferenca je obsegala A se je. Tema prve so t!h (\rhivi, oblasti in javna zakonodaja. Osnova za ra pravo je bi' vprašalnik, ki ga je proravi'a Trudy Huskamp Peterson (Nacionalni arhiv Združenih držav Amerike, Washington), in je zaiemal razne sklope vprašanj s podrci ,a arlrvske zakonodaje, kol obseg zakonodrje, poslovarje 7 dukummlamim gradivom, odbiranic in prevzem arl'ivskega gradiva v arhiv, dostopnost arhivskega gradiva za uporabe, določitev strokovnih standardov ter orrtal: jredp'si, ki se nanašajo na arhivsko dejavnost. Razprava |e pokazala veliko različnost pogledov na omenjena vprašanja ter tradicij v posameznih deželah. Tema dnigc seje se _.e glasila "Funkcija sledi obliki", Lee McDonald iz Nacionalnega arhiva Ka nade v Ollawi je govoril o nalogah komiteja, ki je bil ustanovljen na skupščini Mrdnarodnega arhivskega sveta v Montrealu leta 1992 in ki naj bi ponudil primere rešitev zakonodaine materi e iz mednarodne prakse. Komite se ic pr ič sestal konec oktobra 1993, Krislopher J Kitehing (Royal Commission on Ilistorical Manusenpts, London) (je govoril o delu komisije Mednarodnega arh'vsk^ga sveta o standardih za pripisovanje Poudar J je, da ob stojijo velike razlike v pojmovanju, kaj je arh vski fond tei da so se odločili, da v standardih ne bo več obveznih polj 1er da naj vsaka država odloči, ka) je osnovno polje. Na tretji in četrti seji sta bili ibravnavan. temi Politika umestitve arhivov znotraj vlade ter Nacionalni aihivi in sodelovanje znotr- vlade Poročila k prvi temi so pripran) Rusija Kostanka, Francija, Trinidad in Tobago, k dn>g. Španii-i, Indonezija, Avstrrlija in Finska, Zlasl pr drugi je prišlo do ,zraza tj( i pri nas zelo aktualne vprašanji, kako zagotoviti potrebno sodelovanje arhivov z vladnimi organi, npr. p.i vprršanj.h valorizaeje dokumentarnega gradiva jpd, Razorava je pr.segla tudi na področja arhivskega gradi\a vam "stri h služb, k; so delovale v obdobju nedemokratičnih polit: čr.ih sistemov, Omenil sem predlog zakona o uničenju osebnih dorjejev obvefčevain.!1 služb bivie SFRJ, splošno mnenie. izreicno v razpravi, pa je bilo, da bi bilo teko uničenje skrajno preuranjeno. Na zadnj dan konferenee ie b-la na dnevnem redu še letna "skupščina dclegrtov Mednarodnega ar-hi skiga sveta, na kateri jt predsednik Jean Pierre Wallol govoril o vlog letnih ^kupšč.n delegatov ter o prvem letu svojega predcedrikovanji., -Splošno poročilo Mednarodnega arhivskega sveta v prvem letu po slcupščii.i v Montrealu je podal g:neralm sekretar Charles Kecskem^ti. Govor:" je o geografski razširjenosti članov sveta, katerih število zelo narašča, o upravljanju iveta, delu njegovih or-ganev, pospeševanju programov, akcij ali na razvoj-nnm področju, o evrop;;k\h akcijah 1er o sodelovanju z UNESCO. Nadalje je bilo govora o pripravah na 13, mednarodni kongres arhivov v Pekingu, o proračunu sveta za leto 1994, o možnostmi povcČanla članarine po letu 1995 ter c častnih meda'iah Med nnrodnega arhivrkega svet? za osebe izven arhivov, ki so si pridobili porebne zasluge Pred zaključkom konference smo na administrativni seji Mednarodne konfcrencc Okrogle m.ze arlr1 ov poiluïali nekaj poročil, sprejeli predlog do-pilnitev intenrh pravil Mednarodne konference glede postavitve podpredsednika, postopki» volitev, izbire dežele gostiteij.ee ter kotizacije za udeležbe na konferencah. Sprejeta je bila resolucva, ki nalaga komiteiu Mednarodnega arhivskega sveta za zakonodaje, da pripravi splošna načela, na katerih naj teme:1 jo arhivska zakonodrja ter drugi arhivski pred- 132 Poročila o aclu društva in zborovanjih ARHIVI XVI 1993 puli, Mednarodnemu arhivskemu svetu pa; da oblikuje delovno skupino, ki naj' preuči azlČne atipekte pcslnvan.a z arhi1 i organov s podroČ/a varnostni,] in obve&čevalnil služb in o tem poroia na naslednji Mcdnarodr,; konferenei Okrogle m.ze arhivov. Veliko priznanj ie bilo ^rcčeniii kom! ¡ji o standardih za popLovanic arhivskega gradiva. Sprejet 'e til njen predlog, da sc standardi preizkusijo v iim vetjem ŠteviiU arhi'ov, Mednarodni arhivski svet pa naj ovrednot' rezultate teh pr< izkušenj. Prihodnjp Mednarodna konferenca Okrogle mize arhivov bo v Solunu od 12. do 15 oktobra 1994. Jože ¿o nI ar Bavarski glavni državni arhiv v Miinchriu in njegovo griidivn Prispevek jc nastal po strokovnem usposabljanja v Času od !4. 6. dc 2. 7. 1993 in se nanaša na najino delo v I. in II. odddku omenienega arhiva. Bavarski glavni državni arhiv v Munehnu (DG-DA) jc bil .istannvljen 16 7. 1921 z združi vi|o treh munlienskih centralnih arhivov (Splošnega držav nega arhiva. Ta;nega državnega arhiva in Trjnega hišnega arh;va). PrLStc ¡en ic za vse arhivsko grad vo voliKoknc"'ih centralnih oblaslev kot tudi :.a arhiv sko gradi' o samostanov "n maloštevilnih posvetnih državnih stanov v zgodovirskih pokrajinah Zgornja ,n Spodnja Bavarska (do 19. stol.) ter v ožim na nova, v 19. in 20. stoletju ustanovljena kraljcvrk? _i državna oblastva, za arhvsko gra '¡ve vseh bavar skih držav: ,ih m.nrtrstev n osta.ih oblastev, Ki dc lujeja na nivoju zvezne države Bavarske. Od leta 1978 b BGDA razdeljen na 5 oddelkov: 1. oddelek ■ starejša oblastva, II. oddelek novejša oblastva (19., 2G. stoletje), III oddelek - tajni hišni arhiv, IV. oddelek vojaški arhiv in V. oddelek zapuščirc :*n zbirke I. oddelek (starega oblastva) hran. arhivsko gradivo do leta 1806, Ki : i rar.deIjtno na 5 sku^ in; 1 Arlrvsko gradivo o -edru wittelsbaških terito rijcv - tu se nahaia listinsko gradivo in dokumenti ;z regi-jtratur vseh volilnih bavarskih centra In h oblastev, razdeljeno v: a) mešana oblastva tajnega deželnega arhiva nekdanjega državnega arhiva ter gradivo nek da njega okrajnega arhiva Munehcn b) oblastva posameznih wittelsbašk. i teritorijev: Kurbayerna, Oberpfalza, deželne grofiic Leueh-tenberg, Pfalz-Ncuberga s Sulzbahom ter Kurp-falza s Pfalz-Zweibrueknom 2. Arhivski, gradivo p k Ij učenih podroeij. Altba ycrn in švabska (gradivo stolnih kapilljcv Angs- burg, f reising, lJas ;au, Regcnsbjirg Salzburg, Škofija Ghiemsec, grad.vo okrng 180 samostanov i ustanov, bavarske frančiškanske province, Jesuitiea, g'adivo cesarski, mest), Frankovska, Rheinnfalz, Tirolska, Četrt ob Innu (v zgornji Avstriji, ki jc bila v letih 1799 ter lS10-1 814 priključena Bavarski), duhovniški viteSk redovi (Nemški viteški red, Viteški red sv. Janeza) 3. In£titiic;;c starega cesarstva (cesarski dvorni svet. cesarsko komorno sodišče) 4. Plemiški in družiiiski arhivi 5. Selcktc in zbirke Cesarske Lbranc spise ali selcktc predstavlja ok-ro<; 1300 eesarskih in kraljevskih listin od Karla Velikega do Henrika VII., selcktc cesarja Ludvika pa okoli H 00 listin cesarja Ludvika IV. Bavarskega iz 14. stol. Zbirke sestavljajo ročno poslikani pla: n* in tfskaac karte ter zbnka okoli S0000 grbov in več kot 170000 pečatov. Glavr.i problem, s katerim sc jkvaria veiina arhivi,-rtov I. oddelka, /c v 19 stoletju po parti-neniinem prir.oipu v snovne skjpinc razdelilno starejše arhivske gradivo. Glavna naloga, ki so si jo zadali, jc rekonstruk cija stare|,;il oblastev irl poTiov na vzpostavitev, po provenienčnem principu, prvotnega, pred J 9 stol. obstnječega stanja. Prfd začetkom popisovanja sc zato izdeluje t.i. analiza Tur d» oz. v 19 stol. formiranega arhivskega fonda, ki jc razde'_cn po snovnih skupinah m katerega gradivo vseb1 e različno provcnicnČno pristojnost Pri anal t. (na priricru fonda Generalna re-gistjataira) se piegleda vsak pesamezni faseikcl določenega fonda ter sc na osnovi znnamili pisarniških oblik (signatur naslovov) ali vsebine skuša ugotoviti prvotna provenienea posameznega dokumenta. Spis. ene prnvcnicnec sc v okviru faseikla potem zdmžjjejo po kronološkem vrstnem redu v ovcie, na ovoje se vpisuje naz; provcnicncc oz. ustvana I ca i na koncu se seznam piovcnienc pesa meznega fasjikla vnese v računalnik. Ko sc pregleda celotni fond, sc ga razdeli na več novih (oziroma že prej obstoječih) fondov Šele po analih tako sestavljenega fonda sc printopa k toko imenovanemu intenzivnem popisovan/i. Ker anali: a fondov zahteva dolgoletno delo, so se v Arh;vn odloČili pomembnejše .n hplj obsežne fonde urnlii) puplsatl oziroma izdelati registre kartoteke ali ta zal a na csnov: registrov, ki so jih izdelali žc v 19 stol Takšen fond jc tudi fond Zunanji arhiv (Kurbaycrisehes Au3cres Arehiv), v katerem sc nahrja arhvsko gradivo volilncgr ba varskaga tajnega sveta in nJemu pudre inill uradov, ki so delovali od 15. do 19 stol. Fond obsega dc.-kumente različne vsebine, ki so razdelj-ni po krajih ter po stvarnih geslih (npr. An^sburg, Brixcn, ..., trgovina, lov in ribolov ). Znotrai posameznega gesla sc ¡¡fhajajc tematski podsklopi: Angsburg spori dnhovšČ ie, spori zarad mej s Salzburško Gradil o ic vezano v knjige, vsaka krripa ima svoje generalno geslo (Augsbnrg), signaturo (I, 2, 3) in zaporedno Številko ser e določenega tematskega sklopa (I, II, III) Angi-burg f /I spori z bnxenško ARHIVI XVI 1993 Poroči In o det i dtijštvi. iti zborovanjih 133 duhovščino, Ausburg 2/1: spori z buxcn£ku duhovščino .., Augsburg 3/1: spon zaradi meja s Salz-burgom). Vendar ta razdelitev nc odgovarja popolnoma 1'ssbini ki je mnogo bolj raznovrstna kot z v naslovu določeno. K foidu je v 19. stol. izdehn repertorij, ki (C le sumaričen. V arhivu so se zato odločili, da bodo fend nu novo pregledali, suma-rične tematske sklepe nekoliko podrobnuc pooisal ter izdelali krajevni in imenski indeks, ki raziskovalcem poni pata več podatkov kot star repertorr Dnigi način popuovanja |e take imenovan Intenzivni popi.« (Intenjivvcrzeiclinung), ki ga izdelujejo pri tistih fondih, pn kateri!i pričakujejo majhno števi'o proven.ene kot tudi ;iri ti tih, ki im je provenienea že določena. Maiuno štcvi.o provcnienc vsebuje na primer fond Samostanski dokumenti (Klostcriitcraiicn), ki je nastal leta 1 803 v prcecsu sekulanzaeijc oz. ukinitve vseh samostanov na Bavarskem. Gradivo okrog 80 ukinjenih samostanov na Bavarskem je bilo razdeljene v tri vc ikc sklope: Samostanski dokumenti, Dokumenti sodišč in Generalna registratira, Zaradi majhnega števila provenicne, k. jih fond vsebuje, se istočasno fond analizira in pop,sme ena od provenicnc tega velikega sk'opn in sicer ¿radivo Lokalnih komisarjev. Dcio poteka tako, da se pre gleda vsak fasiikel, določi sc provenienea posameznega dokumenta, gradivo lokalnih komisarjev sc pa .zloči. Gradivo, ki ne sodi med gradivo lokalnih kom sarjev, se vme v skiadiičc, vendar se prej na ovoie vpiiuie provenienea, v računalnik pa sc vnašajo podatki o določenem faseiklu: katere provc-nienec m koliko jih vsebuje določen faseikel ter letnico grudi/a Izločeno gradijo fondu lokalnil: komisarjev sc popisuje po abcccdnem vrstnem redu uki-nje .ih samostanov. Lokalni Komiiai i so imel J nalogo popisati vse premoženje (premičnine ,n nepre mičnlne) posameznega samostana ob nkipiivil Na osnovi popina so komisar/i izdelovali poročila, .ti so jih pošiljali centralnim oblastveni v Munchcn. Gradijo jc različno ure eno: nekater komisar i so poročila izdelovali sistematično i so jih razdebli po snovnih skupinah, drugi so poročila izdelova i kronološko in sc znotraj posameznega poročila nahajajo vsebinsko različne zadeve. Arhivski papif sc izde lujc na prvi način ozirema po snovmi skupinah: pri že obstoječih, po sno/i razdeljenih poročili!), sc pop:j le pi imetji z dejansko vsebino, pr krono-loŠKrh pa se skuša gradivo uredit, in pjpisal po snovi. Popi* sc vnaža v računaln k izdelovali se bodo krajevni in imenski indeksi. Novi fond ima naziv Lokalni komisarji. Eden izmed fondov kateregr provcnta-;ajc. Na podoben način sc izdeluje popis v kr;ige vezanega gradiva, vendar se dodaja še originalno geslo ter oznaka pjginae jc (npr.: vseb na: fol. I -31: prošnja stolnega kapitlja v Augsburgu bavarskemu vojvodi...). Korespondenca se pop suje le po posameznih pomembnejših korcspondcnt'h ali dogodkih. Gradivo drugih provcniene, ki sc nahaja med grr.divam tega fonda, se. nc izloč? I,e-to sc popisuje v okviru fonda in se posebej označi tako, da sc na pop-.nih karticah vp'5c provenienea. Od dmgih zvrsti gradiva bi posebej imerib popisovanje Il .tin n ročno poslikanih planov. Za listine izdelujejo istočasno regeste i kartice, ki sc nahajajo v sobi z reoerton|i. Kartice so urejene kronološko, po stvari,ih geslih in po kr; ,ih izstavit/c, dajejo pa podatke o izstavitvi, : Lstavitelju, kraju in času nastanka. Regesti, ki :c . cdelujejo po navoni.ih za izdelavo regestov \x leta 1990, vse b jc o naziv fonda iz katerega jc listina (pro-veni :nca), signaturo, datacijo (leto, mesec, dan), mcs*o izstavitve, kratko vseb.no z navedbo izsta* vitcha ii prejemnika ter vseh oseb i.i krpjev ki sc v listini pojavljajo, opir listine (način izitevitve - ori 134 P iročjla 'j delu društva in zborovanjih ARHIVI XVI 1993 ginal aii kop. a, jezik, material, '¿.gled listine - lisi, rotulus, libr;!, mere - Širina in vičina, ohranjenost, način ovcrov tve pečat, notarski inštrumenti stara signatura, literatura o I slini - tiski, prevodi, regcsti). Regesti se bodo vnažali v računalnik, zato so na programu Faust že izdelali masko za iideb.vo 1 stinsk:.i regestov. V zb:rk plane v in kart se beseda plan nanaša temr inoloiko na vse ročno poslikane plane, zem-Ijev le n s!ike medtem ko beseda karta pomeni tiskano gradivo. Zbirka ročno poslikanih p ¡ar o v zajema okoli 14.000 planov od konea 15. stol. naprej. P nopisovanju uporabljaj j natisnjen formul ar, v katerega se v p. suje.o nas ledni i podatki: naslov plana [npr. razmejitev), ime risarja (če ie znan ali domneven), 17 katerega Časa plan izvira, predstavljeno časovno Rti nje (risba je npr. bila narejena spomladi, prikazi-je pa stanje po poplavi preiinje jeseni), prostor, ki ga pian priKiTuje, predstavljeno temo (na i in prikaza - perspektiva, shema, načrt), prikazano metodo (akvarel, olfe, svinčnik), zanin 11 deta u (v kotu narisane majhne vedutc ), merilo, frrmat, izvedba, legenda ter provenienca (ta podatek je povezan z dejstvom, da ročno narisane plane izločajo iz ostalega arhivskega gradiva). Ker so bili ročno pomikam r>lan narejeni zaradi točno določenega 'lili a, se jih v skladiSču zlaga pr tematiki 'pred sta' jtev pokrajine, naselbine, poti, vode, meje in prostorske enote, načrti). Pomembneili in večji plan se v skladišču hranijo viseče medtem ko se manjši hranijo iezc v za to posebej narejenin omarah. Mejna letnica med I. in II. oddelkom je leto 1800. Takoj? v drugem oddelku predvsem gradivo, ki je nastajalo od 19. stoletja pa do danes. To so: - pogodbe, ki jih je Bavarska sklepala z evropskim in neevropskim državami, nemSk 7,vc-zn mi državami, zvezno vlade, akti bavarskih državnih ministrstev, akt: n zapisnil i se državrega sveta - akti raznih ( irekc in un-dov, pnstoindi za celotno Bavarsko bavarska poslanstvi idr. V nekaterih fendih se nahaja sicer tudi starejše gradivo, ket predspk i, vendar se dogovarja;o, d? b. starejše akte oddali v prvi oddelek V odd^lkj je zaposlenih 10 hudi, od tega sta dva s srednjo izobrazbo, dva z vi? o in Sest z visoko. Vsak arhivlst p skriva določeno Število fendov, kijih ureja n popisuje Hkrati pa so po skupnah (referent, namestnik in pomožni referent) zadolženi še za določeno časovno obdobje, v zvezi z reševanjem dopisov m dela s strankami. Uporabnmom svetujejo, v katerih fondih naj Šč jo, im pomagaj ■> pr' iskan >u pravih podatkov v kartoteki in repertorijih. Pri reievanju dopisov so nckaic že prav spetia"izirani ta posamezna področja npr. debivajo zelo veliko pi cm iz tujine od zdomcev, 11 išče-o svoj^ korenine na Bavarskem. Da bi olajšali iskanje, so v arhivu napravili zbirko vse zakonodaje, ki zadeva problematiko izseljevanja, seznam vseh aktov po posameznih fondih, kjer je mogoče naiti kakrsncKoli podatne v zvezi s tem in seznam literature, ki obravnava to področje. tojnost drugega oddelka e tu^i prevzemanie novejšega gradiva. Oblast.. . orgai i. naj o obveznost, da oddajo arhivu seznam gradiva, k. ga ne rabijo več ArhivsKi delavci pa odlceijo, katero ima arhivsko vrednost. Če tega v 6 oz. 2 mesecih za plakate, letake in Časopise ne storijo, organ ni več dolžen hraniti grad^a in (im ga pošlje v ccioii. Večino n' hcvega dela predstav)'i popisovanje gradiva. V nasprotju s prvim oddelkom akti tukaj nist bili nikoli preurejalli po p^rtinenčnem p*ineipu, zato jim je p .hranjeno ponovno preurejanje fondov. Z eno iziemo. Z ukinitvijo prometnega arhiva v Ntirnbergi' so dobili vse gradivo, je bilo tam shranjeno, v pregfed. Sicer je že p spisano, vendar mE1 arhiv nalogo, da popise preveri in da ugotovi prrveni.nco aktov. Precej je namreč gradiva, ki ne spadi v Clavn Jržavni arhiv in ga bodo pn končani analizi fondov poslal; v druge arli Je Problem pa nastaja tu d pri ministrstvih, ki so bila ustanovliena kasntje .n njihovo področje p.e pokrivalo druge mi listrstvo. Gradivo enega fonda je torej nasta'alo pri različn i' organih. Ni.ro se 5e odločili ali naj ga ohranjajo skup;., n same pri popisu navedejo drugo provenienco ali naj ločujejo fonde. Prevladuje druga varianta. Preden začnejo popisovati fond najpre ugotovijo, ali obstaja re^.stnitumi plan .n koliko se dejanska -ircnitcv naslanja *ia ta plan Če ugotovjio preveliko odstopr.nje, sami napravijo nov plan, kije nekako kombinac i obojega; prsdpLane^a načrta (ki le bil nare;en za vsako ministrstvo posebej) in d danske ureditve. VČasili so akn kakšnega urada urej.-ni po različnih planih, ker je bil sam urad del različnm ministrstev - v tem primeru najprej ugotovijo historiat fonua pofcm pa se odloČijo, kako bodo zadevo urejali napre So pa tudi fondi, ki niao ureieni po nekem načrtu: npr. gradivo foTida bavarskih rudnikgv. Eksisti-rajo si ier popisi aktov po abecednem redu, ne ve pa se, kakšna ie bila pi vrtna i'rcdi*ev. P; i popisu poskušajo san i sistemat:-.ira gradivo po stvarnih skupinah in po kraiih. P spis oz. inventar je opremljen tud s osebmm, krajevrim lr stvarnim indeksom. Posebnost pri njihovih kfzalih je ta, di* pri osebnem kazalu piš»jo pnhg osebe tud iunk^ijo, ki jo je le-ta imela. Pi krajevnem kazalu - zlast' če se ime enega krai pogostokrat ponav'ja - pa tudi stvarno geslo. Poleg spisovnegz gradiva so v fondih tudi načrti in karte. Tiste, ki so v aktih in niso potrebni res-tavrran formac,jsk Iružbi. S'cdil je referat dr. Christiana Sing^rj? i i Avs trije o zaščiti podatkov .n tozadevni Takonodai*. V diskusiji sme predstavili r.tanjc v svoi'h državah tud: ostali udeleženci. Pi cisbj"iii seje pokazalo, da so glode dostopnosti ar) ;vskega gradiva prisotni raz-ličnt 'ntcrcsi uporabrikov ■ ■) ustvarialecv gradiva Po mnenju nekaterih naj bi sc sptošni zakon o varstvu osebnih podatkov bob podrDbno opredelil do uporabe ari livskega gradiva. V popoldanskem delu je bila predstavljena problemi tika nedtž.av nh arhivov. Dr Lorenz Miko-letzky iz Avstrije jc predstavil probleme gospodar- l 136 Poročila o dem društva .n zoorovam¡h ARHIVI XVI 1993 sklh. strankinib in cerkvenih arhivov v Avstriji. Sledil ie referat dr. Petra Brouceka ia Avstrije o družinskih arhivih, zbirkah in zap-iščinah. Iz diskusije e SieHilo, da 'e v bivših soc'a1'".ličnih državah od nedržavnih arhivov najbolj urejeno področje cerkvenih arhivov, p rob len. so pcreCi predvsem z gospodarskim ari ivi in ponekod še z neurejenim statusom partljrkih arhivov, k so sicer bili večinoma podržavljeni. Seznanjeni smo b;ii lucii z različnimi oblikami depozitov družinsk h in dpjg.h arhivov v avstrijskem državnem ari ivu. Z?drv dan 5irrpizija je predstavil svoj referat dr. Peter Dusjk, direktor arhiva Avsiri;skc Eadioffile-vizije o pravnih vprašanjih avdiovzual: ,h arhivov. Prikazal _ veliko zapletenost teli vprašanj, posebno glede varovanja avtorskih pra ie Sledili je generalna diskusija. V njei se je odprlo tudi vprašanje izobraževanja delavcev v aruivih. Različna so bila mnen.u aii v bodočnosti ari - bolj potrebujejo strokovnjake s področja zgodrvinc ali dntge profile strokovnjakov (kol npr,: iformalike). Večina se ie strinjala, da je to povezano predvsem z ir.Jivi-dualnostjo posameznega arhiva in vrstami gradiva, ki ga ta hrani. Seminarje osvetlil aktualne probleme arhvske stroke, posebno tiste, povezane z družbenimi spremembami. Porvetovania i seznanjarie z arhivsko problematiko tega prostora naj b se kontim irano nada'jevab Še naprej Brane Kozina Matevž Košir XV. zhorovunjc arnivsKih delavcev Slovenije Arhivsko društvo Slcvenije jc v Iclu '993 od 6 7. oktobra organ-z.ralo XV. zborovanje arhivskih deiavccv v Novi Gorici na temo Strokovna obdelala arhivskega gladiva upravnih i*i sodnih organov. Na tem mestu velja najprej zahvala članom društva iz Pokitjinskega art /a v Novi Coriei, sai so vsi sodeiova pri organizacii' ie-tega. Po uvodnem govoru predsednika občine Nova Gcrica gespoda Tomaža Marusiča, ki nam jc zaželel uspešno delo in prijetno počutje, jc imel otvoritveni govor rriniiler za kulturo Republike Sloveni:e gospod Serge_ Pe Ihan. Izkazalo se jda ie gospod minister debro spozna na arhivsko slrcko, Se bolj pa na n^rio problematiko - tako prostorske, stisko kol na problem arhivskega in dokumentarnega gradiva pri ustvarjalcih Novo Gorico, njen nastanek-»" 'razvoj mesla kakor tudi Pokrajinski arhiv, katerega so si Slani drus tva tudi ogledali, je predstavila gospa Aleksandra PavšiČ Milost Strokovni del posvelcvanja je b'.1 razdelj ;n na referate, ki so podajali pregled sistemov i.i metod in na referate, ki so govorili o problemih in rešitvah, ki se pokažeio iz prakse Pregled sitlemov za upravo so podali. Za avstrijske sisteme do leta 1955 dr. Jože Žon-tar iin Vesna Gotovina od 1955 ^o danes. Z; italijanske sisteme od 1920 do 1945 jc podala referat Vand; Bezek, Anloša Lcskovec in Ana DanČ pa za pisam'Sko poslovanje v dob dualizms na Ogrskem oziroma za upravo v le' h 1941 do 1945 tudi na CgrSKcm. Referate, ki so predstavili prnb'cmc in njihove rešitve v praksi, pa sc imeli: Slavica Tovšak o Vs.ikcm župannlvu mariborske oblasti, dr. Peter Pavel Klasinc o kaicgcrijah arhivskega gradiva kra j ovnih ljjdskili odborov, Miroslav Novak o poslovanja s spisi in sodobni informacijski tehnologi , Marjeta Adamič o nemških okupacijskih uradih, mag. Borut Zem' >£ o olupacijski upravi v letih 1941 do 194^ na rajerskem in mag. Lojz Tršan o poslovanju s »is i na ravni občin po letu 1956. Zaključke tega sklopa so izoblikovali: Meta Malijeviii, Manna Zagradnik, Malevi Koiir in Loiz Tršan, ki so referate pohvalili, saj ie v n;ili zbrana vsa zakonodaja, po kater so urejali spirovno gradivo n predlagali, da bi rilo potrebno na temo pisarn1 Sko pcslovarje v uprav organizirati delovne sku line za posamezna obdobia .n pedročja. V teh skupinah naj b bili vsi strokovni dclavci iz vseh slovenskih arhivov, ki sc ukvarja i o s tovrstnim gr;> divom. Koordinacijo od sklica m podobno bi opravila matiiina služba in še konkretneje za to ie bil predlagali Brane Kozina, kar ie tudi ■.prejel. Drugi sklop referatov - Uradi-, o sodnih organov sta začela Brane Kozina in Žarko Bizjak z naslovom Urejanje in popisovanje gra liva rednih sodišč od 1850 do danes v avstrijskem -n jugoslovanskem državnem okviru, ltaliianske rislemo poslo"ania s spisi pi' okra'r.ih sodiščih ie predsla >la L/''jwa Vidrih LavrenCič, Anloša Leskovec sodne poslovnike v dobi duali ;ma na Ogrskem, mag. Milko M.tola pai l:zanska vejaška sodišča od 194) dc 19^5 in sodiiče slovenske narodne iasti, mag Borut Zemljič zak 3ne .n odLČbe c formiranju okupacijskih sodiič cd leta 1941 do leta 1945 na Štajerskem inj Ana Danč sis teme piramiškega poslovanja madžarskih pravosodnih organov v letih 1941 do 1945. Referata, ki sla predoči'a probleme i ni;hovc reiilvc glede poslovanj sodn;h organov, pa sla imeli Jelka Melik o strokovni obdelavi kazenskih sodnih spisov deželnega in okrožnih sodišč od lela i898 do 19^9 in Emica Osrizsk o arhivskem gradivu sodiič in javnih tožilstev na področju Pokrajinskega arhiva Maribor, Zaključke tega sklopa ie p-ipra1 11 Žarko Bizjak s predlogom za formiranje redne delovne skjpme za gradivo pravosodnih organov, kar je pokazala potreba po SiSlematiinem skupnem delu v zve:i s sire-kovnimi vprašanj urejanja m popisovanja, Koor-di a< o delovanja, informiranja in sklicevanja sestankov naj bi vodila matična služba. Delovno skupino naj bi sestavljali delavci, ki delaj-i na gradivu pravosodnih organov ri če je mogoče, naj li vključili ludi pravne zgotiovinarie. N;ene csnovne naloge pa naj bi bile: izdelava enotnih kr .ter;ev za lomi- arhivi xvi 1993 Poročila u delu društva in zborovanjih 137 ran t fondov oz. izdelava klasifikaciji; fonaov pravosodnih nrgariov ii izdelava priročnika priroČ m kov za delo z nrH vsk-m gradi'om pravosodjih organov. Pi iročrnk naj b> vebuvak splošno o organizaciji, sistem poslovanja, načela .n metode urejanji, popisovanje, navod: a za odbiranje arhivskega gradi"a in šifrante. Razveseli,vc in pohvalne pa ic, daje delevna skupina B tem času že začela delovni' Kljub terru, da sta b: lil obe temi že zaključeni, sta bila zaradi aktualnosti pdana še referata Irene Mrvit Jug 'n Liube Dnrnik Šubelj, n i-icer o nastanku in razvoju organov za notranje zadeve Republike Slovenije v obdobju 1945 do 1963 >n o matiCni služb1 m državljanstvu od leta 1945 do leta 1963 v Republiki KlovVuji Sledila je 5e diskusij, k: je obravnavala generalne probleme arhivskih delaveev s ttm hkrati tudi dala smcrniee za delovanje društva vnaprej. Govorilo se ie o izdelavi pravilmKa o strokovnih nazivih arhivskih delavcev, za kar ic nekoč Že delovala neka komisija pri Koordinat' , vendar društvo rii bilo seznanjeno z njenih, rezultati in o komisiji, ki bi skrbela za poenotenje p.snrniikcga pcslovanj i prj republiški uprav, Kot se je naknadno .zvedelo, jc komisija na to temo že v ustanavljanju pn Ministrstvu za notranje zadeve. S tem c bi. strokovni de) XV. zborovanja zakbucen Naslednji, tret*i dan, pa so se Člani društva lahko seznanil' še z kulturno-zgodoi, jnskim spomeniki Posočja, vključno s Sveto goro in koban.";kim muze iem prve svetovne vojne. XV zborovanje arhivskih delavjev Slovcn"e v Novi Gorici je bilo Številčne bolj skromno zastopano, sai so se ga z d«ema izjemama udeležili le arhivi."¡t i iz profesionalni!! arhivov, Manjkali so arhivar" i z delovnili organizacij k? delajo z dokumentarnim gradivom, kar pa jc ob tej situaciji na ped-ročju lasti.ine in še neizdelane arluvske zakonodaje tudi žal nekako razumljivo. V zaključnem govoru pa se ie tajnik društva v imenu dništva zahvalil ob odhodu v pok ni dolgo-■ etnima Članom? Mariji Oblak Čarni in AntH>i Les-koveu za njuno delo v in za društvo in pokroviteljema Občini Nova Gouca in Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije s povabilom na XVI. zborovan*e, ki naj bi bilo v Mariboru Gašper mi a Poročilo o delu arhivskega druitva Slovenije /a leto 1993 Arhivsko društvo Slovenije ie začrtan program dela za leto 1993 realiziralo v okviru finančnih sredstev, ki :;o bili na razpolago. Zaradi tega ni bila izdch.na videokaseta o slovenskih arhivih m nii-hovrni arhivskem gradivu in ne .zdelane kopiis ar- hivskega grrdiva vseh slovenskih arhivov v popn-larizariiske namene ozjroma za zaščito zv.rnega arhivskega gradiva Izvršni odbor Arhivskega društva Slovenije v sestavi Marjeta Mnt' evic predsednica, Peter Rib-iiikar n dr Tone Fcrene podpredsednica, Gašper Smid - tajnik Mihaela Knez - blagajničarka in člani Hedvika Zdovc, Maruša Zagrrdnik, Miroslav Novak, Lučka Maček BcrniK, Pavla Mrdjenovič, mag. Bogdan K nI ar, Marija Hcrnja Masten, Aleksandra Pavšič Milost, dr Janez Peršič in Marjeta Vodo-pivee Ladič seje v letu 1993 (do konea novembra 199j) sestal petkrat. Na sejah je bila obravnavana tekoča pr jblcmatika, kjer se jc dogovarjalo za programske akcije oziroma uskbjev.ilo delo društvenih komisij in odborov. Oprav jene so bije nashdnie akcije1 dotiskanje in razpošiljanje društvenega glasila Arhivi, št. XV in izplačila avtorskih honorarjev organizacija rednega letnega občnega zbora Članov, vključno f Sekcijo delaveev, k delajo z dokumentarnim gradivom v org^nizac ah (17 3.) tiskanje ir razposiljane društvene pnolikacije Viri, št. 6 avtorja. Darka Friša z naslovom Kores-pr.nderea Kazimira Zjkrajika, O.F.M. (1907-'92R) - udeležba na XV. pesvetovanju "Sodobni irh'vi" v Radencih (22.-23. 3 ) organizae;:a in izvedba tiskovne konferenco za pr idstavitev edicije Viri a poudarkom na zadnji, 6, številki (3, 6.) - organizacija in izvedba strokovne ekskurzije na Nizozemsko (od 6. do 12. 6.), kjer so se člani seznanili z delovanjem Centralnega državnega arhiva v llaaguj Mestrega arh.va v Amsterdamu, Centralnega arhiva za se 1 ¿k e i on i r? nje v Win-scliotnu in Mestnega arhiva v Gronmgcnu; stre kovna ekskurzija jt b la zvedena v okviru akc ie mednarodnega sodelovanja - orttanizai'ia n izvedba XV. zborovaija arhivskih delaveev Slovenije v Novi Gonti (od 6. do 8, 10.) z naslovom Strokovna obdelava arhivskega gradiva ■ gradivo upravnih in sodnih organov priprave za izdajo društvene publikacije Viri št, 7 avtoriee dr. Jerc Vodušek Starič z naslovom Iz zapuščine Janka Mačkovška - priprave za izdajo društvenega glasila Arhivi £t. 16 zs leto ¡993, ki bo predvidoma i 'šlo v februarju 19 94 V okviru društva so delovali še. uredn;ška odbora za edicijo Viri in glasilo Arhivi in koraisi za pripravo XV zborovanja v Novi Gorici in za pripravo "arh.vi.ide" Arhivsko društvo Slovenije ie s svojo dejavnostjo oziroma z izpeljanim,' akciiami opravičilo svoje delovanje in tud: vlr>žena sredstva, k: jib je vložil finaneer - M'nistrslvo za kulturo Pril udnost društva jc odvisna od di javnosti članov. Zato so dobrodošle nove deje za delo društva in članov v društvenih organih. Gašper ttid 138 Poročila o aclu društva in zborovanjih arhivi xvi 1993 Arhivska zborovanja ali kako vleči arhivski voz naprej? UveFai. ijena tradie"- arhivskih strokovni!' sre čanj je letos (1993) že dosegla številko XV., a goriSko zborovan je ki juh 'ubi Hn številki in obisku HIT-ove Perl i pušča priokus rr.eglene s' ipe. Podobne megli k. se ; 3 vlekla nad nič kuj zele-nomodro Sočo v tistih oktobrskih dneh in nffje sku-pinl arhiv,stov opizovula na prizadevno vodeni eks-kur iji. Kot da je stroka kar z vsem zadovoljna: da je rezultat zborovanja pač cb.iajna referatomanija. prebrat čil i ireč referatov, nato pa z lup:-h in uspešni' zaključk> kar ni.jhitrcle končati delovno srečanje, lr di.skus a, ta vedno n i kavna točka dnevnega reda, zapi>ana ra koncu vscli ser" refnratov, je bolj ob\ izen slemen t vabila kot upoštevanja vreden ali eelo osrednji del zborovanja. ZmaiSena na koneu referatne vrste, ko zmaniki^ie ¿asa ii volje za raz pravo. Cele zgledna in z dejetletnii... izkušnjami podprta posvetovanja S od ob" arhivi v Radencih kljub izidu publ,kaeiie referatov pred posvetova-n jm Id is™ s iji vedno nc daj: pravega mesta. A vendar kažejo, da sc da tudi arhivska strokovna srečanja zasta /i ti drugače. Čeprr.v c na take pomanjV''ivosti preveč referatov in tud zato premalo diskusije - dovolj pro femsko opozarjal že zapii o XI zborovanju v Čatežu ob Savi o tematiki družbenopolitični i organizacij, pa bi trdi deset let pozni je lahko zapi ;ali isto: da bi le kdo to p/ebral in si vzel k srcu A tako ni b,lo vedno1 Nc le vat"Ivi sparim, ki lahko idealizira arhivska mladostna leta gene rac- c sedanjih ravnateljev arhivov, temveč tudi zapihana beseda priča o diskujiji na okrogli mizi arhivskega druStva jUiii/a !978 v Mariboru opozarja na dejstvo, da ie na IX. zborovanj'i v Raacnelli (197P) o gradiva uprave referatom sledi.a "krajša diskus ja o peresih problemih arhivske prakse",- ki sojo Arliivi II, 1979 tudi objavili.4 O diskus i" na X. zborovaniu v Ankaranu 1981, p&sveeenem arhivskemu grudivu gospodarstva; sicer dovol Skriva poročilo (tam smo zajeli misel z naslova) ne govori, omenja pa ab reKordnem številu udeležencev run malno p ris o t- 1 "Go'ovo je namen zborovanj in reminarjev !udi iRncnjava ¡zkuïcnj in mnenj žal lej1- iin zborovanju ni bilo. Morda trdi zaradi J.amcj;a načina pole ki saj jc bil čas M. razprave določen M 7,-dnji dan in ne □ ep ns redil o pi > koncu neko celote vpraïanj." Liljana Ciglar, 1'ortičilo a XI. zborovanju ..., Arhivi VI,198?, str. 150. 2 Okrnfllr miza o probletrih varstva srhivskegi. podiva pred prevzerr oni v arhiv, Maribor, 14. juniju 1578,41 str. 3 V Vrlin jat, IX. zbor jvanji, arhivskih delavcev Slovenije v Rjdencih, Artiivi II, 1979, str. 87 88. 4 Arlîivi II, 1979, sir 09-71 z diskulijskimi prispevki Franceta Rozman:., N:.dc Kobil in Ivana Kr.lr irja. 5 Vladimir Kdloïa, X. zborovanje , Artiivi IV, 1981, lir. 167 168. nost dveh arhivovf' ■ pri čemer je vsaka podobnost z zborovanicm leta 1993 zgolj slučajna. Bo'j spodbudna kot že omerjena izkušnja XI. zborovanj,! jo branje v načem glasilu Arh1 i o debati ... celo o burni razpravi na XII. zborovanju, namenjenem ob ravna 'i dru^oen¡h dejavnosti v Ormožu leta 1985,7 ki jO jo celo snema irl kdove, če r celo sestavni del nespisovnega gradila Arhivskega društva. Kakšna : bila diskusij» na posvetovanju o teh nični dokumentaciji jeseni 1986 v ljubljanskem Cankarjevem domu, pričajo Arhiv. IX na petih straneh ' O diskuj . in njjni vsebini na XIII. zbo-rovan j v Portorožu opozarja kar treliina zapisa o zborovanja na temo valorizacija dokumentarnega gradiva v iubilc;nern Ietniicu Arhivov 19C7. Možnost obravnave problemov na okroghli mi'ah po pod roejih in z manj referati ki ¡ih poročevalce navaja kot predlog, vreden razmisleka, pa ostain odprta tudi še pit let kasneje.5 Oktobra 1989 je b*lo v Pcstijni poslednje zvezno zborovanj;, a razen omembe v predstavitvi zabila, poročilo di Rusije ne omenja 1 Pač pa ie zborovanje leto dni zatem na Rog]i poleg "referatne" obravnave tematike o tehr.ični doKumcntaJiji i po-v."'nih odvzemih premoženja, potekalo v obliki okrogle m zc o sledmi terr', ki "_>e vzbudila aktn no diskusijo prisotn h". XIV zborovarje v deževni Škofji Loki jeseni 1991 se po celostnem vtisu si~er ne rrore meriti z ormoškim srečanjem, a zavzete razprave o bistvnin vpiaiarj h arhivske stroke ni manjkalo, čeprav je diskusijo ovirati {prcjStcvi ičnost referatov: a vsaj večinama so b i kratki.12 V tej vrsui ari ■ vskih srečanj zadrjih nekaj let se kaže da mar1' izbor strokovne tematike, k je lahko bližja večjemu (če gre za splošna vprašanja) ali manjš-imu delu arhivskih strokovnjakov, kakor zasnova in oblikovanje posvetovanja vplivajo na obseg in r"vo diskusije To si moramo na , rej res žele* , i o omogočiti po posameznih tematskrii sklopih (so, lahko potekaj ) vzporedno) in jo spodbuditi: vsai s prisiavlienitiu n razmnožei im :ezami13 al:* la vsa 6 Tain beremo o peičiti /;in c* srn jakov, "ki vleče slovenski irtiivski voz.navkreber brez veliki. pomoči svojih kol egov." . Naj m i;ilr joči] i oh /.iiiki ne i irn jem . K i K prejinja opomba. 7 Kristin? š*anipcri l"iirp, I'oroiilo o XII. zborovanju ... Arliivi Vi:, 19S5, «lr.no. 8 Ditkusija na pmvcloranju Tehnično dokliuicnlacija kot del kulliin:.; dediščine, Arliivi IX, 1986,8(1. 82-Bfi. 9 XII /.borov an je slovenskih arhivskih delavcev v I'artortiJ.ii, Arliivi X, 1937, sir. 9V-93. 10 Arliivi XII, 1989, str W 70. 11 l.ilijnn* V;drih 1 Jivienčič, Poročilo o pawclijvf nju ... Ailiivi Xlll, 1990, str. 150. Obs-fjieje o icmitiki okrojrlc mize G. Širiid. Okrogla miza prav lam, «tr. 151-1.12. 12 Škofjcbikn 7h oni v noje ... Artiivi XIV, l°91, sir. 96-98. I'oroiilo kraji c referate, ki so 'spod nudili ijuiimivo in v ca sili indi nasprol-jijoio si diskosijo" ler rifvaja vrchino obeli vrsi prispevkov na p os vel »vanju. 13 Tako delovno ^rulivo vtiin : referatov je bilo na voljo na posvetovanju jeseni 19KC o Irhoiioi ' jknnicn cijí in vsaj v nekaj izvodili I udi na zborov-inju v Porltiroiu. arhivi XVI 1993 Poročila o delu d ti Siva in zborovanjih 139 s kratkimi povzetki osrednjih misl referatov. Tu in pa skupna zavzetost, da pnspevamo svnj delež na bhnalncm posvetovaniu slovenskih arhiviptov z referatom, pripomb rimi, pa tudi s prisotnost^ in po-sluSanicm mnenja strokovnih tovarišev, lahko zborovanja da pravi smisel, Dalefi od takšne diskusijske zasnove j j bi'o zborovanje v Novi Gorici, kljub p.izadcanji m organizatorjev, ki se jim je le nekaj referentov odzvale s pripravi jcnin.i tezami svojih pi.ipevkov, Temu seje p i druži I r £c nepotrebna skromna prisotnost ali sko-ra' odsotnost arhivistov kar neka; arhivov '' - kdor da k: j nase, se mu pač vedno mui!i k Se pomembne' iim opravilom in ob tak'Y i zkušnjah postane primerjava z zborovaniem nabili kolegov muzealcev skoraj groteskna Sieer je res, da šele zadnja leta spet vzpostavljajo tradicijo zborovanj slovenskih muzealcev, a tudi vrsti XV. arhivsk.h zborovanj bi lahko izkušnji. muzejskega srečanj;* v Dobrni teden dni za našim goriškim zborovanjem povedaia kaj zanimivega, Da plcmina zasedanja nehati/en zgled so lahko tovrstna zborovanja zpodovinarjcv - pomenijo zgolj neaktivna predavanj;: in da zborovanje lahko ima nekaj tematskih sklopov. Tako so se muzealci odločili za štiri (slovenski muzeji jutri, kulturna dediščina zunaj muzejev, muze:ska pedagogika, tekstilna dediščina v muzejih). Zbornik15 38 referatov o tem so zainteresirani muzealci lahke prebirali že 10 dn: pred zborovanjem (dve leti prej le kak dan ali dva prej) Srečanje, ki j» potekalo v Štirih omenjenih skupinah, je tako združilo muzealce, ki so jih posa mezna vprašanja posebej pritegnila Fr: prvi skiEini je iO icfcrcntov predstavilo glavne poudarke svojih referatov v en. iri, ostale tr: delovne ure fin še kakšna dnig' dan) pa so omogočile pogovor, v katerem so referentom ugovarjali, jih dopolnjevali, predstavljali svoje izkušnje in dileme- skratka Človek je dobil vtis dejsvncstL in razm.šljanj slovenskih muze al cev o izbranih problemih stroke. Tako ni nif čudnega, dr. tako zasnovano srečanje najJe mesto tud' v sredstvih javnega obveščanja, saj je odhod zbe rovalecv i i Luibljane pospicmila informacija o zbo rovanju pri radijskih poročilih, pa tudi dnevri tisk ie predstavil vsebinsko zasnovo srečania dovol široke,'fi Ker iii vseeno, kakšna so zborovanje stroke, k morda res vidi svoj položaj nekoliko nižje od biblL- tekarstva in muzealstva,1 pa ji goiovo gre vzporedno mesto v ttj dobri diužbi, se velia zavzeti za dobra zborovanja. Za tako obnko strokovnih srečanj p i katerih prizadevr jr&anizato.tii>. V, Koloin, X, 7.I10 rovnnjc t Arhivi IV 1 !>B1, str, 1 Ci7.1 f>8 '5 Zhorovi nje ilni.tlvr slovenskih 'nu/ejilccv, Potim«, nkiober I 993, >91 sLr, (LVedilr T„jji Čqiii, Andrej» Kililcr, Mirija 1*1 itivsvfck). 1 fi Čl»nki na ilan 7Jiietkf zborovanja so re/.ulMI tiskovne ki.nfcrcncc ilan nli ilvn prcJ letu, na kaleri so Inliko jircilsLavili i.hornlk /.hurovanja. Jelk t Šiilcj Adnniič: Veliko ¡.aniinanja 7A iniiiefllskn srečanju. Dvodnevno 7.boiovi>nje ijiukccIccv v Dobrni, Delo, 13. uklohrt. 1993, IVim. ludi Slovence, 13, in 21, oktobra 17 'An i 111 iv udri/, saniozrfvcaanjn sLokc jc 111 Ji primerj«v« simo-vrcdnolciij« v uril iv is lik., bibliotek ml vy in mii7.c*lslvu. Meri ici ti ko slednji po 7. ata in s]Kidbnjalq str okov dih nn]ir cdovfloje tudi 7 narJvi v sLroki (bibliotekar, viiji bibliotek»r, mi '.( ski ¿vrnivnlcc 11/.. knsliis, viiji kuslos, muzejski fvcto''alcc) p_ ns"1 stroka ¡1117.n1 le -irliivisl?. IS Kol (ipomha 5, ■ 140 arhivi xvi 1993 Slovenski državljani so pri uporabi arhivskega gradivi; v Avstrijskem dižavnem arhivu na Dunuju Izenačeni z avstrijskimi Ministrstvo z? kulturo iepublike Slovenije je glede na to, da so pri -jpural arhivskega gradiva v javnih arhivih v Sloveniji avstrijski državljani izenačeni s slovenskim", protiloKanclcjev ured Rc puhl.ko Avstrije za reci proč i teto glede uporabe ar hivskil fondevv Avstnjskum državnem arln xi na Denaju,-Kanclerjev urad >c novembra 5993 odgovoril pozitivno, kar prinaša ugodnost, po katen ie tudi za slovenske'državljane arhivsko giadivo v Avstrijskem državnem arhivu na Dunaju dostopna v skladu z navodili o obravnavi zahtevkov avstrijskih državljanov za uporabo arhivskega gradiva v Avstrijskem državnem arhivu na Dunaju. Oh tej priložnosti b se radrzahvaiili generalnemu direktorju g. dr. Kurtu Piballu za izredno naklonjenost in podporo pri tej, za slovensko razisk valeo zelo pomembni odločitvi. Za informacijo naj dc damo, da znašr v Avstriji v deželn:h arhiv' i (z i;:jemo Danankega mestnega in deželnega, arhiv a) splošni rok i icdor1 topnosti 50 let, za tub državljane pc zahteva Štajerski deželni arhiv v Gradcr dovoljenje direkcije arhiva. Zahtevke o ir.diji dovoljenja z« uporabo arli.v-skegr. gradiva, k.g? hr^n1 Avstrijsk. drža vri irr.iv na Dunaju, mara obravnavati oraenion irhiv po nas-ledrjih navodili In Navodila o obravnav; zahtevkov za uporabo 1 PgvilJj fci sledijc, se ne dotik.no zakonikih določil u uradni tajnosti, dolžnosti posredovanja informacij ter varstvu osebnih podatkov. 2 Zahtevke ¿a uporabo ariivskega gracuva v zadevil pr kateri od njenega zaključka Se ,ii preteklo 20 let, je treba v načelu odkloniti 3 ¡tahtevke za uporabo arhivskega gradiva v zadavi, pp kateri je od njenega zakhučkr.'poteklo že 20, ne pa še 30 let, je treba pozitivno rešiti, cc je kandidat (kandidatka) za uporabe: a- priznan znanstvenik (priznana znanstvenica); b- slušatelj (slu£ateh\ca) avstrijske univerze, k. mu (ii) je naloženo neke znanstveno delo kot diplomsko oz. doktorsko delo ter predloži potrdilo, pc katerem prevzema univerzitetni učitelj (uni-veizitctnc učiteljica), Ki j: mentor slušatelja (slušatelj ice), odgovornost za uporabe arhivskega gradiva; ! .... • t.Jj ... . e- druga oseba, pri kateri jo mogoče na podlag, dotedanje publicist čne*dejavnosti pričakovati, da bo uporabljala arhivsko gradivo na podoben način kot priznani znanstvenik (priznana znanstvenica). 4 Zahtevke za uporabo arhivskega gradiva v.zadevi, ki ie bila pred več kot 30 leti zaključena, je trebi, v načelu pozi, vno re£ ti kolikor ne obstoji neka osnova za odklon i* o v na podlagi točke 5 5 Zahtevke za uporabo je treba ne glede'na čas nastanka arhivskega graiiva ter kvahrikacno kandidati (kandidatke) ¿a uporabo odkloniti, kadar je t" potrebno iz naslednjih razlogov a- v intemsu vzdrževanj p javnega nuni, reda in varnosti, narodne obrambe, zuna^iih odnosov, v gospodarskem interesu neke korporaeije lavnega prava, zaradi priprave odločitve a zarad' prevladuj jče koristi strank; b- kadar ob stojijo pravnovebavne omejitve privatnih o;cb glsde razpolaganja kot odredbe zapustnika ali dediča; c- v primeru da uporaba arhivskega gradiva zaradi urejevalnih del, ki jih je tieha Se opraviti, začasno ni mogoča. 6. V ptimeru, ko g'ede na vseDino arhivskega gradiva da prizadet pismeno soglasie k dovoljenju za uporabo u ne obstojijc v točki 5 navedem mzlof.i, .e možno zahtevek zr uporabo pozitivno reStu tudi takr.pt, če po zaključku poslovne tadeve 5c ni preteklo 20 let (izjema k točki 2) 7 Tujoem je trebi dopustiti uporabo lrhivskcga gradiva, ki ga hrani avstrijski državni arhiv v obsegu, kot je avstrijskim državljanom omogočan vpog sd v arhivska funde države, ki ji pripada kandidat (kandidatka) za uporabo. Pri tem pa se nc smejo zmanjša,,.omijitve ki veljajo za dorr."iCe državljane Ak 8 Zahtevke, za uporaoo je treba vlagati po priloženem ohrazcu. * ' . ' 9 Kolikor bi se ori Avstrijskem državnem arlum glede nekuga zahtevka za uporabo pojavili dvomi se je-treba pied reSitvjjc zahtevka posvetovati z Uradom zveznega kanc'erja (Sekcija I). Joic ¿on tur arhivi xvi 1993 l41 Ocene in poroMla o publikacijah In razstavah Ostale pubJikatr j; Mojca Grabnur, Arliiv Republike Slovenije, Arhiv Republiki; Slovenije, katalog, Ljublinna 1993. 18 strani Lelos se 'e predstavi1 Arliiv Repubhke Sloveniic z enako naslovljeno publikacijo, k: jo v uvodu pred stavlja kot vodni' in k, ima po vsebini sodeč namen občinstvi. piedstavit. Arliiv n gr. inforn.irati o nje govi deiavnusti .. arhivskem gradivu, ki ga varuje. Publikacija, ki je ra^dcPena na več poglavij, nam predstavljr razvoj Arhiva, prve začetke zbiranja ar hivskega gradila za znanstveno prončevanie zgodovine pri Družbi za kmetijstve ir kori;;tne umel nosti na Kranjskem v dnig. polov;ci 18 stol., Deželnem muzeju Kranjske od 18zl dalje in pti posameznikih. kiikcr pri Jožefu Kalasannu baronu Erber-gu od prv.li peskusav institu^ionalLnat arhivsko dejavnost v drugi polovici 19. stol. do formalne ustanovitve Dižavnega arhiva v Ljubljani 19?.6 in na«, tanka Osrednjega državnega arhiva Sloveniic v let» 1945, V delovanju Arhiva po 1. 1945 obstojata dve stalnici: zahteva po pi mernem prostori' m skrb za povečanje števua arhmstov in za nnhovo strokovno izpopolnjevanje. Ob popolnoma nezadostnem Številu arl.ivistov glede na obseg arhivskega grad:"a, k gaje arh v hrami, 'n na potrebe po prsvzemariu novega gradiva ob organizacijski!: spremembah; it Ar-h'vu uspelo, da ¡je 1960 izdal pregled svoiega arhivskega gradiva. Šele v 70. letih so bili s postopnim širjenjem arhivskih prostorov v Gruberjevi palaiii, njeni adaptaciji n z novim arhivskim skladiščem p"dari temelji za kadrovsko širitev n s tem so b>'.e dane možnosli zr SirSc in kvalitetnejše strokovno delo. Dejavnost Arhiva se je Sirila na konservalcrsko-restavratorske, izdajateljsko, raziskovalno it izobra ževalnc področje, "Nastanek suverene slovenske države v letu 1991 je dal Arhivu nove naloge, p i-kljnčili so se mu arhivi, ki so imeli dotlf poseben status, povečalo se ie tuli niegovo grudivo. Večji del vodnika je posvečen arhivskemu gradivu, ki ga Arhiv Republike Sloveniic hran od 11. jtol dalje. Do 1918 sc to gradivo nanaša predvsem na območje nekdanje dežele Kranjske, pu 1918 do 1945 na ozemlje Dravske banovine in po letu 1945 na ins.itucije na republiški ravni. Izredno dragoceno J7 filmsko gradivo, ki se sestoji ir prvi.i filmo^ dr. Karla Grossminna iz 1005. icta, filmov od 20. let dalje Veličana Beštra, Bozidarjj Jakca, Metoda Bidjure, Janka Ravnica, Ridi'a Omote, Mariana Foerstena, partizanskih dokumentov 1941-1945 Bc-židarjr. Jakca, Čora §kodlarj i in Staneta \ irška, po I. 1945 pa gradivo Triglav filma, Vitu filma ter nekr.ter h manjših fi!msk:li podj ;tii. Od 1980 deluje v Arhivu tudi konservaeija in restavracija, ki ji ,2 posvečeno posebno poglavje. Na koncu vodnika so Se pedatki o uporabi gradiva, arhivskem informaciskem sistemu, hiblii grafija izdaj Arhiva izbor bbl.ografije ki je nanaša na arh vsko grriivo ir Arhiv ter seznam arhivskih strokovnih delavcev 1918 1992 S publikacijo zaključuje angleški prevod, kar omogr.ča dostopnost tudi tujim bralcem. Avtorica n urednica publikacije e Mojf.a Grabner v sodelovanju s strokovnimi delavci Ar biva Publikacijo je založila založba Mladika v J00C izvodili. Je bogato ilustrirana, predstavljeni so predvsem arl.ivsk. dokumer.... Pohvaliti mor;imc ob likovanie ir tehn;cno ure litev, ki ;e delo Irene Mandeli, in odli :ne fotografije, ki so delo vtČ na začetku navedenih avtoriev Vodnik 'e izpolnil vrzel, ki smo jo v Arhivu že dalj Časa Čutili, čeprav je prvo informaci o o Arhivu v poljndni obiiki podala publikacija Arhiv 3R Slovenije in Gniberjeva paLČa v seri Knlturn. ni naravni spomeniki 1922. Vei Čas pa sme pogrešali lepo ilustriran vodr.ik, ki sc ne bi omej'1 le na nfor-macijo o Arhivu, ampak b slikovno prcdUavij tudi najdragoecncjic ir najprivlačneiše arhivske doku menic. Ta namen e vodnik v polni meri izpolnil. Želimo, da bi dobili cim več feanimivih in lepo ilustriranih vodnikov, k b. arhivsko deiavnost privlačno predstavili in s tem nformirali cim več 'judi. Emu Ume k 142 Ocetic in poročila o publikaciiali in razstavah ARHIVI XVI 1993 Ema Ijmek; Erhtrgi in dolsuki arhiv, 2, del, Arhiv Republike Slcvei'ije. Ljubljana 1992, str 251-56? V zadr'em letniku Arhivov (XV, št, 1-2, Ljubljana 1992) smo poročali o prvem d?iu inventarja dolskega arhiva, drugi, V je izšel v letu 1993 (z letnico 1992), pa obsega popise Arhivov druiin Breekcrfcld, üallcnberg in Raigersfcld ter naknadno naideno gradivo druž ne Erberg. Po sherni, k' je bi a v rabi v tedanjem arhivu LRS, je dr. Umekova razvrstila gradivo v skupine: normi1 a, dnminiealiii, rustical ., iusti, 4<_]ia, korespondenca, familiaria ter posebno udejstvovanje. V dodatku je objavila tudi rekonstruiran popis listil m rokopisov, ki ih je hrami v svoji zbi ki v grrkdu na Doiu Jožef Kalasanc Erberg jn so danes v zbirk, listffl oz. rokopisov Arhiva Republike Slovenije. Preko 80 strani obsegajoče, zelo podrobno sestavljene osebno t krajevno kazalo se nanaša na pnpise v obeh delih in močno olajšuje isknnie. Za zaključek l želeli ponovno peudaiit* da bo o^avljer inventar dragocen in neobhodno potreben pripomoček vse/n, ki se bodo kot zgodovinarji ali dru'nost dolžine časa in ponovno opozarjajo na to, d« ie stoletje lahko kratka in v isti sap. dolga doba, saj se zdi L ubijnna izpred sto let skozi zorni kot tedan ih zdravstven ,i in IngiensLili razmer kot mesto iz nekega drugega Fveta, daleč oddaljenega od tistega, v katerem živimo. Ljubljana je leta 1895 - kot je znano ■ dobi.a novo in moderno boln. ¿o z vsemi potrebnimi kliničnimi addslki, hkrati pa so v mestu v času, ki ga obravnava knjiga, delovali tudi še razni privatni sanator" n ambulante. Toda ob tem jo biia rešilna postaja ustanovljena šele leta 1900 in tedaj je Ljub 'iana dobila tudi prvi rezilni voz. vse do preloma stoletia so poškodovane in bolnike po mestu in do bolnišnice je nosili na nosilih in vozili v dvo-kolnicah. Število zdravnikov in zobozdravnikov v mestu je od leta 1895 do 1909 naraslo od 25 na 47, pri čemer ne rasti števua zdravniškega osebja ustrezala tudi rast števila prebivalstva ir bolnikov, ned vomno j c p ri povečanem števiiu bolnikov treba upoštevati, da se jt izboljšala tudi "tpistrac' a bolnih in bolezni. Toda v ;sti sap, je kranjska prestolnica šele leta 1 909 pcdprla piedlog o uvedb1 mesta mestnega šolskega zdravnika, ki bo nadzoroval zdravje ueencev ter zdravstvene in higienske razmere v mestnih šolah in zasebnih vzgt zavodih Otroci so se 5j naprej rojeva!. doma "n v domači oskrbi pr bab: ;ah. saj se j c še v začetku 20. stoletia ¿a porod v porodnišnici odločala le vsaka peta ženska, umrljivost dojinčkav pa je bila še ob koncu 19, stolet;a okoli 35%, kar je vsekakor ve.iko. 1n končno med boleznim* k so mestnemu fizikatu povzročale posebne skrbi in k.t so bile pomemben vzrok umr Ijivosti liubl/mskili meščanov, so bije še vedno predvsem otroške in nalezljive bolezni: mestni fizik se je licer tolažil, da bi bile lahko negativne posledice mestnih higienskih razmer še slabše, toda to ne spreminja dejttva, da so otroci kljub cepljenju še dalje v 20. stoletji.- zbolevali za davico, ošpicami in ikrktirko, da. seje v mestu še leta 1910 pojavila 144 Učene in ooročila o publikacijah m razrtavah ARHIV! XVI 1993 koiera, da jc uinrl razmeroma venk odstoteK bol n:kov ti'di za dug'n-' nalcz)j!vin i boleznimi kot sta tifus in j etika (vsaka pita smrt v L; rbljani je b I a posledica j ,ti. :c .n da so se naglo širile tudi spolne bolezni (tako, da jc od leta 1904 zdravnik dr. Jemc Demšar vodu celo brezplačno ordinaci o za spolne bolezni v Mestnem domu). Kljub vsemu navedenemu ugotavNa avtorica v mestu padec umrljivosti v obnvnavancm obdebju; pri tem pt^ča vprašaje o tem, kcliko je til padec smrtnost: rezultat 7.bo]j iar i a zdravstvenih in h g,-enskih razmer in koliko doscljcvanja zdravih, mladih ljudi s podeželja v razpravi odprto. Mrd nasilnimi smrtm. imtjc že v času pred prvo svetovno vo'tio opuzne meste samomori1 to potr-jje si-cr zna ■ no ugotovitev, da se število samomorov v prostoru v katerem živirro, ni drastično zvišalo šele po prvi ali celo drugi svetovni vnj:ru, temveč jc svojevrstna trajnica s trendom k zviSevan,u. Posamezna poglavja prve knjige so nato na menjena še icknmištvu in zobozdravniški negi. V začetku 20 stoletja so Ljubljančani lahko izbirah med šestin, zobozdravnik,, pr, čemer;" Mestni magistrat zobr.e tcnnikc tudi kaznoval zaradi mazaštva. Prav v obravnavano obdobje spada tudi čas bo1' organizirane skrbi za n-jge zob pri otrocih irj prvih sistematičnih akcij za preprečevanje zobne gr.ilobe Higienske razmere v Bjupijani v obravnavanem oDdobju so bile v teratur že obširneje obdelane, vsekak.r obširneje kot zdravstvene, vendar je uspelo Tuditi Šega tudi to sliko v marsičem dopilnii in razširiti. Med poglav i, k1 prinašajo v 'cj zvezi nove, zanim ve podatke- so picdvscm tista, ki de uk/arjajo z mestno preskrbo z živili mestno tržnico . i revizijo predaj iln ;n obrtnih delavn:c. V ostalem zaokroža podebo mestne higiene podrobnejši prikaz mestnih komunalnih de'avnosti vse de pred.rtavitvs funkt-ue mestrih peric i i že omenji nega mestnega konjarja s plačo 1200 kron ni leto. Knj'ga Jtidii:e Šega je tiuična "case study", podrobna krajevnozge dovinska itudija, ki razkriva vse kvalitete in možnosti prostorsko ome^nega, a zato poglobljenega zgodovinskega pristopa. Kot rečeno je Ljubljana, ki jo popi^jc ta knjiga, že dileč kot svet il! romanov s porumendim in ob straneh načetimi liiti. a vendar je podoba ki nam jo sli! a avtorica, tudi pomombno puglavji i: pr. nas še v^dno male raziskane zgodovine zdravstvene kulture in zdravstvenega skrbstva Zstoje po svoje pre scnctl" o, da je moral rokopis tako dolgo čakati na natis in vse do danes ni našel založnika ne finan-seria, (udi tam ne, kjer bi interes ne le za sodobno, temveč tudi preteklo zdravstveno kulture vsekakor moral biti. Zamik, s katerim izh: a, pr tem knjigi n. v škodo: avtorica je opravila naporno delo obračanja lista za listom, faseikla za fasciklom in iz gradiva strnila sliko, ki odpira pogled v resda le del, a vendar zanimiv in pomemben del slovenske idravstvene in kulturne zgodovine Peter Vodopivec Darko Fris, Korespondenca Kazimir j a ZakrajSka, O.F.M., 1f 07^928, Viri 6, Arhvjsko društvo Sloveniji1, Ljubljana 1993, 17.6 str. Šesta številka zbirke Vjjj, v kateri zgodovinar Darko Fr;* objavlja del korespondence frančiškana, časnikarja n ;7scljcnskega organizatora Kaziniria Zakrajška (1 8?8 1958), ustanovitelja newyorfkc Rafaelove družbe (1908) in aktivnega delavca v ponovno ohijc"1' Družbi svetega Rafaela v Ljub jan, (1927), jc že druga publikacija v omcnjtni zbirk , k ja posvečena arhivskim virom slovenskega izsel-jenstva. Prva jc izšla kot tretji zvezek (1990) z na; lovom Slovenski izseljenci in s p/'spjvki Marj-ina DrnovSka "Utrinki o odnosu Slovencev do izseljenskega arhivskega gladiva" in "Jugoslovansko društvo sv. Barbare jz Eudna v Belgiji 1929-40", Masaža KlemenčiČa in Darka Frra "Iz arhiva Ivana Moleka", Bogdana Kolarja "Cerkev in izscljcnstvo v letih pred prvo svetovno vojno" n Andreji Vovka "Zapisniki Defense Alliance for Yugoslavs in Italy in Yugoslav Emergency Counc,j v New Yorku". Zakra'Skeva korespondenca '.z let 1907-J928 za jem a Čas njegovega prvega hivania v ZDA kamor seje odpravi! novembra 1906. To je b.! Čas množičnega odhajanja Slovencev v državo, k' :c Še vabila delavec, čeprav ic že poznala gospjdarskc krize (kmalu po Zakrajškovem prihodu jc v letih 1907/08 cbnihnila ena večj i pred prvo svetovno vi ¡no). Slovene, v ZDA niso tili ic delovna sila po ameriških rudi "tih, tovarnah na grrdbiščih železnic td,. ampak jc b 1 dc1 izsclicnccv aktiven tudi v pod pomih in prosvetnc-kiltumih organizacijah, izdajali so Časnike in Časopise, se delili po nazorst >n prepričanih, ki :o bib močna tur"' v stan domovini, marsikdo jc s polnimi pljuči rzadi lai" ameriško svouodo i,i se z dodatnim izobraževanjem spnpi cl z izz.vom (■uspeh je v marsičem odvisen od lastne zavzetosti in sposobnosti), ki mu ga je nudila ta država. Močno prisotna med slovenskim- izadjanci jc bila tudi Cerkev, ki c v prv vrsti ikrbcla za ohran tv vernosti (ne tako malo ,'c bilo glasov v stari domovini o narašcan verske mlaenosti in celo zapuščanju vere pri Slovene h kot posledica amcriškiga načina življenja), hkrati pa tudi za ohranjanje slovenske zavesti, zlasti jezika in obiL.ijcv Slovenske župnije, domovi, šole ipd. so združcvrle verne n jim dajale občutek vam est) n košček start domovine Med prizadevnimi duhovniki na demo tudi patra K^zimirja Zakrajška, ki ^ poleg že omenjene Rafaelove druž bc v New Yorku, ustano\j] tud. Ave Mar'o. prvi slo ver.ski verski list v ZDA (!909), objavljal v Štc vilnih glasilih, deloval ¡pri pr scljcnski kom .siji na Ellis Island" itd Darko Fij* je objavil Zakra^ikova pisma .n do pise k ore spon dent o v iz nove iti stare domovine. Del ih je našel v ameriškin (npr v Archives of the D o ccsc of Cleveland) in del v domačih ari ivih (npr. v Frančiškanskem prov-ncialncm arhivu v Ljublj mi). Poleg uvodnih avtorjevih razmiiljani, k! nas uvedejo ARHIVI XVI 1993 v čas in razmere v ZDA je težišče dela na obiav-Ijcnih pismih, ki predstavljajo Lmpjj za mai.>ikatero na dalj njo raziskavo. O pomcui avtorjevega dela in □ obiavljnnjii arhi,rskcga gradiva sem napisal že nekaj misli v Književnih listih Dela (22 7 1993. Objava arhivskega gradiva Korespondenca "apostol ü slo ven skega i^seljenstva"), zato tega ne bi ponavljal Poudarim naj le nekaj misli o publikaciji Delo je del Friševc uiagi'.tr^ke naloge 'Rszvo slovenske katohške cerkve v ZDA od srede 19. sto lct]a do druge svetovne vojne", ki jc je uspešro zagovarjal marca 1992 na Oddelku za zgodnvini filozofske fakultete v Linbljam. Uvodna poglavji |e posvetil zgodovini katoliške Cerkve v ZDA, delovanju slovenskih frančiškanov do leta 1927 in njihovi čas m\arski, tiskarski in izdajateljski dejavnosti ter newyorški Rafaelov dnižbi. Vsa ta dejavnost je b'ia tesno povezana s patrom KazLiiirjcm Zakrajčkom, k so ga imenovali tudi "ameriški Krek V teli poglavjih dane informacije mm omogočajo bolj";e raztimevanje dokumentov ,n so nekakšen zgodo-vinsk' okv r k dokumentom. Moti le prevc'ika razdrobljenost na podpoglavja, karie bolj stilistična kot vseb nska pripomba. Tekstovr del opremljen s kritičnim aparatom n z daljšim povzetkom v an-glcŠČin kar ic hvalevredno za bralcc onstran Atlantika, ki niso veŠci slovenskega jezika. Driig: del puhlikae ;e objava 97 pisem v cziku originala in z esnevt imi opombami. To jc gradivo za raz iskovalee, ki i bilo razpršeno na obeh straneh Atlantika in nam omogoča vpogled Uidi v bolj skrita, da ne reí cm zakulisna dogajanja, k', nam lih lahko dajojo samo pi ¡ma kot ena najboli osebrih kategorii arhivskega gradiva Na koneu zasledimo menrko kazalo, seznam objavljenih p;scm in slikovnega gradúa z navedbo megovih nahajališč Avtorju želim, da uspešno gina v i °hj- ' tudl nadaljevanj, tj Zikrajškovo korespondenco po leni 1928. Marjaii Drnovšek Nova ohla.st - nova imenu, dokumenti o preimenovanjih naših krajev v letih 19481955, febniar Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, katclog, 30 strat Drobna knjižica, ki jc spremljala ras stavo o pre imenovan, ih krajev na območj i občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin v lctili '948 1955, ima za razstavni katalog skoraj tipične sestavne dele. Kratki Studiu sledi seznam uporabljenih virov in literature, nekaj fotokopij razstavljenih dokumentov pa še seznani razstav1;enega gradi* a, ki je bi o na ogled v štirili vitrinah in osmili pano ih. Iz seznama jc razvidno, da so bile pi/leg arhivskih dokumentov razstavljene tudi stare razgledr >ee obravnavanih kra'cv, 145_ zakonodaja, ki jc urejala to problematiko in časopisna poročila Avtor študije Junj Rosa ugotavlja, da so bila mera naseljer.m krajev večkrat pod vržena spremembam, zlasti ob večjih političnih preobratih Na Goriškem 'c pesebno poglavje teh po-jivov cas italijanskega fašj¿ma, a v tokratni Studiu se je omejil le na preimenovanja naselij po drug svetovni ¡vojni, zlasti v obdob!u m;d let 1948 in 195,"i, ko so bi la ta przaievanja najbolj intei.zivna. Proces spreminjanja sc jc dogajal v dveh smereh. V veČini primerov je šlo za dopolnjevanje enako glj-sečih se imen krajev oziroma za man'Še paprpvke imen s kakšnim dojočevalmm pristavkom in jezikovno izbolj£avo (npr Grahovo ob Bači namesto Grahovo) ali za ukinitve krajev, razglasitve novih ter s tem povezane ¿dinzitve dveh ili več nase)1 v eno (npr naselji Ajdcvščita n Šturic v naselje Ajdovščina). Dni 30 poglavje so bila preimenovanja krajev s starimi historičnimi imeni, k niso bila v skladu z novo družbeno in narodno stvarnostj . Mr-teča so bila predvsem imeva povezana z vero in Cerkvijo (Šmarje, iiv Križ, ¿t. Vid. Šempas, Sto-maž, Opatje selo, Šempeter, Šmartno) ter imena z očitnim nemikim 'ezikovn^m .zvorom ( Dornbcrg, Rihcmberk, Kromberk). Nova nblast je preine n o vanja poskušala izveiti na 1 itro, v piaksi pr so se stvari za.ikale. zato so spremembe niijv-iČkrat uve-jali ob novih upravno - teritorialnih razdelitvah, ki jih je b i0 pc vojni ,feč. Avtor prispevka za vsak pn-imenovali kra na Goriškem opiše pouk dogajanja. V primerjavi z ostalo Sloveniio jc bilo na našem območja p menovanj malo. Toda vendarie so nekateri kraji izgubili identiteto in, kot zaključuje avtor, povzročena jf. bila kulturna Skada ka; :i stara krajevna imena so del na£e zgodovine in kulture. Aleksandra Pavšič-Miiost Po skciich starih poti, razstava dokumentov arhivskega fonda Cestni odb ir Tolmin 1B69-¡923, Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, Nova Gorica, november 1993, katalog, 6E strani Pokrajitjski arhiv v Novi Gorici se v svi-j;h galerijskih prostorih ponovno predstavna z obsežno, zanimivo in tudi za oke priiotno razstavo z naslovom 'To sledeh starih poti". Avtorica razstave in kataloga Lilijana Vidrih Lavrcnčič nas popelie po nekdanjih cestnih povezavah v takratnem tolminskem sodnem okraju, na območju katerega ic deloval tolminski cestni odbrr. Razstava tcmc':i na gra divu arhivskega fonda Cestni odbor Tolmin, k" ga kot edini pr-mer te vrste hranimo v našem arhivu. Kake in kie so končali fond ostalih pet'h cestnih idborov, ki so delovali na območ u današriih treh severnoprimorsk-h občir., ne vemo, Posamezni doknmente o tej temi najdemo med gradivom av- Oeene in poročila r publikacijah in razstavah 146 Occn-- ii porocu; o puolikaeiiah in razstavah ARHIVI XVI 1993 strijskih m italijanskih občin, v večji men pa ¿eveda v fondu Deželni odbor v Gori*;' ki ie nadzoroval delo cestnih odborov. Postavitev razstave sovpada s 125-letniCO ustanovitve. in 70-letruco prenehanja delovanja tolmir skega cestncga odbora. Uvodni eksponat, geigralska karta tolminskega okrajnega glavarstva i- leta 1882 obiskovalcu predstavi širše obmečje celotnega dogajanja, Sled mu H3 raznovrstnih spinov, načrtov in zakonov, dopolniujejo pa ji,; barvne fotokop e izsekov i: prngledne karte občine Tolmin, odlomki teksta iz kataloga ter čmobele fotog-afijc eest in mostov, kakršne poznamo danes. Eksponati so razporejeni v več zaključenih enot ZLČctni del razstave g ovc \ na splošno o toh.. nskom cestnem odboru, sledi csrednji in najobsežnejši d^l, kije namenjen razvoju okrajnih oziroma skladovnili cest ("kraj Bačc", "kraj Idrijce", Mr>st na Seči - Tolmin - Volarje Ladra - ladrski most na Soči, Ribi?- -Logjc, okrajna cesta ob l^adižij Kozarsče - Vrh Mclu Volče. Kanal Avčc - Log Mest na Soči. Bača - Kncža, Slap Roče), za katere je bi' pristojen zključno cestni odbor V tem delu iistjpa zlasti prekrasen načrt mostu na rek' Soči pri Mostu na Soči pred iigradn o akumulacijskega jezera Ki ie zalilo globoko sotesko reke Soce. Na fotografi'' k. prikazuic današnje stanje, zlahka opazimo bistveno višji nivo reke, vendar velju upoštevati najbrž tud dejstvo, da je bila fotografija posneta v času obilnega jesenskega deževja. Manjše število eksponatov prikazuje dovozne ccste na železniške postaje, ki nh je zaradi povezav okrajnih cest z železniškimi posta iam i moral vzdrževati cestni odbor. M t d njimi sta najbolj slikovita skica mostu čez BaČo v Klavžah iz leta 1908 ter načrt železniške pcstajc Podbrdo iz leta 1904, Razstavo zaključujejo dokumenti o občinskih cestah, k so se navezovale na okrajne ceste. Zanje so i)ilc pristoine sicer obline, vendar je cestni odbor običajne sofinanciral njihovo g-adnjo oziroma vzdrževalce, Opozoriti velja zlasti na dokimentc o obnovi znamenitega Hudičevega mestu v Tolminskih koritih iz leta 1912, pa o mestu de?, potok Kozjak nad Kobaridom, Zanirriv ie tudi načrt znanega Napoleonovega mostu čez Nadiže v Breginiskcm kotu. Načrt ,e iz leta 1884, za primerjavo pa ie priložena fotografija današnjega mestu Zadnji panoji prikazi jejo grad;vo o občinskih cestah, k so sc navezovale na koroško državno cesto. Katalog, ki spremi a razstavo, m a 68 strani. Tekst v celoti sledi postavitvi razstave, V katalogu c ob;avlienili 20 najpomembnejših dokumentov, za ključ.ije pa ga seznam eksponatov. Razstava bo v Pokrajinskem arhivu na ogled do 8, februarja 1994, Nato jo bomo predvidoma preselili v okolje, o katerem pravzaprev tud, guvori, v Tolrr 'n, kar bo za domačine še posebej canimivc. Metka Nusdorfcr Vuksanovic Albert Pucer; Inventar zbirke - Inentarin della collezione Giuseppe Tiirtini 1654-19M, Poknniriski arhiv Koper 1993 Pokrajinski arhiv Kop:r jc v preteklem letu izdal le eno svojo publikacijo, t.j dvojezični (slovensk i in italijanski) inventar arhivske zbirke Giscppc Ta rt in i, avtor.a Alberta Pucerja, V obeli jezikili, neglede r.a to, v katerem 'ezik-j jc pisan osnovni dokument (v latinskem, nemškem ali pa v italijanskem) je objavi.en ..i 445 regestov dokumentov, Regesti sestavljajo inventar zbirke, ki smo jo v letu 1986 prevzeli ad Pomorskega mozeja Sergcj Mašera iz Pirana V letu 1991 e avtor zbirko uredil, sestavil inventar in publikacijo pripravil za tisk v jubilejnem letu, posvečenem 100, oblctn.ci umetnikovega reistva v Piranu. Dokumenti so razvrščen v sedem kategori Najobsežnejša je 1, Kategorija (A) dnuinskili spisov, k poleg dnžinskih, prerroženiskih n drugih spisov vkljLČire še korespondenco in testamente 2, kategorij (B) je sestavljena i: Tart ntje/ih znanstvenik del o glasbi, matemauki, Fiziki in filozofiji. Tretjo kategorijo (C) tvorijo prepisi Tartinijcvih znan^tve nih del, V 4 kategor o (D) jc avtor uvrstil dokumentacijo c cbclcžitvi umetnikove 200-ictmce rojstva v Piranu, Sem sodi himna Tartimju (Antonia Smareglia), dokumentacija o postavili spomenika Tart Tu ju v I rani) in proslava obleti iice. Peto kategorijo (E) sestavljaio tiski, t.jj partiture, knjige, brošure, revije in drage tiskovine, časopisi in časopisni urezki ter plakati. Samostojno, šesto kategorijo (F) tvorijo fotografiic, v sedme kategorijo (G) pa je avtor uvrstil vse ostalo, kar ni Vilo mogoče razvrstiti v predhodnih šest. Uvodni del kn ^c so avtoriev pnspevek k videnju o umetniku in njegova obrazložitev pristopa k ureditvi zbirke. Zaključni del sestavlir\ta abeecdri s; zna m krajev in osebnih imer., ki se pGjav'jajo v dokumentih Priložena je tudi sk:ca rodbir skega drevesa doižinc TartinL k' seveda n' popolna, jc pa sestavn. del zbirke. Zaiim."ost te zbirke je da ni zaključena, Z nevimi pridobitvami, kakor ludi z gradivom, nastalim v "Tartmijevem letu", bo zbirka postala Še bogatejša, Strokovno recenzijo je opra.'il dr, France M, Do-linar, prevode dokumentov iz latinščine Marjan Ro-žac, iz nemščine Janko Biaže;, prevod 1 iventa~ja v italijanski jeTik sta opravila Tullio V.inello in Da nie-la Milotti-Bretoni Besedilo je računalniško oblikoval Danilo Ozmič, tiskala pa tiskarna "Tone Tomšič" v Ljubljani v nakladi 400 vodov. Izdajo sta sofinancirala Ministrstvo za kidturo Republike Slo-vcmic in Skupščina občine Pi.an. Skoraj vsaka institucija na tem območju sc jc po svoiih strokovnih i nI siceršnjih nagnicnjili vk [j učila v obeležitev tega jubileja. Kako priiitno bi bile brati o tem, da so se ustanove matičnega nr.roda onstran drža /ne meic množično vključile v pr editve v počastitev naših zamejskih rojakov. Milica Trcbšc Štnlfa arhivi xvi 1993 Ocene in porodila o publikacijah in razstavah 147 Lujo Margetič: Statut koprskemu koinumi iz letu 142? z dodatki (h, leta 1668, KopcpRovinj 1993, 537 str. Izdaja koprskega statuta, ki jn ;c za objavo priredil priznal., hrvaški pravr' zgodovinar di Lup Margetič, jc nastala kit rezultat sodelovanja Pokra-|ins!(cga arhiva Kapcr in Centra za zgodovinske raziskave iz Rovinia. Uvodna Stud' a, ki jo je pripravil avto^ je razdeljena na dva dela. V prvem delu nas avtor seznani z poreško-reškim rokopisom statuta^ s kritjiji ki so upoštevani pi ■ izdai (pr indiji jo avtor poskušal kar najbolj olirai.iu besedilo rckopi:;a) ter s kratko zgodovino mesta Koper, Avtor sc ne spušča v razlago zapletene zgodovine Kopra, pac pa poudarja le tiste letni :e n dogodke, k: so bili pomembni za razvoj statutarnega prava ter za nicgovo razumevame. Svoj.; bogato znanic iz pravne zgodovine nam dr. Mnrgetič predelav v drugem delu ii"odnc Štu-di-e. V njej govori o razvoju statutarnega piava. S tatu'', ki sc nanaSajo na .jtrska mesta, so prvič ?abe leženi v Tlicsaurut Eeelcsiae Aq lilciensis leta 1212. Tako koprski statut ¡i leta 1423 kol tuc,; statuti osji ill istrskih mest kažejo neke posebno nt i v razvoju sredrjeveškega prava. Zarafll tega se prikaz ne omc u'ic le na statul mesta Koper iz leta 1423 (čeprav ie prav ta statut osnova razlage), pač pa ga avtor primerja s statuti drugih sirskih nust Kol posebne .i pomembne dele statuta avtor omeria določbe o sužnjih in Židi'i, določbe z obh-gaei skega prava, določbe i": lastninskega prava ter določbe statnia, k sc nanašajo na družino in dodo-vanie. Oblignc^ska določila koprskega statuta (to so določbe o prometu ncprcmicnn n premični:i) so najnatančnejša izmed vseh statutov istrskih mest. Zaradi tega je avtor posamezne pomembneiše določbe razčlen i 'n -ih pravnozgodovinsko razlo'.il. Načelo lastn ne it bilo v pravnem sistemu sredrjega veka različno od današnjega. Avtor nam v poglav.u o stvarnih pravicah i : laslninskega prava razloži posamezne določbe, vpliv rimskega in bizantinskega prava na ijibov razvo ter nas tako približa srednjeveškemu pojmovanju lastnine. Uvodna študija ;c v ecloii prevedena italijanščino. Sledi tekst rokopisa. Prve št. knjige so i: leta 1423. Peta knjiga pa je ohranjena v izdaj iz leta 1668. Lc-ta vsebuje številna doZcva pisma, zak ljuček in abcccdni seznam prvdi Stiih knjig statuta Izdai a statuta sc zaključuje s kazalom pomembnih pcnov, mailirvn glosarij^m in povzetkom v hrvaščini. Kazalo in glosar sta prevedena v nali-■anščino. Danicla Juričič-Čargo Inventarji 2 - okrajni uradi 1854-1868, Zgodovinski arhiv Celje Zgodovinski arhiv Celje je v JotJ 1993 v seriji Inventa."! izdal svojo drugo Številko z naslovom Okrajni uradi 1854■1 868. Avtorji Vida Perkopee, mag Ivanka Zaje Cizeli iit Hedvika Zdovc so obdelali okrajne urade Celje Gornji Grad, JelŠovee ( riarjc pri Jelšah, Slovenske Konjice. Laško, Rogatec, Vransko in Okrajni gradbeni urad Celje). Gradivo okrajnih uradov jej Zgodovinski arhiv Celje pridobil iz Avstrije na podlagi reslitue je z leta 1925. Prevz.ito jc bilo brez pi ;arniških cvidenc, vendar že prej zaradi varnostnega nukrofiimanj i fo-liirano, tako da so sc morali avtorii držati že naprej določene sheme Pi.itnika.eija nam že v začetku predstav upravno reformo na nižji siopnii 1849-1868, s Čimer ie bila dana tudi zakonska osnova za obsTj -n delovanje okrajnih uradov, njihove Dristejnosti organizacij > in njihovo poslovanje. Nato sledijo tehiiiči-. podatki o fondu 7 mejnimi letnieam' statizličnin i podatki (cd površine, števila prebivalcev, pieisfcovalnij son.šČ, števila občin do preglednice fondov okrajnih uradov). Vsi podatiu so tudi tabelarično prikazan Popis gradi 'a, ki obsega 136 strani, ie zelo skrbno izdelan, kar dokazuie količina gradiva, saj celoten fond obsega le 4,4, tm Za laž"j orentpcip po gradivu pa sc izdelana šc kazala, n uecr kazalo skupnih arhivskih enot z mijnin letni jami kazalo izbra nli stavbr li spisov in kra:cvno kazalo. Gašpzr i ni d Knlturni spomeniki in njihov pumen, \XlV srečanje mladili raziskovalcev zgodovine in 1. sretanje mladili geologov Informacije ZPMS, Štev. 3/1993, Ljubljana, jnnii 1993 V letošnjem letu je izšel Zbornik povzetkov raziskovalnih nalog osnovnošolcev 'Kultutri spomeniki in njihov pomen". Zbornik izšel kot Številka Informacij Zveze prijateljev mladine Slovet.i e. To jc bil prvi poskus predstavitve rai;skovalnci;a dela mladih zgodovinarjev, ki ga že od leta 1969 spodbuja Komisija za delo zgodovinskih krežkov pri Zvezi prijateljev mlauine Slovenje. Učenci osnov nih šol s pomočjo mentorjev z raziskovalr m delom raivijaj'. svoio nstvarj.ilnost, obogale svoje znarje in izstopajo iz povprečja in anonimnosti. Tema raziskovalnih nalog zgodovinr.kih m drugih krežkov za leto 1992/9? jc bila "Kiiltunv spomeniki in njihov pomen". Zbornik jc nastal po zgledu posameznih srednjih šol in gibanja Znanost mladini, k; na podoben nariin javnosti predstavljajo sveje raziskovalne 548 Occnc In poročila o pub.ikaciiah ir. razstavah ARHIVI XVI 1993 naloge. V Zbornika sledi uvodnim mislim, ki predstavilo raziskovalno dejavnost osnovnošolcev od leta 1969, vabilo z napctki k raziskovalni nalcgi za leto 1993/94 ''Razvoj turizma v mojem kraju". Za popestiitev -;am.h raziskovalr .h nalog k uvodu sodita še prispevna o fotografiji in v ieu. Glavnino Zbornika predstavljajo naloge mladih zgodovinarjev in geologov. Razvrščene so pe abceednem redu Krajev, kjer delujejo raziskovalni krežk na pesa-meznin šolah. ji."le so predstavljene s podatki o naslovu naloge, avtorjih-učeneili. mentorjih m merite -ieah Povzetke razi"kovaln h nalog so večinoma pijpravili mentorji le-fe ie uredništvo Zbornika skrajšalo in lektoriralo. Če naloge n?so imele ustreznih povzetkov, so te pripravili v samem uredništvu z oznake Lir. Risbe in skice so kot .¡kovna oprema pevzetr iz raz.skovalmh nalog n v Zborniku n:so neprsredno povezane s tekstom. Učenei - raziskovalci so predstavljali knltume spomenike v svojem kraju na različne načine. Ne kateri so predstavili vse spi imen ke, drugi so h opisali le neka;, nekaten samo skupine spomenikov Nekai raziskovalcev pa je omeiilo svoje raziskave na en kulturn spimemk. Za limanje otrok-raz-:skovaleev so pritegni11 predvsem gradov, in graščine, kmečke n meščanske liisc, vodr, aki in eer-kve Pri letošnji raziskovalr i nalogi je sodelovalo 78 - snovnih šol. Največ prispevkov je bile s področja Štajerske, sledmi sta Dolenjska >n Bela kra mia, nato še Primorska in Ljubi ana z okolico. Razmeroma male je bilo prispevkov mestnih šol, poleg Ljub'jane so bili zastopani še Maribor. Murska Sobota in Novo mesto. V Zbirniku ne gre spregledati dcia krožkov, k so v letošnjem letu sodelovali na prvem srečaniu mladih geologov. Objavljani so povzetki geoloških raznkcvalmh nalog. Za to prvo srečanje so učenci trinajstih šol pripravili raziskovalne naloge z naslovom "Kamnita in tehnična dediščina v domaČem kraju". Naloge mladih geologov so pregledali član! kom sije za dele geoloških krožkov. Aleksandra Scršc Ker je večina člankov oblikovana po navodi,:h organizatorja, svetujem vsem, ki -ih omenjena področja zan.maio, da preberejo predvsem povzetKc posameznih člankcv Kcrbi se s pregledom avtorjev in naslovov tem ne mogla izogniti člankom, ki predstavljajo specifične računalniške rešitve, se bom omeiila le na članke, ki so po mo,i oceni za -imivi zp arhivske dclavec. Vladimir Sokolov v svojem referatu: Kam nek trenutno piha "infcrmaciisk. veter"? pnkažc razvo;-nc trende na področ>u informatike predvsem na podlag: predstavitve sejma CcUlT'*).1 Pudsta ^itev ;c zanimiva predvsem za tiste, ki se ukvarjajo z načrtovanjem računalniško podprtih n form azijskih jisiemov in so i? kakršnegakoli razloga zamudi' hannovrski dogodek, ali pa so bili med tisto množico obr.kovalecv )ci so na sejmu vide', le nepregledno množico računal likov. Za arhivsko prakso pa so zanimivi članki, 1< govorijo o raznh načinih shranjevan/a dokumentov. Nosilec infcrniaeij obravnavajo nasledi . avtorji: - Štefan Faimut: Pota sodobne informa;ike v svetu in razvoj tehnik in tehnologij Metka Rot: Analogno in di jitalno hranjenje do-kvmentov Martin Cvnak: Laserska karti:a kartiea bodočnost. Iz arhivskega "idika pa to tematiko obravnavata - Peter Pavel Klasine: Klasičr in novi nosilci j rt formaej v arh.vih v odnosu med nnaivjstikp n :iiformatiko Miroslav Novak Prispevek k vrednotenju in ar-h: viratiju strojno berljivega gradiva Ostali članKi guverije o različnih informaejisiih sistemih, komunikacijah in prenosu doknmentov na elektronske mediie. Glede na to, da smo avtorji svoje pi.spcvkc oddali tudi na disketah, smo pričakovali, dn bodo zbornik zdaii tudi na elektronskem mei'.iji ali pa vsaj, tako kot lansko leto, na mikrofilmu. Tudi i~delava samega zbornika m najboljše kvalitete, lahke p? b dodali tudi . ideks ključnih besed. Vse to pa me nehate -.pomiri a na rek o kovačevi kobJi; Darij a Plevel Zbornik Ininrmatica, Sistemi za upravljanje z dokumenti, 226 strani, pripravljalni odbor posvetovajnja DOK-SIS'93, Ljubljana, maj 1993 Posvetovanje, k¡ ga je organi" i rulo Slovensko društvo informatika v Portorožu 19. - 21 maja ,e bilo namenjeno predvsem izmenja1" zknšenj na področju raTvOja informatike in uvajanja sodobnih ir formacijskih sredstev v vse pore našega življenja, področju komunikacij ter problemom v zvc-.i z upravljanjem z dokumenti. RaČnnalnik v arhivu - aspcktl 'ipnrabt Informacijske tehnologije Sodobni arhivi, posebna i/.daja, Številka 3, ICO strani Maribor 1093 V oeeni želim piedstavi* knjigo g. Novaka predvsem kot koristen pilpomočck za vse strokovne delavec v arhivih, i se srečujejo z iformaeijsko teh nologijo. Ker v slovenskem jeziku pr man'kuj ■ poljudnoznanstvene 1 erature ki bi podajula širil pregled prek osnov računalniška in informatike, pri- ARHIVI XVI 1993 pnrocam k ni igo vsem, hi pri svojem aclu uporabijo osebne računalnike. Se posebej v okviru ne-profitnih instilucii kjer rezultati dela običajno ne prinašajo konkrctnili finančnih rezultatov in uporaba nformacijske tehnologije ne prinaša strateških pred nosti pred konkurenco. Knjiga je konkreten puspe-vek k predstavitvi račnnalnikr. kot orodja in ne kot nekakšne znanosti, namenjene sami sebi. Posamezna poglavja so oblikovana tako, da knjigo lahko uporabimo kot priročnik pri vsak-daniem delu, ne glede na to, da bi strokovnjaki z računalniškega pudra tja lahko naili vrsto po-mankliivcEti n nenatančnosti. Prvo poglavje je posvečeno informatiki. Osnovne pojme morajo pc znati vsi, k. se želijo pogovarjati z i ifcrmatiki, za ketere so predstavljeni ■zraz. osnovna abeceda. Poglavje je razdeljeno na podpoglavja, v katerib opi.-ie tudi odnos med arhivistiko in informatiko. V drugem poglavj i opisuje računalnik o strojno opremo s poudarkom na osebnii računalnikih Opis pomnilnikov jc zelo natančen, za arhivsko teorije in prakso pa so pomembni predvsem zunanji pomnilniki kot različne vrste nosilcev informacij Tretje poglavje, ki govori o programski opremi, je "^icer nekolike, skromnejše obdelano. Razlog ie verjetno tudi v relativno lutrem spreminjanju posameznih programi-kMi p/irtopov. Sledijo krajša poglavja, ki so povezana z uporabo računalnika pri vsakdanjem delu i a so rezultat predvrem praktičnih izkušenj uporabe računaln ške opreme v Pokrajinskem arhivu Maribor, Ob morebitni novi verziji tekstri oi bilo potrebno pripraviti nekatere dopolnitve in strokovno recenzijo račuanlniškega in informacijskega strokovnjaka. Tako obdelan priročnik pa bi lahko uporabni kot obvezno literaturo za študente arhiv:stike n pripravnike. Darij a Plevel Andelko Ruriurina: Boljunski glagolski ru kup k i, llistorijski arhiv Pazi», posebna izSaja 11, Glagoljsk nikopiui 1, Pazin 1992, 159 sir. Plod dolgoletnega sodelovanja zgodovinskili arhivov na Reki in v Pazinti ie ena Liti .deset številk skupne arhivske revrje j.i deset posebnih izidov priložnostnih publikacij. Arhiva sta 19^0 prenehala s tovrstnim sodelovanjem, vendar ohranjata tradicijo izdajanja obeli vrst publikacij, seveda vsak zase. Leta 1 992 je v Pazinu izšel enajsti zvezek v senp posebnih izdaj, ki je obenem prvi v pizu, ime nuvanem Olagcski rokopisi. Glagolske napise i:i za pLe srečujemo tudi v Slovenci, predvsem v obal nem predelu, zato bi utegnile biti ot ive rokopis dv, 149 ki jili izdaja arluv v Pazinu, zar imive tuui za nas Andelko Bndunna v uvodni, razprav7 (objavliena tu di v italijanščini angleščini, francoščini in nem Kini) predstavi glagolske rokopise, ki jih hran Hrvaška akademija znanosti n umetnosti v Zagrebu To scj župm:ske matične n računske krjige bratovščin iz kon<;a 16. ju prve polovice 17. stoletja, nastale v istrskem kraju Boliun Dragc;enc so kot vir za proučevanje krajevne zgodovine pa tud: gospodarski!1. in družbenih razmer celotni Istre, a žal do sedaj premalo upoštevane. Sledi "bjava transkripcije zvezka z obračun prejemkov in izdptkov vseh boljunski h cerkva. Na začetku zvezka je objavljena tudi kronika dogodkov, ki jo je pisal duhovnik Avtor nas posebej opozori na to, katero oko.jc se p "leg domačega v kronik najpogosteje omenja Lgotavlja, da sta tc preostala HrvaŠka ii> Avstrija ter le nekajkrat Kranjska in Beneško, pE še to le v povezavi s kužmmi boleznimi., kar pomen: da ;c imel pisce sebe in Istro za usodne povezane s Hrvaško. Opozori nas tudi na jezikovne posebnosti in navedbe liturgičnih predmetov, naštet'h med nabavam, za cerkve. V dodatku najdemo kronolrŠk pregled starešin ki so v bratovščinah skrbeV za irietje Za boljše razumevanje jezika v tekstu je prcdstavljcrih niz mani poznanih besed. Via si a Tul Život 1 ujelo dr Danilu Klen» (1910 1990), 1 listorijiiki arluv Rijeka, posebna izdaja 11, Rijeka ,99?, 120 str. Celoten zvezek je posvečen dr Dauiiu Klenu, doktorju prava m raa/skovalcu ter arliivsksmu dt laven. Rojen je bil v Trstu očetu Hrvatu . i mater Slovenki, Viktoriji Kodrič, doma iz Branika v Vi pavski dolini. Leta 1921 je družina iz Trsta zbežala v Zagreb. VeČino svojega živlienja je nato preživel tam, nekaj časa pa jc bil tudi na Reki. Pr';pcvki različnih avtorjev obravnava'^ vsa področja Kle-novega delovanja. Njegove raziskave ir razprave pomenijo veliko pridobitev za gospodarsko zgodovino Hrvaške in za njeno pravno zgodovino. Ve Hko razprav je posvetil srednjeveSkcmu obdobju ra obmučjn od Trsta, Istre do Reke n Kvamcrja. Uk-varial se jc tudi s pomorsko zgodovino, raz:skoval in pisal o preteklosti Peke, o italijanski okupaciji Istre in kvamerskih otokov med obema svetovrima vojnama ter o novejši političr tgodovitv Ogromno Časa jc preživel v domačih 'n tu ih arlnvib, kjer je črpal pedatke za svoja dela. V ar.iinb v RLmu, Benetkah, Trslu in Gradcu in na Dur.aju je ev, dcntiral arhivsko gradivo za Istro. Hrvaško primorje, Kvamer in tudi za Slovensko primorje Nekaj let je bil direktor zgodovinskega arhiva na Roki. Kaj vse Ocene in poročila o publikacnah in razstavah 150 Oeei.e in poročila o publikacijah in razs*avah ARHIVI XVI 1993 je spisal, izvemo iz obsežne bibliografije njegovih objav1 j^njn del na koncu tega zvezka. Vlasta Tul Zbornik za zgodovino iolstva - Šolska kronika 26, Ljubljana 1993, 283 str. Nova štev'lka ¡Šolske krorike ima že utečeno obliko: - Člank, in razprave - Prispevki _n gradivo - "ibl: >grafijr - Šolski zapisi Iz dela solsko-pedagoŠKih muzcivv Poročila in oecne Ko Ddpremo revi o, nas pr etno preseneti prir-pflvek novega uredni «a Šolske kronike Braneta ta rja "Pogovor s prof. Slavico PavliČ, desedanjo glavno urednieo nz£e revije." Preds avi nam živ-henje in delo dolgoletne ravnateljice Šolskega muzeja in glavne uredniee revi t p Šolska kronika Nova številka revij; Šolska kronika vsebuje vrsto zanimiv^ p. ispevkov. Majda C.enčič nam v svojem prispevku "Raziskovanje šolske Z3odovine" govori o pomenu raziskovanja Šolske preteklosti, značilnostih in opredelitvi ped?goŠko-zgodovinskih raziskav, namenih, ei'ii'. in razlogih zgodovinskih raz skav ter o stopnjah, pridnostih in sbbostil raziskav pedagoških pojavov. Vlasta Tul n?m je v svojem prispevku "Šolske kronike - da ali ne?" podala zgodovino šolskih kronik ii navodila, ki io usmerjala pisanje iolskil kronik cd srede 19. st. do danes. Zanimivost prispevka je objava navodil v prvotni oblik- iz leta 1893, leta 1946 in leta 1973. Na koneu nam avtoriea ponudi n^kai predlogov za pihanje šolsk h kronik V prispevku Ivanke Zaje-Cizelj "Vzdrževanje Sol n učitelj iv na Celjskem" nam jv zelo natančno predstavljen materiali položaj šol i učiteljev. Opisala je način financiranja šol, kako so se določale plače učiteljev, kakšna in kolikšna jc bila šolnina. Večino podatkov jc podala v zelo razvidnih tabnlah. Karel Rydl je napisal prispevek "O začetkih sli kov mod češkimi i;i slovenskim: učitelji". Zajel je obdobje drugr polovice 19. st. in opisal razvoj teh odnosov do da ne s. Zelo podrobne nam jc opijala fenomen femi-niza^iji; šolsfa Mciea Peček v prispevku "Femi-nizaeiia uČitebstva '869-".941". Podala [je zgodovinsko in soeioloSko razlago tega fenomena, ki jc aktualen še danes. Juri. Jug in Viktorija Kolarič sta v "Orisu neformalnega izobraževanja odraslih v Ptuju in okolici od druge polovice 19. stoletja do 19 J S ' zelo jasno opisala izobraževanj e po branžah. Ljibana Šuštarje v svojem pr.spevkv "Sindikat ur.iteljev v letih 1945-1950" opisala zanimivo arhivsko gradivo. V gradivu najdemo podatke o začetkih sindikalnega delovanja učiteljev po drugi svetovn vnjni. Pn i zapiski szgajo še v vojni čas (februar -marce 1945). V članku opisuje razvoj, organizacijo ni članstvo, vlogo in naloge si nt-ik d t a na področju šobtva. Prispevek Mateje Ribarit "Slovensko šolstvo v Avstraliji" nam predstavi zgodovinski oris migracij Slovencev v Avstralijo in oblike poučevanja slovenskega 'ezika v razli inili predelih Avstralije. Opi^e s kakšr.ir.ii težavami se sreiuje slovenska skupnost, da bi se puučevan^e slovenskega je ika nadabevalo kljub manjšemu številu otrok in počasni asimilaciji. Sledi sklop Prispevki in gi^divo. Posebej bi predstavila zanim pi.spevek diiaV ■ nje poljanske gimnazije Andreje Kos "Pravila so za to, da se krijo", t je po\ zete k raz;skovalne naloge s področja zgodovine. Npjprei je podal kratek ori zgodovine gimnazije Pcljane opisala e d-seiplinske norme, ki^itve in kazr', Nari ?ala j? tabele in klasificirala prekrČke po šolskih letih. Na koneu je opisala odnos do družabnega življenja, plesne vaje na šolah in vprašanja "zahajanja v kavarne". Sledijo poglavj„ Bib, ografljn, šolski zapisi. Tu-kai je več avtorjev prirpevalo zelo zanimive zapise o jubi" jjih raznih šol, razvoiu šolstva v Sloveniji in kronike Sol. Nekai prispevkov je o delu šolsko-pedageških muzejev, poročil o muze skih razstavah in poro*, il o delu muzejev. Na koneu revije so še poročila in ocene knjig in revi! ter izvlečki razprav in Člankov Šolske kronike, St. 2 (j Mtrjana Ja drči ko I ARHIVI XVI 1 y93 Occnc in Duročila o publikacijah in razstavah Bi Tuji časopisi in revi t arhivski vjlsn1k, xxxv- xxxvi, Zagreb 1992 Vsa leta od začetka izhajanja ARHIVSKEGA VJESNIKA leta 1899 je bilo objavljanje arhivskega gradiva glavna vsebinska sestavina tega čaropisa Teda praksa Številnih arlrix ¡¡¿ličnih časopisov v ¿vetu je pokazala, da so najpomembnejši v tovrstnih časopisih Članki in študije 17 arhivistike, arhivske teorije in prakse in sotodnili znanesti, kot so nfor-maukp, pnmržne 7godnvinske vede, zgodovina us-tenev inštitucij - teli sicer zapostavljenih vej 7t>odovinskili znanosti, ki pa so nepogrešljive za kakršnokoli resno dele v arhivu. Arhivsko gradivc je potrebno obj: vljati posebej v posebnem časopisu or,ironía edi< .jah virov. Manjše tematske enote pa se lahko objavljajo kot priloga k arhivskemu Časopisu. Tako so se tudi v uredništvu ARHIVSKEGA VJESNIKA odločili, da bodo od te številke naprej objavljali predvsem prispevke s področji arhivske teo.ijC in prakse ter dmgi'.i omenje áh ved. Tokrat objavljajo predvsem referate s posvetovanja Zveze ¡Uhivgkih društev Hrvatske. Glavna tema posvetovanja jc bila 7godovi«a institucij in uprave na Hrvatskem, tako civilne oblasti kot tudi s področia Voine kr.ijjne Josm Kclaiiovič objavlja članek "Arhivistika in zgodovina upravnih institucij", kjer anali7,ra povezanost arhivistike "i zgodovine institucij, k' temelji na dveh osnovnih principih arhivistike, in ¿icer principa orovenience in principu prvotne ureditve. HodimSirctkov:č v članku "OrganÍ7aci>a sabora Hrvatske in Slavonije v nagodbenem obdob¡u (1 868-1918)" opi:;uje organizacijo sabora kot nodlca hrvaške zakonodajne avtonomije. Frane Ivkovič v svojem prispevku "Organizacija uprave v Dalmac"' 7a časa drage avstH ske vlada vine 1814-1918" prikazuje splošne ra7mere v Dal-maciii v tem času ter organizacijo uprave in tui, sodstva, ker st upravne funkcije ločijo od sodnih 5ele leta 1868. 1'etar Strčič objavlja "Prispevek k zgodovini Istiskega sabora (1861-1916)". O delovanju Istrskega sabora je ohranjenega velike izvirnega n drugega gradiva. Članek Antuna Brajkoviča "Institucije državne ODla^ti v Istri (1348 1913)" daie pregled npravnih, pravosodnih in Šolskih organov v Istri ter na otokih Cres, Krk in LoŠinj. Ker pa ;e bih Istra teda1' del ■ivstrijsko-ilirskega primorja, posega ta članek mnogokrat tudi na področje Kopra, Pirana, Tista Gorice. Goraana Kos objuvlj: analizo organizacije žup£ -nijske ureditve nr. področju Hrva'skt;, Slavonije in DJmacije ("ZagreMka župimja (184P-] Q13)" i 'Razvo. uprave m^sla Z^gr^ba v obdobju 18501918" je pnspevek Dubravke Čengie in pukazuji predvsem zakonske predpise, ki so b;li pomembni za delovanje mestne uprave v tem obdebju Pregledm članek Stjcpana Sriana "Upravne ob Cine 1848-191 B-struktura, poslovanje in pomen" opisuje zgodovinske prr.vn' razvoj, položaj in org a nizacijo upravr.h občin v tem času. V posebnem poglavju je obdelana tudf ohranjenost in urejenost arhivskega gradiva teh občin ter pom sn 7a lokalno zgodovino. Zelo 7?nimiv je Članek Ivana Pederiiia "Org.in. avstrijskega nadzora nad tiskom v Dalmac.ii pc. letu 1348", ko je bila uvedena svoboda tiska, ki p?, 'e pomenila le to, di pred objavo n. bi'o potrebno dati vsakega članka v pregled cenzorjem, ker je nuhnva počasnost deli. zelo vplivala na aktualnost dnevnega tiska. Vseeno so £c vedno obsta:al organ' k so skrbeli zi državi nenevarno vsebino člankov. Za to so skrbela okrožna glavarstva .n državno tožilstvo. R.r.in;r ii^ger i. Di'r>aja članek "Dvorni vojni svet in Vojno n in: >trstvo kot osrednja upravna organa Vojne krajine" nap,sal na podlag, zelo dobro ohranjenega arhivskega gia iiva v Vojnem arhivu na Dunaju, TuOi Fedor Moacanin |e napiral prispevek iz zgodovine Voine krajine, in sietr "Organi zicijike strukture Vojne kri j in j do sredine 1 8. stolen a". Deana Kovačcc je pripravila Članek "Cesarsko-kralievo glavno poveljstvo v Zagrebu kot kraji ika deželna upravna oblast", S Ivana Plani .ie pn "Krj-jiSko okrožno uprp.viteljstvo (distnkt) in kraji, ike imovirske obCiie v HrvaŠko-Slavonski krauni. Alexander Buczynrki opisuje nastanek ir, orgi nizacijo vojnih komun v lelih 1748 do 1850, ki naj bi uvedle tržno gospodarstvo v Vi jni krajin Predmet obdelave Andreja ("Sbotareva je bib arhivsko gradivo npravnega sistema krajiških polkov (1746 1373) s posebnim o7irom na ogulinskc krajiški polk St. 3. Arhivsko gndivo za to problematiko je obrežno, toda shbo poznano in težko dostopno. V rubriki VE^Tl je objavljen pregled nniČcvanji hrvaških arhivov in arhivske dediščine v vojni leta 1091 - i 992 N~ pre' je napisana kronolog..a tega un:icvanja (našteti so arhiv in datumi ter vista poškodb, ki so bil-; tedaj povzročena). Sfidijo ukrepi arhivistnv ler akc |C mednarodnih orgnnizacij, da bi zaščitili arlvvsko gracijvo. Kol priloga sledi o fak rimi'e nekaterih dokumentov, ki so ob teh dogodkih nastali. Na koncu j; objavljen tabeiarn oukaz "Škode po arh: ih v Republik Hrvatski. 152 Occnc m poročila o publikacuah in razšla vali arhivi xvi 1993 Mart.n McdniSan nam pcjasnj,ijc, kako so rcše val drage ceno arhivsko gradivo iz z vojne zajetega področja Pokiiplja. Posvetovani a "Arhivi in Evropa brez tiie.a" v Maastrichtu na Nizozemskem sc |C oktobra 1991. leta udeležil Mi'jcnkci Pandzič i i o tem pripravil obsežne in podrobno poročilo. V rub iki RECENZIJE IN POROČILA jc na osn:h straneh opisano življenje in delo nrvatsko-ar-ger.iinskegr arh.vista in zgodovinark mednarodnega ugleda dr Zhtka Tanodi a. D:. Jože Žontar objavlja p. .spevek z naslovom "Arhivski učbeniki oziroma priročniki v slovanskih ¡ezikih". Petar StrčiC napisal oceno zbornika "Vir-vcliKosrbrke agresije Razprave/ Dokumenti/ Kartografski pregledi", Zagreb 1991. Izdaja tega zbornika je bila odmevna kot kultum' in znanstveni dogodek, čeprav se mu pozna, da :c bil napisati na h uro, da Bi se zadovoljilo aktualnemu trenutku V zborriku so med Številnim, dnigimi dokumenti objavljeni tudi naslednir. "Načertanue" Ihjc GaraŠamna iz leta 1844. k pomeni prvo programsko formulacno vcliko-srbske ideie, dokument V. S. Karadžitia iz leta '836 "Srbi vsi in povsod", po katcicm živijo Srbi rc' Trsta do Bojane, tekst srbskega znanstvenika Vase Čubriloviča, v katerem >e leta 1937 predlagal "Izseljevanje Amanta"1 tj. Albancev na zelo na,;ilen način ter plan hi' c srbske kolonizacije Kosova ter " Memorandum" Srbske akademuc znanosti in umet nosti iz leta 1986, Sledijo ocene oziroma poročila Še vrste zgodovinskih oziroma arh vističnri del ter arhiv,k il časopisov, med drugimi tudi ARHIVOV, gla: a Arhivskega društva Slovenije IN MEMORIAM je posvečen Josipi Bcsiljki Paver (1937- 1992), arhivski svctnici Arhiva Hrvatske. Kako pomembna in obsežno je bi"o nieno strokovne delo, kaže mca drugim tudi njena obiavljcna bibliografija. Darinka Drnovšek The American Archivist, gtanlo Zdnižonja ameriških arhWiitov, Chicago, Ihnois, ZDA. Letniki 46-49, leto 1983-19*6. Naklada 3636 izvodov Letnik 46, leto 1983, snopiči 1-4, (obseg 512 strani; 46/1 Uvod"' prspevek je nagovor predsednika SAA (združenje ameriških arluvistov) J. Franka Cooka A TIME TO TAKE STOCK z razmišljanji o programu preteklega .i prihodnjih !el. Sledi i j opatanja Nat-hana R -ingoldr- REFLECTIONS OF AN 'JNRE-PENfANT IDITOR v katerih polemizira z zago- vorniki izdaj v dnigih razpoložljivih tehnikah in dr;e p.edncst tiskarn be.-edi, knj.zni izda'i rezultatov ra/iskav Sledi zanimiv pr :'spe vek avtorja P. D. A. Harvey a iz Velike Britanije ARCHIVES IN BRITAIN; ANARCHY OR POLICY Kot raziskovalec opozarja na pomanjkanje arhivskih virov v pretek losti na pomen pravilntga ovrednotenia dokumen tarnegi gradiva, na preozko selekcijo tega, kaj ohranil', na nepravilen odnos do rokopisnega gradi/a i i na preslabo vzgojen odnos do raziskovalne dejavnosti. Vse to narek aie Vel Ki Britanci postavitev nujne nacionalne arhivske politike, ne kot centralne oblasti, pač pr po odnosu gradiva. S podobno tematiko je nasledijo prispevek Riclnrda J. Coxa AMERICAN ARCHIVAI HISTORY. ITS DEVELOPMENT NEEDS, AND OPPORTU NITIES, le da sc nanaša na razvoj i ri možnosti arhivske de javnosti v ZDA V opombah navaja izredne bogato bibliografijo na to teme S popolnoma druga zornega kota arhive obravnava Brcnda Beaslcy Kcplcy v prispevku ARCHIVES. ACCESSIBILITY FOR THE DISABLED- Invalidni lazukovak'i potrebujejo posebno arhivwtovo pomoč. Navaia opomnik, na mtnien vodstvu arhivov in arhivskim delavcem, institucije oz, informacijske centre iii opremo, l< bi jo arhivske ustanove lahko imele v pomoč invaudniiri raziskovalcem. Sledi prispevek Klausa B. Ilcndiiksa in Briana Lcdscrja DISASTER PP El'AREDNbSS AND RECOVERY PHOTOGRAPHIC MATERI AL S. V njem opozarjata na naravne nesreče, ki lahko prizadenejo arhivsko in kn; znicno gradivo, in opisujeta uspešne izkušnje Štirih od mnogih vai-ant fotografskega gradiva. V rubriki Shorter Features jc kratek prispevek Frederirka ). Slieiowa Indexing a Large Photograph Collections, v katerem opisi jc zkušnie računal .i-škega kodiranja večje fotografske zbirke. Mud predstavitvam kniig ie zani uva The Application of UNISIST GuifieliTiCS and ISO International Standards to Archives Administration and Records Management A RaMP Study (fames B. Rhodas, izdal UNESCO, Paris, I98I, 95 strani, z bibliografijo indodatkij (str. 78 79). Za uvajanje v avtomatizacijo bi ona m^rda zanimiva še kniit!,a Mi;haela Cooka Areni ves and the Computer, izšto v Worbumu Mass., Buttcrworts 1980. k, na 152 straneh izkušeni iz Gane prinaša tudi opombe glosarij, hibliugiafvo in popis arhiv skih sistemov. Namenjena je tako začetnikom, kot tistim, k: nadaljujejo z avtomatizaciio v arhiv.h. 46 ti Uvodna razprava ARCHIVES AND THE CHALLENGENS OF CHANGE avtorja Edwarda Wcldona opozarja na rast populacije, na spremembe v načinu organizac.je poslovanja in vodenja in na spremembe, k jih v družbi povzroča tehnološka informacijska revolucija. Vse to tudi vpliva na obseg in vsebino arh yskega gradiva. Zanir iv ,c prispevek Micli3c!a J. Crawforda COPYRIGHT UNPUBLISHED MANUSCRIPT RECORDS, AND i ARHIVI XVi 1993 Octnt- ir- poročila o publikacijah m razstavah 153 ARCHIVES. Avior razmišlja o prednostih, obveznostih, dolžnostih in odgovornostih arhivskih delavcev pri uporabi in reprodukciji neobjavljenega aril ivskega gnidiva glede na obstoječo zakonodajo za5;i i te razpolagalnih pravic z gradivom. James E. Fogerty v /1LL1NG TI IE GAP: ORAL HISTORY fN THE ARCHIVES ugot.ivlaj pnirebo ludi po usinm virili, zlasti za tiste arhivske zbirke, ki iz-hnjajc od privatnikov in družin. 7 intervjni dobljeni zapisi so dobra osnova za osvetlitev dogajanj ob nasta aniu pisnij virov, V razprav* STATE ARCHiVA", LaW CONTENT ANALYSIS George W, Bain ana .zira vsebine ari ivsk:h zakonov peldeseti'i am eni ki)i zvczn li držav. Primerjave zakonodaje so že od I. 1930 tcžn;c po enotnem arhivskem zakonu. Daje pregled pri za dc van; terminologi"-, metodologije, standardov m jih tabelarično pri neria in ko mentira. Zadnja med razpravami tega snopiča ie Študija Jamesa W. Gcaryja CATHOLIC ARCHIVES IN A PUBLIC IN STL TI ON A CASE STUDY OF THE ARRANGEMENT BETWEEN KENT STATE UN l V ERST V AND THE DIOCESE OP YUNG-STOWN, OHIO, kjer povzema zgodovinski pregled in rezultate pozitivrih ir.knšenj med ustanovama v zvezni državi Ohio. Med predstavitvami knjig je morda zar miva dopolnjena izdaja knj ge A Manual of Archival Techii. ques, avtoria Rolnnda M Ranmaiia IzSla je v Her isburgu, Pa 1982 z dodatki, ilustracijami in zbrano bibliografijo na 134 straneh (str. 193-19S). V tem snopiču so obsežna poročda o med narodnem dog-jani'J in poročilo o seji predsedstva SAA pred oktobrskim iiibilejnini srečaniem 1982 v Bostonu. 46/3 Snopih zajema pet prirejenih referatov s 46 rednega letnega srečanin SAA oktobra 1982 v Bostonu, Mass. Referate povezuje ideja o sodelovanju m izobraževanju. Prva razprava WALDO G1FFORD LELAND: ARCHIVIST BY ASSOCIATION avtorja Rodney? A. Rossa opisuje življenje, delo in dosežke dr. Le landp na področju arhivistike saj je b'l med utc meljitej;i te vede v ZDA. V opombah je bogata bibliografija del Miittie U Rnssel v prispevku THE INFLUENCE OF HISTORIANS ON THE ARCHIVAL PROFESSION IN THE UNITED STATES utemeljuje meds-¡bojno odvisnost in povezanost v izobraževanju obeh profilov. Znanje zgedevine utemeljjje kot pogoj ta dobro delo arhivista. Margaret S. Chdd v REFLECTIONS ON COOPERATION AMONG PROFESSIONS ugotavlja, da bido novi tehnološki dotiki na pcdrofcju zapisovanja, informirani a in organizacije vodili k izobraževanju arhivistike, knjižnične, zgodovinske, restavratorske i i sorodnih sirok: k oblikovanju skupne metodologije. Frank G. D Mrke v članku ARCHIVAL COOPERATION našteva pndročja, na katerih it bilo že v preteklosti uspe£no nodelovanjj za arhivi ,n opozarja na potrebe, po koordiniranem program iranin izobraževanji primernih strokovnjakov in odpiranja strokovnih delovii.h mest. Zadnji prispevek jc TAX APPRAISALS OF M ANL SCRIPT COLLECTIONS avtorja Kennetha W Ren del la, predsednika fondacje Rendel! m dolgoletnega pri znanega occnievilea rokopisnega arhivjktga in knjižničnega graaiva. V svojem referatu lazčlcnjuje zaknnndaino teoriio in prakso vrednotenja, prodaje in nakupov lega gradiva v odnosu na davko plače valca, najsi bo to ustvarjalec, kupec al proda-■abi. Ari visi naj b: bil v stalnem stiku z oce.ije valcem. Opisuje tudj postopek ocenjevanja, ugotav-l;anji trž.ne vrednost rokopisnega grad" a. 46/4 Obsežen prispevek J. Franka Cooka THL BLESSINGS OF FROVIDENCE ON AN ASSO CIATION OF ARCHIVES je namenjen predstavitvi zgodovine Združenih umeri ki h arhivistov od 1. 1935, l.j. od ustanovitve dalje. Referat j : t 1 prebran na 47. rednem letnem srečanju Zdnižerja oktobra 1983 v Minneapohsu v Mimesoli. Predstavitev arhivov in arhivskih publikacij se vernoevropskih držav (Danska, Finska, Islandija, Norveška 'n Švedska) ;e pripravil Harold Jprg^nsen v razoravi THE PUBLICATION POLICES \ND PRACTICES OF THE NORDIC ARCHIVES. Ri ;h«rd A Cameron, Timoly Er:cson in Anne R. Kenney pa v razpravi ARCHIVAL COOPERATION: A CRITICAL LOOK STATEWIDE AF.CLIVAL NETWORKS povedo, kakšni sc bili ličink ustanavljam a arhivskih mrež v devetih državah v začetku Šestdesetih in sedemdesetih let. Svoje referate so predstavil na nacronalni konferenci o regijskih arbivsk h mrežah leta 1981. Pal rick M. Quinn ie av*or zelo zammivc razprave REGIONAL ARCHIVAL ORGANIZATION i AND THE SOCIETY OF AMERICAN ARCHIVISTS. Iz nje zvemo o organizaciji arhivske službr na regijskem in mzjem nivoju. Prav tako zanimiv je prispevek avtorice Joan Hoff-Wiisonove z naslovom ACCESS TO RESTRECTED COLLECTIONS: THE RESPONSIBILITY OF PROFESSIONAL HISTORICAL ORGANIZATIONS. V prspevku naniza nekaj vprašanj, na katere naj b: odgovorila organizacija ameriških zgodovinarjev, '.last* kar zadeva graiivo zaupne narave V rubriki Shorter Features Roy C Tnrrtba-jgh v objavi LIVING WITH A GUIDE opozori na prob lern razvajenosti uporabnikov glede na uporabo arhivskih vodnikov. Prve izk"j5nje deskriptivnih inventarjev so lo potrdite. Potrehno bo vsebirsko 'n oblikovno dograjevrt, inventarje n vodi ike Prispevek PRINCIP .E,r ROR LOCAI GOVErmiENY RE CORDS: A STATEMENT OF THE NATIONAL ASSOCIATION OF STATE ARCHIVES AND RFIORDS ADMINISTRATION avtoria Bnfej W Dearstyneja prinaSa standarde, kl ;ih ie ta orgs n.zac a sprejela J. 1982 in se nanaiaj > na lokalne 154 Ocene in ooročila o pnblikacitah in razstavah ar.IIIVI xvi 1993 upravne fond^ Snopič zaključuje z icimm macksom avtorjev :n njmovih objavl";nih del. Gradivo je v fotokopuah. ki ^ih je Arhiv Rl publike Slovenije pridobil od Archivo (.1 Stato T'i este, Bioliotcea v zamenjavo za svoje publikacije v septembru 1992 Letnik 47, letu 1984, snopiči 1-4, {obseg 490 struni) 47/1 "Nagovor predsednika SAA za lete 1983/34 Davide B. Gracya II je predstavljen v referatu ARCHIVES ANT SOCIETY: THE FIRST ARCHIVAL REVOLUTION. Gerald Hum je avtor prispevka ARCHIVAL CHICES: MANAGING THE HISTORICAL RECORD IN AN AGE OF ABUNDANCE. Omenja nnkaj csnovmh elementov uprav Ijanu arhivskih zt rk kot neinstii ucinnalno sodelovanja pri zbiranju gradiva, dosledni n argument' ani pestopki vrednotenja, ureditev dostopnosti prevzete zbirke, varstvo pred prevzemom, odbirar'e pred prevzemom ter anaiize in programiranih. Predlaga več samoiniciativnosti, ne pa zgolj sleiitev starim principom. Jutta Recd-Scott v razpravi COLLE TTION MANAGEMENT STRATEGIES FOR ARCHIVISTS poudarja, da ie prav uprava zbirke lahko tista, ki uspešno pomaga ustvarjati m ohranjiti tako arh.vsko kot knjii-.nično zbirko. V zvezi s progrrmiran'em je tudi prispevek DEVELOPING COLLECTING POLICES FOR MANUSCRIPT COLLECTIONS avtorice Fayc Phillips. Predlaga tudi model. Zanimiv je polemičen prispevek avtorice Karcr, Benedict INVITATION TO A BONFIRE' REAPPRAISAL AND DEACCESSION1NG OF RFCORDS AS COLLECTION MANAUMENT TOOLS IN AN ARCHIVES - A REPLY TO LEO nard rapport. V zadnji rubriki poročil o dejavnosti ameriških arh' 'i;"*.ov je obsežno predstavljena dejavnost odbora in delovnih teles. 47/2 Els e T Freeman nam v prvem prispevku ponudi razmišljan e s popolnoma drugega zornega kot IN THE i! 'E UF THE BEHOLDER RH1VES ADMINISTRATION FROM THE L'SER S POINT OF VIEW. Predlaga reiitve, £tudrc, ki bi p> -pomogle k čim boljšemu in učinkovitemu odncsu med arbivistom in uporabnikem. Članek ARCHIVISTS AND RESEARCH USE avtorja Williama L. ¡oyer-,a opczara na pomen raziskovalnega dela arhivirta. Zanim va je razprava avtorjev R harda C. Bemerja m Ulli Halkrja z naslovom PRINCIPLES OF ARCHIVAL INVENTOR V CONSTRUCTION Nbjprej daj;ta pregled razprav na to temo, nato opisujeta metodologijo ori/rave popi.a, oprto na dotedanjo prakso urejanja gradi a. Iz opravljenih primerov prikažeta tudi pestopek indeksiranja na kanice. Končn izdelek po icm predlogu [je uporaben tako za računaln:iko kot za nceršnj" uporabe, loan L. O'Connor se kot konservatoriea zbirke E. Ht mingwayH v knužmc:. J. F. Kenedy osredotoči na zavarovanje oripinaln.Ii eksponatov za razstave. V prispevku CONSERVATION OF DOCUMENTS IN AN FXHIHIT opozarja na konservatorskc zahteve glede uporabe origiralov dokumentov. Mary. N Spcakman pa v prispevku THE USER TALKS BACK daje kiitiíen pregled svojih opažam kot raziskovalke ki je proučevala gradilo v ra;.ličnih arhivskih ustanovah. Prispevek Ijc zanimiv za raziskovalce, ''e pa tudi primeren napotek za delo a rhi v into m. Med pregledi novih .¿d; ie zaiiimiva predstavitev knjige Infcrmation Filing and Finding avtorja Pat F. Booth in J. L South, izdal Gnil fur d, Surrey, England: ELM Pub it itions, 1982, Bibliografije, indeksi XVIII, obseg 300 strani (str. 184-1R6). Urednik Ben DcWli.tt uvršča med tehnične novice tri pri pevke, ki se nanašajo na računalništvo: Care and Handli .g of CompJter Tape. Cataloging Machine-Readable Data Files ter Computer Software for Archives and Record Centers (str. 193195). Pr dejavnest SAA predstavljeno poročilo o obotih na področju medarhivske nformatikc z Na tional Information Systems Task Force. Charles G. Palm, Prospects for Ai e Iii val Information Exchange: NISTF Conference Report. 47/3 Prva strokovna razm.Slj^nja so usmerjena v ohranjevanje ustn:b virov. Avtor Thnmas L. Charlton v čl-mk. VIDEOTAPED URAL HISTORIES: PROBLEMS AND PROSPECTS opozarja na množine raz-JiČrih tciin -nih sredstev za vidcosncmanje in jih obravnava zgodovinsko, od nas ta j an aja tovrstnih za pisov dalje, sampling in archives: a revi EVV avtorja Davida R. Kipleya Bajg pregled "bdi zvrsti vzorčenja dokumentacijj za raziskovalne na mene (subjcetiv sampling in statistical sampling"!. Izbira ene a druge metode mora biti ari '»"stova profesionalna odloč.tcv. Avtorica Jacqueline Goggin v zanimivem prispevku THAT WE SHALL TRULY DLSERVE THE TITLE OF »PROFESSION«? The Training and Education of Archivists ] 930-J 960 daje kritičen pregled izobražcvalr:h programov arhi-virtov, opozarja na p jmanjkarje standardiziranega učr.cga progi ama za študij arh'vistike, konserva-torstva in sorodnih mcin!h ved. Zanimiva je tud" razprava akad. biblio. L.sc Hcsselagcr, zaposlene v dansk' kra'jc\i naeiunalr biblioteki z naslovom FRINGE GRFY LITERATURL IN THE NATIONAL LIBRARY ON »PAPYROLATRY« AND THE GROWING SIMILARITY' BETWEEN THE MATERIALS IN LIBRARIES AND ARCHIVES. Zaradi narave rjihovega dela p-iporoía liirn tesnejše sode'ovanir med arhivijti n bibliotekarji. W. Theodore Dürr v prispevku SOME THOUGHTS AND k ARHIVI XVI 1 y93 Occnc in Duročila o publikacijah in razstavah Bi DESIGNS ABOUT ARCHIVES AND AUTO MAflON, 19&4, ugotavlja, da primemo apliuirana avtomatizacija v arhi ili omogoča tako proveri enčno vodenje (kar bolj ustreza raziskovalcem) arhivskih zb.rk. Uskladit' je petrebno arhivsko ure janie ■ informativno dejavnost. Na primerih pi kaže integialnost obeh sistemov ir jo daje v premislek arhivistom. Med predstavitvam- nevih JJifclikacij za sledinio dve zanimivi izdali UNE3CA: A Gu-de for Surveying Archival and Reeordr Mrnagement Systems and Scrviccs: A RAMP Study avtorja Franka B. Evansa in Erica Ketelaarja, Paris, 198*1 (PGI-83/WS/6) in The Role in Arcliives and Rcords Management , i National Information Systems: A RAMP Study, avlorj;. Jamesa B Rhndasa, Paris 198"* (PGI 83,*WS/21) (str. 301-302). Rrbrika medr.arconili novic tokrat ohjavlja seznam vseh arhivi stičnih strokovnih revij ki izhaia;o v angleščini (317-319). Med obvesti'i SAA je zai imiv prispevek o fern' lizaeiji arhivske stroke avlot icc Jacque ine Fof-fir The Feminization of the Arcl._ /al ProfTesi on: An Analysis of 'he 1982 Salary Survey as It Pertains to Women, 47/4 Referati v snopiču so na/nenieni predvsem iiviomaiiznciii „i informatiki v arhivih. Richard n Lytic v razpravi an analysis of the work of the national 'nfor-mation systems task FORCE povzema razvoj in svcie rk'iSnic ii N1STF v petlctiicm obdobju od akcije, ki jili bo Komite za izmenjavo arhivskih inforrracij povzel po zaključku akcije Thomas Elton Brown v prispevku THE. SOCIETY of american archivists confronts the computer opisuje vključenost Združenj amc riŠkili arhivistov v proccs avtomatizacije nekako od I. 1966 dalje in prcdslavljf včasih boleč in počasen napredek, ki gr. je Zdniženjc deseg'o na tem področju. Članek ie zanimiv tud; zaradi bogate bibliografije v opombah. Trudy lluskamp Peterson v razpravi archival principiels ,\nd records OF Ti m TECHNOLOGY dokazuje, da ni potrebno zavreči tradicionalne arhivske teorije in prakse, da bi se lahko posvetili r.troju čitljivemu gradivu, da pa bo potrebno, da sc bosta v določeni mer; moral modificirati. Prispevek AUTOMAT1CN IN NORTH AMERICAN COLLEGE AND UNIVERSITY ARCHIVES. A SURVEY avtoriev Leona J Stouta in Donalda A Bairda nam daje pregled in analizo rezultatov raziskave avtomatizacijo v visokošolskih ustanovah v ZDA in Kanadi na vzorcu 979 in:;ti-tucij Avtorja ugotavljata, da uporaba računalnikov tudi v tej stroki narašča, zato bc potrebna posebna skrb in izobrazcvanie v smeri vrednotenja in ohranjanja stroju Čitljivih dokumentov Wilfam J. Mahcr nam ADMINISTERING ARCHIVAL AUTOMATION: DEVELOPMENT OF IN-HOUSE SYSTEMS predlaga uporabo notranjih računalniških kapacitet, s katerimi lahko razviicmo tuui avto- matizacijo v arhivu, če arhivist sodeluje s svojimi zahtevan.] pii programiranju. To je lahkn najcenejša varhnta posodabljanja arhivske dejavosli. Zanimiv ;e ludi prispevek Dominica Cong Buia THE VI-DEOD1SK TECHNOLOGY, APPLICATIONS, AND SOME 'MPL1CAT10NS FOR ARCHIV ES, Avtor nam predstavi lazvoj tehnologije, prednosti in težave pi! uporab, tovrstnega grediva g'edu hrambe in izbora materiala. Kljub temu, da to še ni uveljavljena tehnologija, ic v bodeče računat' tud; na njo. V rubriki Shorter Fcaturesjc pritpevck Michacla J. Fox a THE WISCONSIN MACHINE RE*-DABLE RECORDS PROJECT, ki prikaže namen in rezultate pilotne študije za to ameriško zvezno državo. Šludi a je irajMa dve l«ti rezultati pa bodo uporabni tudi pri projektih v dnigili zvezrih državah. Tokrat je drugače zastavljena tudi rubiika z mednarodnega prdročja. Strokovnjaki iz raz1 i in;h držav poročajo o avtomatizaciji in računalniški uporab v svcjili sredinah. Tehnične novosti prinašaio različne softwarske programa oz, njihove opise. Snopič zaključuje z indeksom avtorjev in prispevkov tega letnika Tudi vse štiri snopiče tega letmka je Arh:v Re-pi:b'ikc Slovcirjc prdohil v zameno za svoje pub-iikacr'c pri Are hi'o si Stato Triestc, septembra 1992 Letnik 48, letu 1985, St. 1-4, (472 strani) Lctr.ik ohrania rubrike znanstvenih prispevkov, notic, obvestil o tehnoloških novostih, mednarodnega sodclcvanja, :zbranc bibliografije, preglede mednarodnih dogaiani v arhivski strok, in obvestil Združcria ameriških arh vistov m seveda Forum, polen ična vprašanja uredništvu i odgovori nanje. 48/1 Vsebinski del v vcčini sestavljrjo prispevki z 48. zbortTvama ameriških arhivistov v W^sF.ngtonu D C, (31. 8 1985). Dotedanji predsednik David B. Graeky II v po-.dravnen referatu OUR FLTURE IS NOW poudarja pomen sedanjega dela arhivarjev za raziskovalce tega obdobja v oddal'or prihodnjesti, neva predsednica SAA Andrea Hinding pa v prispevka IN A SLIGHTLY D1FERENT VOICE, OR PERSPECTIVES opozarja na tehnične novosti, ki bode. v prihodniosti usmerjale delo stroke Zanimiv je povzetek šti.diic PLANNING FOR THE ARCH1V/.L PROFESSION (avtor F. Gerald Haml, ki izhaja iz moaemizai jc razveja informacijski!. in komunikaciiskjh sistemov in skrbi kako bodo arhivarji usposobljeni te informacije in to dokumentacijo pravilno ohranjati. Skupina avtoriev (Terry Abraham, Stephen E. Batzarini in A*ine Frai.tilla) v povzetku študije WHAT IS BACKLOG 156 Ocene in ooročila o pnblikacitah in razstavah AR.IIIVI XVI 1993 (N PROLOGUE: A ME A:i URE MEN 1 OF AR CHTV AL PROCESSING izhaja iz ugotovitev poskusnega standardi z: ram a posamezmh faz v delovnem postopku arhivske obdelave. Pregled, ob'av-Ijen v tiirn snopiču, predstavlja začetek iskanja metodologije merien/a prccesiraria v institue ji sani, kar t lahko pomenilo začetek kompatihilne meto dologije V prispevku MICROFILMING ACTIVI TIE° OF 1 HE HISTORICAL RECORDS SUR-VAY, 1935-42, avtor Clifton Dale Foster daje pre glod projektov mikriofilmaria raznega arhivskega in bibliotečnega gradiva, kar je hkran tui i pregled tehnološkega razvoja mikrofilmske tehn-ke. Zadnj strokovni referat avtor cc Deborah Cozort Day z naslovom APPRISAL GUIDELINES, FOR REPRINT COLLECTIONS daje ptegliid strokovna literature in strokovnih vprašanj ob vrrdnotenju ponatisov. Mskc službe v Itahu (Luciana Durar ') fn Kitajske (William W. Moss) Afilica Trcbic Šlolfa Mitteilungen des Steiermarklsctien la.idc ;arcliivs Folge 42/43, Graz 1993 Vsebina: Gerhard Pferschy, Delovno porodilo i " orskeg;, deželnega arh' -a za ircti 1991 n 1992. Heinnch Purkarthofer, Dodatek V letih 1991 In 199?. pnde'ieiii štajerski občinski grb Gerhard Wieli ger, 125 let okrajnih glavarstev: K zg )dovim inštitucije. ki se jr ihran.ia. Gernot Pttur Obcrsteiner, Štaj irska okrajna glavarstva od 1868 dc 1918. Gernot Peter Obcrstcincr, Inventar spisov štajerskih okrajinih glavarstev 1868 do ¡925 Grarlad Ganser, Inventar zbirke tiparjiv Štajerskega deželnega arhiva. Infiiid Hodi, Živ ienjski pogc'1 plesni. Wemer Pfeilcr, O obnašanju arhivalij v vlagi pod vplivom prostorske klime v okoju Oglas, Objave Štajerskega deželnega arhiva Delovno poročilo dircklorj 1 dr. Pfcrschyj; je zelo obs-ižno, saj zajrma obdobje dveh let. Razdeljeno je na 18 poglavij. V dodatku k poročilu obravnava dr Purkarthofer občinske grbe, k so bi podeljeni v letih 1991 in 1992 Gerliart Wieungerje avtor prispevka o zgodovini okraji, i glavarstev, o ins.itusiji, ki je bila ustanovljena 1868 ukinili so o od 1939 dc 1945, po vojni so okrajna glavarstva ponovno uvedli. Ccmct Peter Obcrsteiner je obširno obdeial šta jerska okrajna glavarstva v obdobju od ustanovitve do razpada avstroi »grške monarhije. Pri:;pevek je razdelil na it::: poglavia z naslovi: Splošni razvr region?lne in okrajne uprave dc 1868; "Nova" okrajn? glavarstva od 1868; Osebj- krcsiiskih in okrajnih instanc; Spisi okiujmh glavarstev. V Zad njem prav- d? so spi* 1 obsežen vir za lokalno in regionalno zgodovinopisje, k do se dr j ni b:.l dovolj izkoriiČcn. Sleči Inventar spisov štaier-kiii okrajnih glavarstev 1368 dc 1925 istega avterja. Gerald Ganser .e pripravi zbirke tis>arjcv 5>ta jerskega deželnega arh'va. V zbirki pečatov so ori ginalni pečati, odtisi v pečatrr vosek, mavčni odi'*.:., in tipiarji. Obdelal je 548 pečatov Razdelil jih je v skup.ne državne, deželnoknežje, deželne oblasti iole, muze!i, arh. / vojska duhovščinaJccrkcv n dust ni a mesta in trki nkodt-lc. cehi gospostva cicbo društva vladarji Na konsuje dodal še register. Ingnd Hodi piše o plesnih Žal v mnogih arhivih zarad prostorsko stiske shranjujejo gradivo v skladiščih, ki ni-o povsem primerna Negutivni pogoji za sbrapicvanjf arhivali, so prevelika zračna vlaga in temperatura, toplota, prah .n svetloba. V sestavku govori predvsem o morfoloških znakih, o plesnin v sistemu glivici o najpomembnejših vrstah, o razii.,enosti iti ?ivlj._ryskih pog ij n. Sestavek uc opremila s ski :an 1. O lastnostih arlnvaltj v vlagi pod vplivom prostorske klime v okolju piše Werner Pfeilcr Sestavek je opremil s fotografijami in grafikoni. Na kon^u je £e obvezni oglas z objavam. Str jerskega deželnega arh'va. Nada JuwoviC RASSECNA DECLJ ARCIIIV1 DI STATO, Letnik Ll, Rim, maj/dec»*mher 1991, zvezek 2-3, str. 271-542 V tej števi 1 ti je šesl gkvnlh prispevkov Lu iana Frang*oni mercerie non metalliche fiorentine per Avignone, 1363-1410 ARHIVI XVl 1993 Oe in Doručili o publikacijah in ra^tavah 169 (Florentinsko nekovinsko dronno blago za Avignonc, 1363 1410) Pri ;pevck obravnava preskrbo florcntinskih obrtnikov z nekovinskim drobnim blagom in zdel ti (usnje, sedla, vrv^e, parovi, lesene skrinje in skriniiee, škatle, lesene pete za čevlje, stekleni kozarci, plat nem prt. ostalo) za avignunsko trgovino Datir Ohranjen dokumenti (Archivi<- D .'t i „i, Prato) p n daj o o veliki izbiri blaga, kakovosti, cehovskih zniAih obrtnikov, pomembnih n originalnih izdelkih Med ita ijanskim proizva;alei iz. Mihna -1 Genove so se na francoskem trgu jjc pcseboj uveliavj'e F i run c e Bernardino Farolfi: Formt delb. documentazionc c pcrsonalc Ji governo a Bologna tra Cinqucc Settecento1. 1' arclnvio del notuio di governo {Oblike dokumentacij" in npravni uradniki v Bologni od XVI. do XVIII stol notarski arhiv) Avtor je v tem prispevku orisal galerijo raznih osebnosti: sekre'ari ev, notarjev, prepisovalec v-arhivarjev - njihova naloga ie bila, da sestavijo doku rnciitc v uradr ob1 i ki ter shranijo pretežni del nastalega gradiva pu upravnih oblasteh Bologne in nisnegn ozemlja v novejši zgodevini Paolo Muzi: Istituzioni deli' arnministrazione perifenua e fonti oocutrentai.j del Dceennic napolnenieo (1306-1815): un prim o censimento presso 1' Archivio di Stato di L1 Aquila (Upravne periferne instituei e ir arhivski vin v desetletju Napoleonove oblasti {1306 1815): eno od prvih ljudskih štetij pri Državnem arhivu v Aquili) Avtor s treh vidikov occnujc veliko novost, ki se kLŽe v perifernih državnih nstituc.j.ih Napoleonove države v južni Italiji. Gre za radikalno prcni.vo koncepta uprave v pokrajinah, ki je nastala po uvedbi Napoleonovih reform, Še posebno v peritem državni finaini uprivi ter med vodilnim osebjem v teh institueijah. Ugo rova: L'cta' di Giuseppe H nelle fon « docnmcntari deli' Archivio di Stato di Trieste {Obdobje Jožefa II. v arhivski i \ ii in v Državnem arhivu v Trstu) Prispevek jc dodelana in delno razširjena verz _ a referata, k ga j j avtor prudrtavii na študijskem zborovanju "Jo£cf 11. in prorveti'enskc reforme na ital" inskcm ozcmliu pod avstrijsko oblastjo" od 14. 15. 12. 1990 v Gorici (Institut z? soeialno in versko zgodovino) Namen prispevka je bil predvsem pokaži ti na najpomembnejše irh:vske vhc v Državnem arh.vu v Trstu Iz časa Jožefa 11., ki zrealijc spicmembe na pravnem 'n .nititucionalnem področju v avstrijskim Pnmorju. Kot jc že znano navaja avtor, je začel Jožef 11. po smrti očeta 1765 kot regent, z materjo M. Terezijo pospešeno usmejati .služb'- javn" uprave k eno-stavr.osti, racionalnosti in državnemu centralizmu upravnega aparata Tako m sluta;no, da je bilo že v času vladanja M. Terezije ukinjeno avtonomno dciovanjc Trgovinskega sveti (Knmmcrz cnrit) kot osredje oblasti službe za trgovino in "idustriio ter njegova vključitev v čoško-avstr'ijko dvomo pisar no. Tako je bilo odprav Ij en n leta 1776 v Trstu Trgrvinsko nadzor;tvo (lntcndenza rommcroiiilc) kot vladin urad avstrijski ga Primorja, podrejen ome-nj enemu trgovinskemu svetu. Odprava takega avtonomnega deželnega organa s posebnimi kompe tcncami jc bila skladna s usmeritvam Jožefa 11 k poenotenju obhsti in ustanovitvi enega gubernija. Tako jo bil v Trstu ustanovljen 1776 C. Kr. gubemij za avstrijsko Primorje, Po smrti M. Terezije leta 1720 jc imel proste roke za nadaljevanje svojih reformatorskih :dci. te s avtor podrobno osvetli na upravni, sodni, prosvetni n cerkveni ravni. Pierpaolo Dorsi: La giu:,tizi . militare austriaca nella prima guernr mondiale c i fondi deli' Ardiivio d. Stato c i Tncstc (Avstrijska vojaika sodisča v Prvi nvetovni vojni in fondi v Državnem arhivu v Trstu) Prisp< vek jc referat, ki ga je avtor predstavil na •avnem seminarju 'Kako zbezat: pred vojno" (Seam-parc la ¡^jetra), ki ga je organi2 ira'a Pokrajinska uprava Gorice v Fogliano Redipuglia 13.-15. 12. r 990. Namen avtcrjjije bil, dr opozori na obstoj vtč tisoč spisov sodnih pncesov, k so nasta! v avstrijskih vojaških tribunalih, ki so delovali od 19151918 na iinl italvsnske fronte na prostoru, ki j", splošno gledano, za-cmal scd;inie obmotje Julijske krajine Pred izhruhom 1. sv. vojne so bii" v Avsti-ji podvrženi vojaški justici vsi vojaiki obvezniki, ne snmo za specifične vojaške prestepke-ampak za katerikoli pre: topek, ki so ga rapra\ili v času voia^kc službe V Državnem arhivu v Trstu sta urejena n dos topna ~a uporabe raziskovalcem fonda: Tribunah rrv-litari austriaci (1915-191 S) in Tribunali milltari aus-triaci nei tcrritori occupati (1917-1918), ob tem hranijo Še omenjeno gradivo arhiva v Trentu 1 na Du n, ju Gitilia Bzrrera. L a nuova legge sul airitto di aceesEo ai documenti ammimstrti i (Novi Takon o pravici do uporabe upravnega gradiva) Besedilo toga zakona z dne 7. 8. 1990, Št. 241, jc v celoti ob;iv1)eno v Rassegna dcgii Arch... d stato, Št. 1 -2/1 Zakon se nanaia na dokumentarno g.aJivo upravnih organov .n ob tem ne ornenj arhivskega I6U Jeer)c in poročila o oublikacuah m razstavah ARHIVI XVI 1993 gradiva. Avtorica v izčrpni Študiji jbdcluje m tolmači ta zakon, da b: opozorila na posledice, ki 'ii in zakon lahko imel za irhivsko službo. Iz rubrike "Kronike, notice in Lnmentarji" bom D&štck le naslove: - Comc non si seri ve un manualc (Knko se ne bi smel pisati priročnik) (Zanni 1. Rosicllo) - Dn contributo alia storia deli' arel /irtieo: le "litruzioni" drl 1588 per 1 Archivi o d, Summers (Prispevek k zgodvini arhivistike1 "Navodila" iz leta 1588 za Archiv v Simaneasu) (E Lodolim) Per lin« stori p dcllc filigranc brcscianc (Za zgodovino vodnega tiska v Brcseii) fR. Navarnni) Esportazionc d< bot archivistiei c mereato uniec europ-;o (Izvoz arhivalij in edinstveni c wop s ti trg) (B. Colarossi) - Convegno di -¡toria sanitaria:"Ambicnte, mJattie, sanita' tra Otto cento c Novcccnto (Zborovanje o zgodovini zdravstva: Okolje, bolezni in zdravstvo v XIX in XX stol.) (A. Oherchi) Seminario: "CiUe' c feudo della Sieilia mrdemr Nuove prospettivc di riecrca storio^rafiea" (Seminar: Mesto in fevd modeme Sicilije. Nove perspektive zl zgodovinske raziskave) (S. Sambi to) - Conve«no di studi: "Italia 1350-1450: trn erisi, t rit s form r.zi one, sviluppc" (. udijsko zborovanje: Italija 1350-1450 med krizami, spremembami in razvojem) (G. Bonfiglio Dorio) Scmioario intema/j orale suha neerea nel ram po della eoricrvazione (Študijsko mednarodno zborov an;e o raziskavah na. področju konservacije) (O. Sigoorini Paolini) - Convegno internazionale di studi; "Gli archivi per la storia della scienza. c dclLi Iccmen" (Mednarcdno študijsko zborovanje: Archivi za zgodovino zniLoosti io tehnike) (G Paoloni) Od ostalih rubrik omenjam le rubriko Dekumentadja z edinim prispevkom Gulda aftli archivi storiei delle Cnmunita* eoropcc (V dnik po arhivih evropskih rlcupoosti) To e trit;i ponatis vodnika v r^dak'iji Jean Maric Palayrct in v sodelovanju z Ardrcem Bec~ chcruccijem .n Gherardom Boninnem univerzitetni evropski institut 1991. Evropska skupne it jc ustanovljena 1952. Leta 1983 ie odprla rvojo art.ve raziskovalcem s sedečem v Firencah. Raz :n arhivskega gradiva T.bira tudi "sk, ki ga i;d?'a skupnost, načrtuje tudi zbiranje drigega grudi vi. (marifesti, fotografije, zemljepisne karte). Po pravilih Evropske skupni ist ni mogoče uporabljati ori6 inalnih dokumentov. V talniei se pretežno uporabljajo mikrofiši ali mikrofilmi. Za uporabo originalov je potrebno posebno pooblastilo. Inventar^" in vodnik so phan v anglcščn in fran-coSČim. Ostala pravila so v glavnem usklajena s pra vili ostalih arhivov. Arhiv skupnosti je odprt od S."*0 - 17, ra'.en bezičnega tedna m Fernigcsta. Naslov: Vi la li P igg' jIo, P azza Edison 11, 50T33 1'irenze, tel. 055/573721 fax 055'573728 RASSEGNA DEtiLI ARCHIVI Dl STATO, letnik Lil, Rim, januar/april 1992, zvezek 1, str. 6-298 Ta številka ima Stin glavne prispevke: Gianearlo de Fceondo, L' Archivio del Vieariato di Pistoi (1772-1808) (Arhiv vikariata v Pistoji 1772-1 ¿0 it) Inventar p.stojskega kraljevega "ikariata, ki je b.. ustanovljen z zakonom z dne 30. 9 1772 z arhivskim in zgodovinskim uv idom, in konkor-dančno tabelo. Anna Maria Corbc, Doeumenti per la storia della musiea tra XIV e XVI sccolo ncll1 Arehivio Gorico del Comunc di San Ginesio (Dokumenti za zgodov ino glar.be med XIV. in XVI. stol. v Zgodovinskem arhivu občine San Gine, io) Iz ohranjenih finančnih registrov je bilo mogcEc rekunstruirali oomembnost San Ginesia proti koncu srednjega veka in na začetku renesanse. Bil je center, v katerem so sc zbirali glasbenik,- bodisi lju titte1 ¡i a i profesionalci. Iz irhr ske dokumentacij c je razvidna raznolikost starinskih glasbil, ki so bila v liudski uporabi in na dvoru, ii.icna glajbenikov, od kcd io prihajali in plačevanje pri tojbin glede na glasbila. Viden x razvoj glasbene tradicije od bolj enostavnih do kompleksnejših oblik. Gianearlo de Fccondo - Paoio Franzcsc -Arehivijtica e sto 'it depli areh I anni deli' Archi io di Stato ci Pi.itoia (Arhiviitika in zgodovina ari vov: 50 let Državnega arhiva v Pi.itop) Avtorja sta ob zgodovin- ar! va kot institucij c zaiela tudi prcblemc in tMcmc arhivske teorije in prakse urejanja in pop.sovani i arhivskega gradiva, ki 3» ni dovo1 razirkano. Steiano V-tali Apropo;,itod norma';^az.one della dcpcrrionc degli arch vi: il "Manual of Arehival De^cript*on" (O normah za arhivsko pop sovanje: Manual of Arefc ral Descri on) Avtor jr: olidnlal pritočn.k, v katerem so raz-delana enotna pravila in navodila za izdelavo arhivskih popiiov n ostalih arhivskih pripomočkov. Glavna in nosilna osebnost v tem projektu jc bil Mihael Cook, eden največ i angleških avtoritet za ARHIVI XVI 1 y93 Occnc in Duročila o publikacijah in razstavah Bi arhivistko, še posebej za uporabo informatike v arhivih Priročnik uporablja računalniško informa tično terminologijo v besedilu kot v oblikovni strukturi prim-TOv za izdelavo arhivskih popisov. Prva izdaja priročnika (potem poimenovan MAD 1) je bila 1986, Druga i/.dlQ ÍMAD 2) je iz leta 1989. Ta zajema inventarizaeijo tudi atipičnega arhivskega gradiva. Osnovni princip, pa so izdelani v naj-noveji:m arhivskem priročniku: M Cook M. Pro eter - MAD User Giude:how to set about listing archives. A short explanatory guide to the rules and recommendations of the Manual of Archival Description-Aldershot ÍEngLndJ-Brookfieid (Vermont), gower, 1989 1/ nibnkc Kronike, nntiec In komentarji so nrslovi lem posameznih zborovanj Scuola cstivn dellc donne: "Rsceonlare, mceon-tarsr1 (Letna šola za ženske: l'ripovcdovanje, povedali si) (G Barrera) "11 futuro della memoria" Convcgno interni cionnlc di studi sugli nrehivi di famiglic e persone (Bodočnost r.pomina. Mednarodno študijsko zb-irovfiñjc o družinskih in osebnih prhiyÍM (A. P llidolli) - Convcgno intrmazionalc: "Gli arch c 1' Europa s en za fronti cre" (Mednarodno zborovanje: Arhivi in Lvropa brez meja) [M. Carassi) Una guidí: alie fon'1 per la slonu del Ib guerra civilc jpagnolfl (Vodnik po virih špnnske državljanske vojne) (A. G. Rieci) V rubriki - Doftumentaeija je obdelana: XXV111. mednarodna konferenca okrogL mize arhivov (Hal lem. 7.-10. oktober 1991) pod preredstvom prof. Renata G rispa, generalnega direktorja za italijanske arhive s temo "Finančna sredstva arhivov" m K ajski arhivski zakon. Kitajska je povibilr mednarodno arhivsko skupnost, d? bi bil 1996 X111. mednarodni arhivski kongres na Kitajskem. Vandr Bcz"k lia gazette des arciiives Št. 128, leto 1985 V okviru že običajnih rubi.k prinaša La gazete des archives v št. 128 dve obsežni poroS i o varstvu fotografskega gradiva in sp' ;ovn>;ga gradiva v Fran eni. V novembru leta 1948 je Atelje za r^staviac. d fotogra.fr mesta Pariza v okviru "Meseca fotografiji" pripravil kolokvij z naslovom "Kons srvacna in rtstavracija fotografske dediščine". O posvetovanj li sta pisala Anne Carticr-Brc sson n Mi;hel Quetii , Varovanje fotografskega grad 'a. V začetku so na posvetovanju obravnaval; vprašanje o tehniki in strukturi fotogralij. Sledilo jr pri- da vanje o 7goduvim in ^zdelavi dagerotipij, o metodi identifikacij t stare Šili kopij, o postopku izdelavo in trdnosti slik in o vplivu okolic na hranjenje fotografskega, gnidiva. Naslednji dan so na prt dava mu predstavili metode in delo pred nedavnim odprte delâvmcr zz obnovo fotografij mesta Pariza Predavatelj iz ZDA j i poročal o rezulta'ih lnštiuta za raziskave Univerze v Austinu (Teksa.i) na področju analize in izboljšave fotografi' Nato je referent iz Francije predstavil delo Francoskega n*ti-tuta ¿a hrambo grafičnih dobim on tov. Razpravljal je o trajnosti fotografij sedanj jga čas« i ri poskusu ponatisa izvirnikov. Ob koncu po svetovan-a so pripravili okroglo mizo, na njïj so predstavili zlasti velike javne- zbirke fotografij in labc ratori. e. Referenti so posvetih pozornost zlasti pomenu papn a, ki ga uporabljajo pri izdelavi fotografu, vprašanjem zavarovanja fotografij pr--d škodljiv.mi viri, obnavi poškodovanih fotografi- in končno pogo;em za varstvo gradiva v skladiščih, primer^ vlag. in temperaturi, ki. zagotavlja tmjno ohranitev fotografij. Avtorji Françoise Jeanney in Florence Ott sta pripravila članek Hranjenje arhivov v gospodarstvu izkušnje i/. Burg^ndve, regi.e, k. je neenakomerno industrializirana V juniju leta i9S3je Direkrija arhivov Francije naslovila gospodarskim podjetjem v B irgund ii obsežno anketo, da bi ovr sdnotili pomen njihovega pisan-ga gradiva za zgodovino in odnos odgovornih v podjetjih do tega gradiva. Preučevanje ankete je prispevalo k urediti ukrep i v pn zavarovanju gospodarskih arhivov v Burgundiji. Po tej anke-1 se kaže najprej pregled pogojev varstva gospodarskih arhivov v n i ho ve m okrožju. Bojazen, ki je botrevala anketi, se je izkaza'a za upravičeno. Pokazalo seje, da ¿o o arhivi predstavliali njihovim lastnikom le breme in so bili pogoste zp^stavbeni velikim nepremišljenim uničevanjem. Medtem seje marsikdo na teme'iu imenovane ankete zavedel vrednosti spiskovnuga gradiva podjetij, ki 'je bilo zaradi brezbrižnosti in neznania izpr stavljeno uničenju. Ta izkušnja, omeji'na na ene pokra ino, b morala postati smernica podjetjsm i.i se zarad. uspeha nadaljevati 1er inten-,ivirati. V nasl.dnjih rubrikah prinaša revi i,- informacije o strokovnim delu arhivov n arhivske služb* v Franciji. Odile Kamrr srer je pripravila poročilo o šolanju arhivistov mest in podjetij na P .lozofsk fakultet v Mnlhousu v Zgornji Ab.aci. Rubrika "V kratkem" pi îdstavlja nove publika, cije francoske arhivistike1 departmajskih arhivov, arhivov podj ïtij, socialnega zavarovanji, mednarodnih organizacij in pravosodji Sl;di poročilo Društva francoskih arhivistov o d ;lu v preteklem letu. V naslednji rubriki je objavljena bibliografija inventarjev, repertorijev I nI arhivskih vodnikov Nacionalni tga arhiva, departmajskih arhivov in arhivov r-.arstrstev v letu 1984. V zaključnem delu sledijo ocene nekaterih stro kovnih publ :acij franeosl h in arhivistov drugih držav. Ivan Ncmanič 162 Occnc iti poročila o publikacijah in razstavah ARHIVI XVI | 993 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka ARHIVI XVI 1993 163 zg}dr>vir skega značaja. Po'eg Ljubljane seje veliko ukvarj il z gospodarsko in demografsko zgjdovino Primorsko ter Kamnika in Kranja z okol co. Glede na dejstvo, da ; b dr. Vlado Valcnčič ves čas odličen poznavalec zgudovn skH virov za gospodarsko in demografsko zgodovino, so vsa njegova znanstvena dela podprta s primarni mi arhiv skimi vir Na ta način jC na najboljši način pokazal na izreden pomen arhivsk :gr gradiva za zgodovinska preučevanja in prav zaradi tega je potrebno njegova znanstvena dela jemati tutli kot vzor za pisanje zgouovinskih študij Dr. Vlado Vaienčič je znanstvenik, od katerega se morajo učni ne le arhivska strokovnjaki, ampak vsi, ki sc ukvai ajo s preučevanem kakršnegakoli zgodovir skega problema Razumijivo je, da delo dr. Vlada Valcnčič v več kot dvajsetih letih zaposlitve v Mostnem oziroma Zgodovinskem arhivu L'ubliana ji bilo samo znanstven o-hi stori ografsko. Kljub temu, da je bil doktor znanosti, je svoje arahist:2no obdobja začel kot nižji arhivar II). stopnje, leta 1953 je pridobil naziv strokovnega sodelavca, leta 1959 Lc postal znanstveni sodelavce, februaria 1965 ic postal načelnik oddelka za prevzem in obdelavo grr.dii a, v začetku leta 1969 pa je bil z odločbo Komisije za ugotavljanje strokovne usposobljenosti v arhivih pri Skupnosti arhivov Slovenko sp >znan, dr " . jc usposobljen za deiOvno mesto arhivski svetovalec in to za deli na gr?.divu od 16. do 18 stoletja " (personalna mapa^ M;ju '971 )e bil s sklepom delovne skupnosti Mcstn ;ga arhiva Ljubi i in a postavljen za vodjo oddelka za prevzom in obdelavo gradiva ter ''nformatoria in vodi o čila h ice Ko se je v začetku leta 1972 teritorialna pristojnost arhiva povečala, je postil vodja delovne enatc 1 (ljub ljanske občine), ob preimenovanju Mestnega v Zgodovinski arhiv Ljubljana 28. junija 1973 pa je postal vodja delovne enote Mestni arhiv Ljubljana. Na tem delovnem mostu jc dr Vlado Valenčič konec fcbiuarja 1975 tudi končal svoje aktivna arhivistično delo. I6& Os i trne vesti ARHIVI XVI 1993 Na arhivističnem področju je bilo težišče njegovega dela namenjeno fondom m ista Ljubljane. Od tod izhaia tudi njegovo odlično poznavanje tako same 7 g odo ine kakor t"di v. rov za preučevanje zgodovine glavnegr m~sta Slovrni ; Njegovo boga to znanstveno v6di_n,e so lahko občutiii tr/ ki so v čitalnici Mastnega oziioma Zgodovinski ga arhiva L' ibljana p rt uči val- ljub|:insko zgodovino, saj jim je pogosto pomagal s koristnimi nasveti. Pr^v tako je bila zelo pomembna njegova strokovna pomoč vsem na novo zapoilenim v Zjodovinskcm arhivu Ljubljana, zlasti po letu 1972, ko se je arhiv temeljito kadrovsko prenovil. Visoka leta pa dr Vlada Vabnčiča nisc ovirda pri njegovem znanstvenoraziskovalnem delu. Tik prrd upokoiit ;;o j: pripravil odmevno arhivi;ti Sno razstavo o razvoju ljubljanske industrije do konca 1. Tvetovne vojne. Trajni pomen ima njegovo razlikovalno dulo pil priprnvi razstave, zabeleženo v katrk-gu k razstav v katerem je objavljana njegova itudi; a z naslove m "Starejša ljubljanska industri a", ki osvetljuje rtzvoj ljubljanske idustrije od 16. stoletja do leta 1918 NaHaljevinjc te^a preučevanja je Valenčičtva študija v katalogu k razstavi Ljubljanska industrija v letih 1918-T»41, ki je izicl de ctmbra 1992 in nosi naslov Ljubljanska indurtrija med obema svetovnima vojnama. Tui po odhodu v pokoj se je dr Valenčic £e naprej ukvarjal z znanstvjno-raziskovalrnm dilom na zgodovinskem pcdroč_ ' i. Za vse raziskave je bilo Še naprej jsnova irhvsko gradivo, tako da j t bil £e naprej pogosto uporabnik arhivskega g vadiva, ki ga hrani Zgodcvinski irh'v Ljubljana. Glede na to, da je bila v petem letniki- revije Arhivi let;. 1983 ob njegovi 80-lctnici objavljena njegova bibfiografija do leta 1983, naj na tem mestu omenim le nekaj njugovih pomembnih objavljenih razprav. Pripravil :e več gesel za Slovenski biografski leksikon, svoje r; sprave jc objavljrl v Zgodovinskem Časopisu (npr o izseljevanju Slovencev v drugi dcžcL habsburške monarhije, o kreditnem gospodar;tvu ob koncu srednjega veka) in v revij i Kro lika, časopisu za slovensko kr?jevno zgodovino (steklaiJtvo v Zagorju, za čelki orgai. liranosti slovjnskega mlekarstva), za 'j i-bilejni zbornik ob 90-letnci Zgodc. /inskega arhi a Ljubljana pa jc pripravil pomemben prispevek o delniških da'žbah na Kianjskerrr Prnv tako sta po upo-krjitv, izili dve samosloin Valenčifevi publikacij: i iieer o zg )dov " ljubljanski i uličnih imin i o ljubljanskih Židih. Dr. Vladu Valenčiču ob visokim življenjskem jubileju žfilimo Se veliko zdravja in iuhovne svežine. Janez Kopač Profesorju .li nku Jarcu oh življenjskem juh Meju Pravičnega moža v njegovi volji nc omaje zastrašujoč pogled tirana, n, n množica zdiviana, če mu kaj nepoštenega veh, nc straši blisk iz Zevsovc gi roke, ne burne Adnje vladar-vihar: celo če bi nebesni svod se zrušil, nc bo pod ruševinami drhtel. Horacij, Pesmi 3,3 (Prevod dr. K, Gantarj Cari~sinie nsnagenarir! Vsi, ki smo se srečali s profesorjem Jankom Jarcsm, in tisti, ki se Se danes srečujemo i njim, gi. nikeli nismo imenovali "tovariš profesor", kakor je tc bile zaukazano, in ne "ravnatelj" ali "direktor", Čeprav je nekaterim izmed na? bil predjtomik. Pač pa smo ga zmera inienavaii "gospid profesor", z btjedama, k: sta nam pomenil več, kakor nam običajno pomenita Bili sta izraz spo£tov?nja do človeka širokih obzorij, temeljite humanistične iz obrazbe, ki nam ie rad citiral iz Horac i in ki seje znal navduiili za vse, kar ie lepA in debro. do človeka, na zunz j včasih navidezno trdega, a v duži m ehkega in dobrega, kakor zna biti le materin kruh. Na jjsen leta 1965 sem prišel v Dolenjski muzej v Novem mestu, kr.mor me je kot klesanega filologa in študenta zgodovine Kob delu" povabil profesor Jarc, da bi prevzel delo v arhivu, kiji bil.ted-ij jden 'zmed oddelkov Muzeja. Bile pa je 10 tac leto, ko jc dolenjska metropola slavila svojo Sesl-stoletnico. Po nekaj dneh mi je profesor dejal: "Za Dolenjski list boste napisali kroniko mesta"' Branil sem se: "S pi.;anjem člankov iz zgodovine se nisem nikoli ukvarjal, saj sem do sedaj stal le za katidrom učilnic gimnazij na Ravnah n^ Koroškem in v Novem mestu." Pa se profesor ni dal ugnati in mi je rekel nekako takole: "Nič ne de, se bo^te že naučili. Veste, pob, same zaplavati jc treba!" Prinesel m: jc ni kaj literature, med katero j c bila njegova slovita knjižica: "Novo mesto in njegova gasilska Četa", ki velja £e danes za najbolj £ i kratek pregiid prstek los ti Novega mesta. Razmišljal sem o nepop"stlj ivosti svojega predstojnika, se lotil dela in skromen pregled kronilie m vstaje I objavljan. Spominjam se tudi, kako meje profesor vodil po arhivskem skladiiču in s kakšno ljubeznijo ie jemal v roke perg?.mentne listine novomeških miviEgijjv in cehov, sicer "rel m.ae rclitjui-.ium" nekdanjega fonda dokum ;ntov za mesto. Vsak dokument, vsaka ARHIVI XVI 1993 Osebne vesti ! 65 fotugiafija, sleherni predmet, k. mu je kot zgo duvinarju govoril o preteklosti Dolenjske, mu _.e bil pri srcu in ga je znal navdušiti, kar ;e tudi siecr 'zpričal z urejevanjem mtstnega arh /a pred drugo vojno in s svojo skrbjC za dokumente- nnd katerim ie bdel kot partizan v drugi vcini. Veliko Število arhivali'. ki sem jih vzel v roke, je bilo napi;;anih v grtiei, med piirr pcrgimentne lis-liric mesta, a moral sein ugotavljati, da bnmju n.icm bi kos. Pa je profesor dejal: "Ja, se bc pač treba tir učiti gotieel" V reke sem vzel urbar kostanjcviikc grspoičine iz ;ta 1625, ki mi ga je ljubeznivo posodil ravnatelj Študijske knjižnice Bogo Kcmclj, sai se ie bilo moč na pudlagi -irbarja, v katerem so se ste besede neprestano ponavljale, kar na;hitre;e naučiti "te nesrečne pisave", kot sem j > na začetku poimenoval. Tudi v tem pogledu mi je bil profesor Jare dober svetovalce, hkrati pa nep"pustljiv učitelj ter mu je uspelo, da sem ne izuril v branju tekstov kar ie zame kasneje postalo vsakdanje opravi'o lr kar je Si danes. Menim, da sem dolžan priznati, da mi je prav profesor Jare vlil veselje do raziskov: Inega d la in ■jubezen do preteklosti dolenjske zemlje, čeprav živim danes že več kol dvajset let v rodnem Mariboru, se znova in znova rad vračam k temam iz zgodovine Dolenjske inj kadar me pot pripelie v njeno metropolo, z veseljem obiŠčem profcsi*ja, ki se vselej zanima za mo;c delo, kar m e vzpodbuda za nadaljnje dulo. Pretekla so skorajda že tri desetletja, odkar poznam dragega profesoija, vcl'ko letje že prešle in marsikaj se je spremen lo, ni pa de spremenil prijeten pngrvor z njim, ostala sta njegov dobro-dnini a turi kritični pogled, in na riegovih lie.h njjgov hudomušni lasmeh. Sint tibi dii propit et ad multos annosl Jo¿c Mlinaric Oh devetdesetletnici rojstva prof. Janka larca Dne 25 decembra 199? je prof. Janko Jare praznoval v:'sok jubilej - devetdesetletnico rojstva- Rodil seje v Črnomlju, osnovno Šolo obiskoval v Gradacu ■n Kor.tanjcvlci, gimnazijo pa v Ncvem mestu. Pc končani gimnaziji se je vpisal na univerzo v Ljubljani in tu leta 1931 diplomiral iz svetovne in narodne zgodovine ter literarne zgodovine jugoslovanskih narodev. Nato j e poučeval v Murski Sobot Ptuju in Novem m-stu. V tem ča>u se ;e začel uveljavljati tudi na strokovnem področju. Za profesorski 'Tpu pr' prof Kesu je raziskal stanje novomeških arhivov. Rezultat raziskovanja je bila ugotovitev, da ie njihov^ stanje porazno. Znto sta se s svejim Študentem M D>diČem lotila reševanja arhiva, ki seje nahajal na podstrešju Rotovža, in ga od tam nosila v Meščansko Solo, kj;r ie eno sobo v ta namer, prepustil nrvomeški župan dr Režek- V začetku druge svetovne vojne je bi "a Šola bombardirana, arhivalnc pa povečini rešene. V tem času se je prof. Jare pridružil OF bil kasneje interniran v Mon ngv in nato Gonarsu. Po kapitulaciji Italije se^e miil domev ir. takoj začel z zbiianjtm arhivskega gradiva okupatorjev n poskrbel z? prevoz le tega v Dolcmske Topli se Del gradiva je bilo siecr uničeneg?. preostali del pa je postal ornovni fond Znanst"enega inštituta, ki ga |e ustanovil lOOF 12. januarja 1944 v Čmrmlju Prof. J. Jare pa je bil imenovan za njegovega arhivarja. Pn vojni je svoje delo nridi,'jcval kot arhivar na Inštitutu narodne esvobeditve vse do leta 1951, ko je bil imenovan za rrvnatelia Dolenjskega muzeia v Ncvem mestu. Leta 1957 ,e pesta) Še vodja leta 1946 ustanovljenega Okrajnega arljva, kije bi. tega letz priključen muzeju. Po prihodu v Novo mesto se je prof Jare posvetil muzealstvu, spomeniškemu in arhivskemu varstvu, Dolenjski galeriji ter razi skovani u preteklosti Ncvcga mesta in Dolenjske. Pri tem pa je upošteval ari".v?ke dokumente starejše in novejše zgedovine ¡n bi! tako eden prvih raziskoval ecv, k. se ie pn razi^kovaniu zgodovine NOB oprl na arhivske dok imente. Žul pa se ie v čub Ijana. Komisija za delovna razmerja arhiva ga jc sprejela na razpisano delovno mesto, ki ga je for malno zasedel ¡5. m.irca 1982. V drugi polovici decembra 1983 je spravil tudi stroko/ni izpit iz arh'v.^tuce. Bon? Rozman je bil na zgodovinskem področju de-'aven že pn;d začetkom svojega dela v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, saj jc bil sekretar zgodovinske komisije p" Mestni konfcren ,1 Zveze komunistov Slovenije Ljubljana, sodeloval pa je tudi na nekaterih kongreiih slovsnsk.h in jugoslovanskih zgodovinarjev. Arhivska strokovna naravnanost Borisa Rozmana jc bila vseh nokrj tednov manj kot dvanajst let delovama v Zgodovinskem ari i^n Ljub jana ujmer jena na pridobivanje kulturne in zgodovinske dediščine številnih slovenskih društev in na pogosto mučno prdobivan e gradiva posameznikov, k. so imeli bodisi arhivsko gradivo svoje družine ali djmačijc ali pa grac ivo, ki je na kpršenko . način prišlo v za-sibno last. Kolikšno zgodovinsko in kulturno bogastvo arhivskega gradiva kot primarnega zgodovinskega vira ¡e pokojnem 1/ Bori;;u uspelo prfd obiti z? Zgodovinski arhiv L ibl .na najbo'j nazorno kaže pregled na tak način prirobljenega gradi/a, jki je objavljen v Vodniku Zgudovinsitcga arhiva Ljubljana, Gradivc n razprave it. 11, Ljubljana 1992, v poglavju "Društva" na straneh 190 do 197. v poglavju 'Nakupi in darila različnega izvora'1 na straneh 204 do 212 in v poglavju "Zbirke" n? straneh 212 do 217 Razumljivo ie, da niso vse pridoDitve arhivskega gradiva, ki so navedene v omenjenih poglav-ih, prišle v arhiv v Borisovih leti'- službovanja, deistvo pa jc, daje da! temu graduu, osebni pečat. Pridobitev arhivskega gradila številnih slov-nskih društev in posameznikov, k so hranil' pomembne ddc slovenske arhi ske kulturne dcd.Š^ine, nedvomno pomciii velik prispevek, ki gaje pii ohranjanju tovrstne slovenske kul turno- zgodovu ske dediščine prispeval Boris Rozman. Pri tem je zlasti potrebno poudariti dejstvo, da mu j«, uspelo za irh'v pridobiti gradivo nekaterih pomembniii slovenskih knjitev nikov lin drug'n pomembmn slovenskih osebnosti. Prav tako pa si |c prizadeval evidentirati kar največ tovrstnega, za slovensko zgodovino pomjbnega grad a, tudi v tujini, zlasti na Češkem, kamor segajo korcni ie sokolskega gibanja, k, jc bilo zelo živahno tudi na slovenskem ozemliu. Kakor ji bila arhi/istična driavnust Barisa Rozmana usmerjena na pi lobivar le kulturne .1 zgodovinske dediščine Stcv'ln'l in zelo različnih društev tako jc bila tudi njegova znanstvene-raziskoval na dejavnost naravnana na proučevanje tega dela slovenske zgodovini Zat<^ je razumiji-'o, da ic bil vključen v nekatere arhiviutične ir zgodovinopisne projekte,, ki so prei'čeva'i ta d^l slovenske zgodovine. S tega področja je tudi npjboij številna in vsebinsko bogata bibl.ogrifija Boiisa Rozmana. Njegovi članki so objavljeni v strokovn. arhi" :tični in zgodovinski literaturi pa tuC v štcvilrih polj idnih levijah in časopisih, kar samo dokazuje Borisovo željo, da se pomembna zgodovinska spoznanja predstavno Kar najširš-mu krogu ljud Veselje do preučevanja društvenega segmenta slovenske zgodovine ga jc vodi o k t^mu, daje leta 19ii8 na Filozofski fakulteti Univerze v L ubliani vpual treto stopnio Studi'a zgodovine kljutj številnim dejavnostim, s katerimi seje Boris Rczman poleg službene in arhiv istične strokovne dejavnosti ukvarjai, jC Še "edne imel dovolj energije za tvorno sodelovanje v Zven priiateljev mladine Sloven' z ter v Zvezi Zgodovinskih društev Slove nij; in še posebno v svojem stanovskem Arhivskem društvu Slovenije, zlasti pr, tehničnem urejanju pa iud drugačnem sodelovanju pri društevi reviji Arhivi Bibliografiji) Bor m Rozmana (arhivistika): 1. Zapuščina kartografa Ivana Se lana, KjmmŠk obJan XXI. Kamr.k 1982, št. 20, str. 9 2. Var;tvc arhivskega gradu a, "Naš časopis XI, Vrhnika 1983, str. 5 3. Varstvo ar^ vskega gradi', a društev, Arhivsko grad:vo-dragoeen dokument, Logaške noviec IX, Logatec 1983, št. 5, str. 2 4. Varstvo arhivskega gradiva druitev, Kamniški občan XXII, Kamnik P83, št 10, str. 6 J ARHIVI XVI 1993 Osebne vesti 167 5. Društva slabo arh./iraj? svoja gradiva, Plavalni klub ujujljana ni izj ;ma, Nafa komuna XX, Ljubljana 1983, St. 10: 11, str. 8 6. Iz Zukladn ".o Zgodovinskega arhiva L ubljma, Ilirija pp'i Športni klub v Sloven"!, Ljijblj, mski dne,nik 18 l 1983 7. Varstvo arhivskega gradiva, ReSe t o IV, Ribnica 1983, St. 6, str. 12 8. Arhivsko graaivo druftcv na območju Zgodovinskega arhiva Ljubljana po letu 1945, Arhivi, glasilo Arbivskcgz društva n arhivov Slovenije VI, Ljjbljana i983, St. 1-2, str. 57-59 9. Prevzeli smo fond ZKO Vrhnika, Naš Časopis XII, Vrhnika 1°84, St. 108, str. 6 10. V razmislek. Arhivi, glasile Arhivskega druStva in arhivov Slovenije VII, Ljubljana 1984, St. 1-2, str 52 11.Urejanje odbiranje, popisovanje n zročanje arhivskega gradiva društev arhivu, Arhivi, glasilo Arivskcga društva in arhivov Slovenije VI1, Ljubljana 1984, St. l-2: str. 47-51 12 Uredniški odb^r glasila ARHIVI (poročile o delu odbora), EBiiviJ glasilo Arhi"skega druStva in arhivov Slovenije, L)ubljana 19£4 St. 1-2, str. 80 13. Bomo kdaj znali ccnui arhivsko gradivo društev?, N_S časopis XIII, Vrbnika 1985, St. I, str. 8 14. MMi ob prcvzcmM fonda Zveze športnih društev Slovan, Ari ivsko graaivo društev, Naša skupnost XXVI. Ljubljana 1985, št. 3, str. * 15. Varstvo Kulturne dediScine, Varstvo arh.vskega gradiva društev, glasilo občanov Litije Litija 985, St. 2, str. 7 J 6. Glasilo o druitvenem življenju v Loguteu, Logaške novicc XI, Logatec 1985: Št. 3, str. 3 17. Pnpravha se sen mar za člane druStev. k: delajo z dokumentarnim gradivom, Naš Časopis XIII, Vrhnika 1985. St. 121, str. 5 L S. Kako retiimo arhivsko gradivo, Logaške novice XI, LoRatcc 1985, št. 4, .tr 3 1P Arhivsko gradivo Zveze kultumoprosvetr h or-ganiraen, Zgovornost zaprašenih papiriev. Dc govori XII. Ljubljana-Center 1585 St. 7-8, str 14 20. Mačehovski odnos do gradiva. kuhuiTiih društev, Kulturr poročevalce, glajilo ZKOS XVI, I-iub-Ijana 19F*:, £*. 71, str. 27 21. Kaj bo z arhivskim gradivom društev9, Naša skupnost XI, Grosuplje 1985, St. 9, str 5 72. Varstvo arhivskega gradiva društev. Kulturni poročevalec, glasile ZKOS XVI, Ljubljana ¡985, ^t. 74-75, str, M 23. Seminar za člane kulturnih društev, ki delaio z dokumentarnim gradivom je uspel, Kulturni poročevalec, glasil- ZKOS "iVl, Ljubljana 1985, št. 74-75, str. 42 24. Arhivsko gradivo zdravstvenih ustanov, \rhivi, glasilo Arhivskega društva in arhivov SIuveni'e Vili, Ljubljana 1985 št. 1-2, str. 28-31 25. Poročilo o seminarju za člane arjštcv, k delajo z dokumentarn.m gradivom, Arhivi gladilo Arhivskega društva in arhivov Slovence Vili, Ljubljana 19R5. št. 1-2, str. 135 26. Odbiranje, urejanje, popisovanje in izročar.je arhivskega gradiva arhivu, Varstvo arhivskega gr-.diva društev, Priročnik za delo z dokumen-tarr-m in arhivskim gradivom, Ljubliana 1986, str. 52 61 27. Kake pižrmo krcniko?, Varstvo arhivskega gra diva druftev, Poročnik za dc'o z dokurrn n tirni m in arhivskim gradivom, L ubij a na 1986, str. 66-6R ¿8, Čebelarske družine slabo ari "irajt arhivsko grr d'vo, Slovenski čcbcler, glasilo čebelarsk.h org? nizaeii Slovenije LXXXVII1, Ljubljana 198b, St. 2, str. 60 29 Obvestilo o prevzimu arhivskega gradila, Naša skupnost XII, Grosuplje 19S6, St. 4, str 5 30 Varstvo arhivskrg? gr.idivs društev. Kulturni poročevalec, glasile ZKOS XVII Ljubljana i9R6, St. 76, str. 20 31.Polje na starih fotografijah, NaSa Skupnost, Ljubljana 1936, St. 9, str. 7 32. Še nekaj o arhivskem gradi"u druStev, NaSa skupnost, Grosuphe 1986. St. 6, str. 4 33. Zbiranje arhivskega gradiva društev, kart. arhivski občnsnik. Liubljapu 1986, str. 3-6 34. Nekaj "irov •z fonda portnega kluba Ilirija, Škart, arhivski občnsnik, Ljubljana 1 y86 str 31 32 35 Sokolsko dniStvo Dolenji Logatec 190R-194J, Notranjski listi 111, Cerknica ly86 str 119-135 36. Kulturna društva občine Grosuplje in ni .hovo arhivsko gndivo. fNe)rspešna akcija, Kulturni poročevalec, glasilo ZKOS X\ II, Ljubljana '.9C6, St. 79 str. 23 24 37. Kulturra društva n njihove kronike, Kulturni poročevalec, gjas:l) ZKOS XVIII, Ljubljana '9C7, Št. 81-82, str. 24 38. "ZVON" je imel arhivarja, Glasilo občanov, Litija 1987, St. 9. str. 7 39. Valorizacija društev. Arhivi, glasilo arhivskega društva in arhivov Slovenije X, Ljubliana 1987, Št. 1-2, str.57-60 40. Kateremu viru verjeti- Ari ivi, glasilo Arh.vskoga društva in arhivov Slovenije X, L:-jbliana 1987, št. 12, str. 87 41. Obisk v Historijskem arhivu Zagreb (poročilo), Arhivi, gladilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije X. Ljubljana 1987 St. 1-2, str.l08-l".0 42 Navodila sodelavcem (kot tehničn' uredfk), Arluvi, glasilo ArhivskcRa društva n arhivov Slovenije, Ljubljana 1987 Št. 1-2, str.126 43. DruStva in njihovo arhivsko gradivo, Ki-mniški občan XXVln Kamnik 1988, st. 1, str 5 44 Arhivi 1 2, Periodika, Književni listi, D-;lo i9 5. 1088, str. 7 45 Športni klub Ilirija v Lj'\ib. ani do prvr svetovne vejne. Zbornik ob devetdrsctletm :i arhiva, Gradivo in razpr„ve št. 8, Ljubljana i9C8, str. 141148 46 Zgodovinski arhiv 8 iZbo.nik ob devetdesetletnici arhiva), Pcriidika, Kr liL-vni listi, Delo 22. 12. 19EE. st.r. 16 47 N^vo arhivsko gradivo o delovanju društev v Litiji, Glas:'o občanov ] ti a 1989, š fi, str. 11 48. posvetovan'e arhivs^li dc'avccv Bosne in Hercegovino 22- m 23 jtaiij» 1989, Obvestila Ai-inva socialistične republike Slovcn : V, L''jblia-na 1989, št. 2. str. 18 19 I6& Os i trne vesti ARHIVI XVI 1993 49. Železničarska društva premalo skrb"o za svo-c arhivsko grrdivo, Nova proga XLlll, Ljubljana 19F9., it. 14-15, str. 6 50. Pcmen gradiva kulturnih društev, Neka_ misli ob prevzemu grad'va treh pomemb lih 'ub'janskih druŠtjv, Kulturn poroeevalec, glasilo ZKOS XIX Ljubljana 19^9 it. 90, str. 23-24 51. P epi: cvanje zapuščine pesnika in pisatelja Edvarda Kocbeka, Arhivi, glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije XII, Ljubljana 1989, št. 1-2, str. 59 52. Posvetovanje arhivskih delavcev Bosne in Hercegovine, Bielainica 22. in 23. juniia 1989 (poročilo), Arh v., glarilo arh'viko gk društva n arhivov Slovenije "II, it. 1-2, str, 71 53. Zgodovinsl arh v ic bog; tc'ii za dva fonda, Kamniški občan. Kamnik I 990, it. 3, str. 8 54. Arhivi 1-2 (poročilo o pubiikaetii), Periodika, Književni listi, Delo 8. 3. 1990. str. 16 55. Arhi-sko gradivo društev v Rii. li i, Re£eto, Rib-niea 1990 56.Varovanj: arhivskega gradiva ribiSkm druž',1, Ribic, glasna slovenskega ribištva XL1X, Št 9, str. 20t 57. Poroiilo o delu v praških arh'- i hI Arli: ^ glasno Arhivskega društva in arhivov SI oven. : XIII. Ljubljan;' 1990, £t. 1-2, str. 156-157 58. Zgodovinsici krožLi na osnovnih £olab ir arhivsko gradivo, Arhivi, gla- ilo arhivskega društva in arhivov Slovenije XIII, Ljubljana 1990, £t. 1-2, str. 1 57 59.Zveza kulturnih organ.zaci Kiar- Inventar (1953) 1947-1930 (pnčilo), uhlvi glasilo Arhivskega druitva in arhivov Slovenije XIII, Ljubjana 1990, "5t. 1-2, str.159-160 60. Zbirka gramofonskih plo£č (pore čilo), Arhivi, glasilo Arhivskega dru£tva m arhivov Slovenije illl, Ljubljana 1^90, £t. 1-2, str. 160-161 61.Na£a zgedevma, Gradivo o Orlih, Na£ Časopis, Vrhnik 19U0 62.Aihivi 1-2 (poročilo), Periodika, Književni listi, Delo 11.4. 1991, sir 16 63. Gradivo o Orlih, Slovenec 1. 8. 19C1, št. 31, str. 4 64. Iz arhivov slovenske £portne zgedovine, 80 let Ilirije, Neodvisni dnevnik 2 9. 1991. £t. 238, str. 12 65. Predstavljamo vam arhivsko gradivo nadučiHja in UDra"'telja Matiie Kiti.a iz Doba pri Dom Žalah, Slamnik, glasilo občine Domžale XXIX, Domžale 1991, ft. 13, str.5 66. Zbiranje graJ'va druitev in stiki z ustvarjalci tovrstnega gradiva, A.l iyi glasilo Arlrivskjga dru£tva in arhivov Slovenije XIV, Lmbljana 1991, £t. 1-2, str. 63-64 67. Dr. Drage Muiič nam je zapustil svoje arliivsko gtaJivo, Arh'vi, glasilo Arhivskega društva in »rhivov Slovenije ilV, Ljubljana 991, št. 1 -2, str. 89-90 68. A.rlivska zapuščina nadučitelja (Eolskega upravitelja) Matije Hitija iz Dob;. p' i Domžalah, Ari o, glasuo Arhivslieg;: dn;£tva in arhivov Sluvenijt (IV, Ljubljana i91, št. 1-2, str. 90-91 69. Poročilo o posvetovanju arhivskih delavcev Bosne in Hercegovine lgmanu od 20.-21. um a 1991, Arhivi, glasilu Arhivskega društva m arhivov Slovenije XIV, Ljubljana i991. £t. 1-2. str. 100 70. Iz na*ih društvenih arhivov, priložnostne razstave. Nova Goriea (katalog) (oeena in poročilo), Arnivi gla-.ilo Arhivskega društva m arhivov Slovenije XIV, Ljubljana y91, £t. L2, str. 107 71. ZapuŠčins Marj' n? Rožanca, Slovence, kulturni priloga 27. 2. 1992, Št. 47, st.i 23 72. Marjan Rožanc je že sam uredil svojo dokument» ei;o, Pisateljeva zapu£čina, Književni lirti, Delo 5. 3. 1992. £t. 53, str. 13 73. Vel k pomen zapuSčine Marjana Rožanea, Na£a skupm ,st XXXIII, Ljubljana 992, £t. 2, str. 6 74. Arhivi XIV (poročilo), Periodika, Književni listi, DJo 28. 5. 1992, it. lil, str. 16 75. Zanimivo je "ederi, Primarij dr. Drage Muiič in njegova zapuičiiia, Zdravniški vest nk I.X1, Ljubljana 1992, Št. 5-6, str. 287 -288 76. SplcŠnl pregled ustvarjalcev arhivskega grad;va Druitva, Vodnik Zgodovinskega arhiva Lublja-na Št. 11, Ljubljani, 1992, str. 56-57 77. Zapuščina Edvard? Kocbeka, arbbtistovo poročilo, Naši razgledi XL1, Ljubljana 1992 Št 13, str. 417 78.Kai nnm c zapustil Vlomil Zupan?. Dnevnik 22 8. 1992, it. 124, str. 14 79. KakSna je zapuiiina \ _tom ia Zupana?, Slovenec 26. 8. i992, it. 196, str. 7 80. Dokument iz leta 1868 h zapuščine Marije Hitija z Daba pri Domžalah, Zbornik za zgodovino Šolstva-Šolskc krči ikc, Ljubljana 1992, str. 129-132 81. Marjan Rožanc in nj;gova zapuEčina, Aru vi, glasilo Arh vskega društva m arhivov Slovenije XV, Ljubljana 1992, it. 1-2, str. 73-74 82. K j vsebuje zapuščina Vitem i k Zupana?, Arhivi, glasilo Arhiv skega druitva ,r arhivov Slovenije XV Ljubljana '992, it.l-2, str. 74 75 83. Razstava Pokrajinskega arhiva Nova Gorisa Ludvik Zorzut H892-1977), Arhivi, glasilo Ar-mvskega druitva in arhivov Slovenije XV, Ljubljana 1992, Št. 1-2, str 134 84. Arhivi XV, 1-2 (poročilo), Periodika, Književni listi. Delo 4 3. 1993, str. 16 85. Bogastva pisateljeve zapuičine, Fred končnim popisom obsežnega grad va \ itorrula Zupana, Književni listi, Delo 25. 3. 1993. str. 15 86. Sodobni arhivi (poročilo), Periodika, Književni listi Delo 15 4. 1993, str. 1« 87.Orlovski adsek. na Vrhniiti, Imate doma kakšno fotografijo, razglednico ali kak drug dokument, ki govop o delovaniu ribniikaga Orla, Na£ časopis, Vrhnika 1993 £ti 193, str. 9 Janez Kopač ARHIVI XVI 1993 169 Nove pridobitve arhwoy Nove pridobitve Arhiva Republike Slovenije v Irtu 1993 Ministrstvo za znanost in kulturo (1951, C,3 im) Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje (1961 1991, 6, 2 tm) Inštitut za m ;dnaroano pravo it m idnarodri' odnose Pravne fakultete v LJubljani (1984,49 tm) Zavod SR Slovenije za mednarcd.,o ^nanstv^no, tehnično, projvetne • n kulturno sodelovanj (1980-1989, 13,5 tm) Svet z,i prosveto in kulflro (1951-1961,26 tm) Un;vcrz'tctna očesnt klinika (1946-1955, 20 tm) Kazensko pobe'jŠevalni zavod za mladostnike in zapori Celje (1945-19^0, 3,6 tm) Knzmskc poprav zavod Ig (1946-1960, 4 tm) Kazensko popravni zavod Maribor (1945-1960, 9,2 tm) Prevzgojni dom Radeče (195 4-1960,4.1 tm) Ki .žensko poboljševalni tavod Koper (1952 1960 1 tm) Umetnostno zgodovinsko društvo za SI >ver o (1921-1982, 3 Sk.) Podporno dru?tvo za slovenske visokoŠolce v Pragi (1906-1993, 1 £k.) Društvo slovenskih likovnih umetnikov (1917-1946, 2 šk) Vzajemna podporna zvirza flled, ocLck št. 13. Plani-a iz Hnmiltona (1954-1993, 0,3 tm) Jugnslovanrka socialno demokratska stranka (1918-1939, 2 fasc.) Rodbinski ond Sajoi ic (1875-1928, 0,5 tm) Osebni fond dr. Joža ir Marija \ Ifan (1926-1987, 11 šk.) Zbirka fotograf (1925-1932, 17 k.) Zt rka Filmov - kop' ¡e, 222 £k Nove pridobitve v Z^vL v letu 1993 Enota v Ljubljani Cerknica Okra-ni l:udski idbor Rakrk (1945-1948, 4,5 tm) Domžcle Skupščina občine Domžale (druži: ene gradnje) (1966-1982, 3,5 tm) LJubljana Krajevna skupnost Ljubo Šcrcrr, L jb! jana (1953-1989, 0,9 tm) Dra^o Mrši 6,1 j ubij a na (1951-1993, 0,2 tm) Vitomil Zupan L:ub'jana (1908-1987, 1,6 tm) Mastna konfsrtnca Zveze soc.alist.cne mladine Slovenije Ljubljana (1969-1990, 4 tm) M:dobčinski sv:t Zveze soeia.-stiiinc mladine Slovenije Ljubljanske r;gije (1975-1990, 0.1 tm) Učiteljišči; v Ljijb'jan (1918 I9o7, 2,3 tm) Skupnost gimnazij, L/ublj-na (1965-IP74, 0,4 tm) Sokol I Tabor, I jblj?na (1925-1930, 0,1 tm) Uta Tomsžič, Ljubljana (1933 1941, 0,1 tm) Društvo slov ;nskih likovnih umetnikov v Ljubljani (1921-1946 0,1 tm) Pevsko društve Slavec, Ljubljana (1927-1949. 0,1 tm) Glasbena mladina |i bljanska (1968 1993, 0,8 tm) Srcdr.ja gradbena in ekonomska šola Ljubljana (1947-19*0, 1,4 tm) Kartona?na tovarna L,ubrana (1938-1990, 6,9 tm)' Hipotekam? banka ugoslovanskih hranilnic Ljubljana (1897-1951, 0,4 tm) Ljubljanska kreditna banka (1912- i946, 0,1 tm) 170 Nove pridobitve arhi"Q" ARHIVI XVI 1993 Gosp adarska zadruga v Ljubljani (1899-1903, 2 knjigi) Fotografij t (1914-okoli 1930, 20 k.) Razglednic (1902, 1907, 2 k.) Občinski komite ZKS Domžale (1965-1989. 1,8 trn) Občinski komite ZICS Logatec (1970-1986, 1,7 tm) Občinski komite ZKS Ljubljana Center (1971-1989, 20,8 tm) Oblastni komite KPS Ljubljana (1949-195C, 0,3 tm) Oblastni komite KPS za Slovansko Koroško, ko!-portažni oddclcK (1945-1946, 0,2 tm) Okrožni komite KPS Ljubljana (1945-1946, 0,1 tm) Okrožni komite KPS Novo mesto (104^-1947, 0,1 tm) Enota v Kranju Jeuenlce Železarna Jesen.;e (1945-19P6, 5 tm) Kranj Gorenjske ž Jezni cc Kian_ (1869-1971,2,2 tm) Radovljica Vezenine Bled (1923 1979, 1 tm) Družina Fursager i»- Magušu, Riidovl' .a (1895-1925,0,2 tm) Tržič Gospostvo Nfuhaus pr Tržiču (1745 1755, 0,1 tm) Oddelek v Idriji Letno poročilo glavne šole c.kr rudnika v ldri■ ■ (1870, 1 kni i žica) Osnovna Šola Vojsko (1958-1980, 0,1 tm) Osnovan Sola Ledine (1927-1941, 0,1 tml Enota v Novem me rtu Novo mesto Občinski codnik za prekrške Novo mesto (1987, 0,3 tm) Služb? družbenega knjigovodstva Republike Slove-ni j: ' podružnica Novo mesto (1959-1993, 6 tm) Samoupravna stanovanjska skupnost Novo mesto (s prednikij (1948-1978 4,5 tm) Dolenjska žclemiea (1885-1976, 6,7 tm) Služba družbenega kn_. ga vodstva Rcpub'ike Slovenija - podružnica Novo meste, ekspozitura Trebnje (1982-1989, 2 tm) Osnovna šola Ajdovec (1908 1966, 0,2 tm) Druitvo arhitektov Novega mesta (1976 1991, 0,1 tm) Dcienska tur ni ič na zveza (1956-1988, 0,9 tm) Osnovna Šola Ž ižembcrk (Iy31-iy64, C,9tm) Nižia gimnazija Žužemberk (1949-1958, 0.3 tm) Kmetijska go; podarr.ka šola v Žužemberku (1957-1958,0 1 tm) Osnovna šola E>vor (1870-1^,;7J 0,5 tm) Črnomelj Skupne službe samoupravnih interesnih skupnosti občine Črnomelj (1978-1990, 2,2 tm) Enota v SkofJI Loki Janke Krek, Škofje Loka (1910-1979 0,2 tm) Občina Škofja Loks s predniki (1967-1989. 28.5 tm) Občinski odbor združenj borcev NOV SkoPa Loka (1962 1990.. 2,3 tm) Občina Javorje (19*0-1941, 1 mapa) Avgust Potočnik, trgovina z žcicznino, Škofja Loka (1928-1948, 2,5 tm) Franc in Franja Stanonik, Škofia Loka (1845-1983, 0,4 tm) Občinska konferenca Zveze rezervnih vojaških stareiin Škclja Loka (1?54 1990, 0,5 tm) Planinsko druitvo Škofla Loka ('925-".94C 1 mapa) Ljudska hranilniea in posuj tiea v Žireh (1899- 1943, 0,1 tm) Družina BlaziČ, Žif. (1888- 19^1, 1 mapa) Zveza tabornikov občine Škofia Loka ARHIVI XVI 1993 Nove pridobitve arhivov 17] (1976 1989, 0,5 tn [iidok center občine Škofja Loka (¡975-1986, 1,9 tm} Zbirka tovarniških in diugili lokalnih glasil (1967-1993, 4,3 tm) Nove pridobitve Zgodovinskega arhivi, v Celju v letu 1993 Zadružni register Vili (2 knjige in nukaj 1'stin) Okramo sodišče Celje, vpis.iiki i i spin K, Ks (1945-1955, 20 tm) Uolior Lesna oprema M estime (1936-1954, 3 matične knjige) (1941 1945, 4 delovne knjižice) Trgi v^ki reg -ter - zbirka list n Klub kulturnih delaveev Celic (1976-1993, 0,2 tm) Matična knjiga delaveev tiskarne družbe Sv. Mchorja Mestni komite KPS Celje (1945 1954, 0,4 tm) Okrajni komite KPS Celje-okoliea (1945-1954, 0,8 tm) Okrajni komue ZKS KrSku (1946-1955, 6 tm) Okrajni komite ZKS Mozirje (J 947 1 9<9. 1953, 1 tm) Okrajni komite /Ki" oitanj (1948 1954, 1 tm) Okra ni Komite ZKS Pobčane (1147 1951, 0,2 tm) Okrajni komite ZKS Celje (1949 1965, 8 tm) Okrajni komite ZKS Trbrvlje (1945 1966, 7 tm) Občinski komite ZKS Breiiec (1562 1968, 6 tm) OK ZKS Celje (1954-1960, 5 tm) OK ZKS Hrastnik (1945-1965, 7 tm) OK ZKS Kozje (1955-19^5, 0,3 tm) OK ZKS Kri ko (19*2 1988, 3 tm) OK ZKS LaSko (1949-1968, 4 tm) OK ZKS Loče pii Poljčanah (1952, 1954, 0 01 tm) OK ZKS Mozirje (1954 1958, 2,5 tm) OK ZKS Polzela (1950-1952, 0,02 tm) OK ZKS Prebold (1952/53, 0,02 tmj OK ZKS R jgaška Slatina (1W. 1957, 0,5 tm) OK ZKS Senovo (1945-1948 in 1950-1959, 0,8 tm) OK ZKS Sevnica (1959 1965, 5 tm) OK ZKS Slovenske Konjice (194E 1969. 7,5 tm) Nove pridobitve Zgodovinskega arhiva Ptuj v letu 1993 Mcreator M1P Ptuj (1952-1934, 136 51c. 15 tm) Trgovsko podjetje Panonija (1952-19S4 77 i k) Trgovsko podjetje Izbira (1954-1978, 54 £k) Krojaitvc Mod- Ptuj (1955 1978, 5 £k) Slu iba družbenega knjigovodstva Ptuj (1947 1939, 191 ík, ¿0 tm) Elektrokovinar Ptuj (1962 1993, 10 tm) Gradbeno podjetje Gradnje Ptuj (1952-1985, 257 £k. 30 tm) Gorenje TOZD Poslovna oprema Ptui - Likvidirana Iskra delte Mronutika (1973 1939, 316 fase. 33 tm) Kmetijski kombinat Haloški bher (1960-1990 36 £k, 4 tm) Komunalno p idjetic Ormož (1956-1983, 58 Sk. 6 tm) Primat Ormož (1968-1988, 65 £k, 7 tm) Stanovanjska zadrjgu Kock:. Ptuj v stcčaiu (J990-l?92:, 0,1 tm) Gradbene podjetje Drava Pti'j (s predhodni*i firme Dinng)(1882) (1945-1983, 27? £k 30 tir in eca ¿000 načrtov na paus papirju) Zbirka razgledne Ptuja in okolicc (idkup privatne zbirke Šneberger Srečko) (ok 1892-1946, 453 razglednic in fotografij - 5 albumov) Filatelistično druitvo Ptui (f 949-1987, 0,3 tm) Projekta inženiring Ptuj (1953-1984, eea 2000 matric na paus papirju) Javno pra v sbran'j ;tvc Ptuj (1968-1984. 4 tm, brez vpisnikov) Obrtno poHietmika zadrugo Panorama Ptuj (1972-1987, 54 2k; 6 tm) 172 Nove Dr ^"-itvc arhivom ARHIVI XVI 1993 Nove pridobitve Pokrajln^ega arhivi. Koper v letu 1993 Samoupravne interesne skupnusti občine Piran (1978-1990, 18 tm) Geodetska uprava Kopir (1907-1960, 15 tm) Zviza pri; iHjev mladine Koper (1953-1990, 3 tm) Občina Kopriva (1852-1926. 7 tm) Od A-bwa Slovar e smo prevzeli okrožno, okrajne in občinske komisije ZKS (1947 1967, 55 tm), ki sodijo v pristojnost Pokrajinskega arhiva Koper, od Pokrajinskega arhiva v Novi Gorivi pa Okiajno sodišče Postojna (1881-1935, 1,3 tm) Okrajni NOO Komen (1944-1946, OJ tm) Okrajni ljudski odbor Koper (1946-1964, 0,3 tm) Okrajni 'iudski odbor Sežana (1.952, 1 k) Nove pridobitve Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici v letih 1992 In 19y3 Krajevna skupnost Podn inos (1.990-1992, 0,1 tm) Fran:: Gabrijelčič (1918-1947, 0,1 tm) Dr. Branko Maruš.č (1946-1992, 0,7 tm) Mestna orga nzaci.ia Zveze borcev Nova Gorica (1971-1979, 0,2 tm) Mastni odbor Zveze voaškin vojnih invalitov Nova Goriea (19^8-1984, 0,2 tm) Športno društvo Invalid Nova Gorica (1958-1985, 0,3 tm) Zavod R^pub.Dce S!oveni;e za šolstvo - orga za-ci iska en rta Nova Gorica (1970-1992, 1,2 tm) Zveza EjŠumih organizacij Ajdovščina (1970-1986? 0,2 tm) Driavnr železnice - oddelek za gradnje Trst (1925-1967 0,8 tm; Anton Rut ar (/1920,'L947 1986/199?/, 0,9 tm; Franc Mervič (1947-1948, 0,2 tm) I-udvik Zorzut (1907-1977, 0,3 tm) Občinsti komite ZKS A'dovščina (1986-1988, 0,4 tmj Krajevna "kupnost Čep o vari (1955-1990, 0,4 tm) Kraj :vni odbor L okve (1961-1964. 1 mapa) Krajrvni odbor Lokovee (1961-1964, 1 mapa) JustUšaj (1954, 1 mapa) Splošno kovinsko podjetje A:dovščina (1956-1991. 0.9 tm) Samoupravne uiteresne skupnosti družbenih dejavnosti občine Ajdovščina (1964"-1990?, 3,4 tm) Huber* Moinu (1920-1976, 0,1 tm) Gimnazija Tolmin (1982-1986, 1 mapa) Krajevna organizacija Zveze borcev Zatolmin (1947-1956, 1 mapa) Pripravljali odbor za srečanje partizanskih učituljjv Primorske (1973, 1 mapa) Radivoj Rchar (1964 '969, 1 mapa) Okrajni komite KPS To) ni ni (1953 1955, 0,2 tm) Občinski komite ZKS Tolmin (1958-1960, 0,2 tm) Povcrj'ini"tvo PNOO Ajdovščina (1945-1947, 0,1 tm) Okrožni komi .z KPS za Go i iko (1945-1947, 0,2 tm) Oblastni komite KPS za Goriško (1950, 0,1 tm) Okrožni komite KPS za Vzhodno Primorsko (1945-1947, 0,4 tm) Tovarna pohištva Iztok Miren (1962-1991, 17 tm) M ARHIVI XVI 1993 173 Bibliografija arh'vskih delavcev Marjeta ADAMIČ Osebni fcnd Josipa Rusa, Arhiv i XV. Liublj ina 1992, S 1.1-2, str. "0-72 Vida IHCRKOPliC Okrajni aradi I8i4--IR68; Celje, Gornii grad, Jelšo-vcc ( Jmarje pr, JelSah), Konùee. LaSkc, Rogatec, Vransko, Okrajn gradbeni urad Celic, Inventarji II, Celje 1993, Samostojna publikacij: ZAC (soavtoriei I. Zaje-Cizelj iti H. Zdovc) Mclkif ItUKOŠliK Osno-na iolJ Tchr.rjc, Zbirnik za zgodovino Šolstva - Šolska kronika 26, Ljubljana 1993, str. 148-154 N:;lasn Itl,'DNA Gorenjski partizan: Gorenjski odred 1942 ■] p44 (Nataša Budna, Jože De/man, Janez IuSina), ljub-lima. Partizanski knjižni kiufc 1992 Groharjeva s'ikarska kolonija, Lofki razgledi Škoija l ok; 1992, št. 39, str. 137151 Darko DAROVIiC Arhivski vui Pokrajinskega arhiva K jpcr n ob;av-Ijeni vir za zgodovine biineSke Istre, Arh'vi XV Liibljuna 1992, St. 1-2, str. 1 6 Le fenti conscrvate-prcsso l'Are i' 10 regonalc di Ca-podistrte cd . materiali gia pubMiecù relativi alla storia dell'lstria veneta. A-ta Hisloriae 1., Koper -Milic 19*3, str. 71-80 PrLpcvck k zgodovin- upravna ■ ii ebrambne organizacije koprskega podeželja v srednjem veku (Zbon ;.k) Kulturi narodnostno meSancga ozemlja slovensKe Istre. Razprave Filozofske fakultete, Ljubljana 1993, str. 85-104 Mitçraeiie in (etnična) dihotomija mesto - podeželje v Istri do konea 18. stoletja M< diteran v Sloveniji Časop-s za k- i tiko znanost' Ijubljana 1993, str. 179-193 Albertis Giovanni de. Primorski slovenski biografski leksikon, 18. snopič, Goriea ,992 str. 432 Brati na Marij. Primorski slovenski biografski lek sikon, 18 snopič, Gorica 1 <>92, str 490 Lanpobarski limes in "osimsku" meja. Primorske novice - Sednv val, 23 aprila 1993 Poroíilo Zgodovii skrgn društva za |užno Primorsko za obdob:e 1991 19i3. Annales3"93, Kop:r 1993 France M. DOLINaR Vodnik po arhivskem gradivu za zgedovino Slovencev m drugih narodov ncKaan,e Ju g cs lav |e v Centralnem državnem arhivu v Rimu, Arhiv XV, Ljubljana 1992, St. 1-2, str. 101-102 (ocena) Novomeški kolegi a', ni kapüclj. V: Dr^gotinc kapiteljske cerkvc v Novem mestu (Katalog razstave ob 500 lctnici novcmeSkega kolcgiatnega kapi-ljr), Novo mesto 1993, str. 9-12 Franee Gornik. Zgodovina blejske žjpnije, Celje 1990. v: Zgodovinski časopis 47/1, L'ubljnna 1993, str. 168-169 (ocena) ProSti nrvomwSkcgs kap.tlji 1493 1993, Novo mesto 1993 Cerkvena organizadv srednjem veka na Slovenskem, v* Samcstani v sredn cvcSkih listinah na Slovenskem (Katalog razstave ARS), Ljubljana: Arhiv RS, Ljubljana 1993, str. 9-12 Zgodovinski oris kočevske župnije, v: Cerkev na Kočevskem nekoč in danes, Kočevje 1993, str 7 17 (slovensko), str. 19-29 (nemško) [} rinkn DRNOVŠEK Gradivo fonde CK KPS,ZKS, Arhivi XV, Ljubljana 199?, St. 1-2, str. 6G-63 Arhi 'ski /jesnik 34, Zagreb 1990. Arhiv XV, I .jubljana 1992, št. 1-2, sti 126-128 Marija Vera IÍRJAVIÍC Bibliografija Jožeta Mačka, Arhivi XIV, L;ubliana \9?l, št. !-2, str. 12.5-126 Bibliografija Ivana Nemarni a Arhi\' XIV, L'ubij ana 199i: št. 1 -2. str 139-140 Eva GFRKMAN F oto tek a v Arhivu Republike SI oven-e, v: Sodobni arhivi 15, Maribor 1993, str 141-144 Metka GOMHAČ BeneSka Slov-nija 1945/1946, Zgodovinski časopis 4Č/4, Ljubljana 1992 str. 509-517 Danilo Turk Joco, Mojc stoletje, prvi del 1912-1945, An na les 2 Koper 1992, str' 370-371 174 Bibliografija arhi skin delaveev AKHIVI XVI 1993 Londonski memorandum , Enejklopedi'a SIo\cnije, Ljubljana 1992, K 6, str. 322-323 Razstava Trst med Vzhodom in Zahodom, Politično življenje v Trstu in eon" A Julijske Kra' ne leta 1946 in katalog, str. 85, Arhivi XV. Ljubljana 1992, Št. \ \ st 131-132 Zapuščina Črtomirja i ukovea. Arhivi Xv, Ljubljana 1992, št. 1 - 2, str. b9 Zgodovinski časopis 46 f4, Delo, LjubUana letr.ik 35, Št. 4, str. 16; 7. 1. 1993 Zgodovinski časopis 47>1, Delo, Ljubljana, letnik 35, št. 108, str 16, 13. 5. 1913 Zgodovinski časopis 47/2. Delo, Ljuhliana, letr ik 35, St. 227, str. 16, 30. 9 1y9? Marija GRAI1NAR Arhiv Rjpub'ike Slovence. Liub jana: Artu / Republike 51c)venije1 1993, 38 si) D^s Sehlossarehiv zu Hopfenbach (llmeljnik), v: Tanzendc Sterne Berhn: Karin Kramer, 1993, str. 17-18 Papir - nesilee kulturne dediščine. Dragoeeni zapisi zahtevajo kakovost, Delo, Ljubljana, letnik 34, št. 1 55, str. 14 8. 7 1992 (Znanje za razvoj) Bojan IIIMMICLRLICII Gradivo notarjev okrajnega sodišča Celie, Arhivi XV, Ljubljana 1992 št. 1-2, str. 50- 53 Slovenei v delegaciji kraljevine SHE na Par iki mi* rovni konferenci 1919/20, Celjski zbornik 19*3 i) imela .lURIČIČ-ČARGO Prsgled upravnega razvoja Pa^inske grofije v let'h 13 74- ] 809 v Aeta Histeriac 1, K iper: Z go do vinsko društvo z? južno Primorsko, 1993, str. 6170 Majda KOCMUR Moji predniki, v: Poslovni dnevi ik, Ljubi i ana: Mladik", 1993 Bogdan KOLAR Vrnil ali obdržr 'i, to je zdaj vprašanje 'dileme dena- cionalizae je), v: Slovenec, 13. 2. 1993 Pcslovanie cerkvenih arhivov, v: Družina 42/1993, št. 17 O arhiv m katoliške Cerkve na Slovenskem, v: Sodobni arhivi 15, Maribor i993, str. 43-48 Lo sviluppo dell'immagine Salesiana fVa gli Sloven dal 1868 al iy01, v: Rieerehe storhhe Sales'ane 12/1593 str. 139-164 Pravna ureditev eerkvenih arhivov v Sloveniji, v Cerkev v sedanjem svetu 27/1993, str. 88 89' Odncsi med škofoma Napotnikom 07 Znamenje na Mestnem trgu, Loški razgled: škofje loka 1992 št. 19, str. 20P-210 Upravna razdelitev škofjeloškega ozem'ja, Loik razgledi, Škofja Loka 1992, št. 39, str. 214 .215 Brantco ŠUŠTaR Muzeji in arhivi - med konkurenco in sodelovanjem pri varstvu arhivskega gradiva, Arhi\. XV Ljubljana 1992, št. 1-2, str. 29-32 Šola za sestre, zdravstveno šolstvo na Slovenskem 1753-1993, Maribor 1993 (zloženka razstave v Fokrajinskem arhroi Maribor) Beseda ob zborniku n XXIV. sreianju, Kultum spomenik ,.i ni'hov pomer" Zbon.ik povzetkov raziskovalnih nalog osnovnošolcev (XXIV srečanja mladih razirkovalecv zgodovine) - Informacije ZPMS, Ljubljana 1993, št. 3, str. 9-11 • Ccrkn ški učitelji na obisku pri sotrpinih. Pred stotimi leti, Delo, Ltubljana, letnik 35, str. 16, 2. 6. 1993 S simpozij o vlog' katoliške Cerkve pri razvoju hrvaškega šolstva, Zagreb 17. in 18. 12. 1992, Sodobna pedagogika, ljubliana 199J, št 1-2, str 106-107 Izkušnn b^atcralnih semirariev ueiteljev zgodovine na Koroškem 1991-1992, Kronika 41, Ijubljana 1993, št. 1, str. 30-31 Razstava na listkih 1945-19^0, Arhivi XV, Ljubljana 199? št. 1-2, str. 130 Ku so Št. Vid prckrščcval v Vc:kovo in Podnanos (Nova oblast ■ nova imuna. Dokumenti o prei imenovanju naših krajev v letih 1948 1955, razstava Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici), Delo, Ljubljana, letnik 35, str. 16 (Književn. I sti), 4. 3. 1993 Vanda Bczck A.hivski viri o razvoju šolstva v Slovenski Istri od razpada benefku republike do 1945, I. del. 1797-1918, Ljubljana 1^90, Arhivi XV, Ljubljana 1992, št. 1-2, str. 104-105 Atta Historiae 1, Koper-Miljc, Capodistria-Muggha 199?, 134 str., Kronika 41, Ljubljana 1993, št. 2, str. 45-46 Branita Bauk, Povijnst školstva i p ros vj ste u Me-dimurju, Zagreb 1992, Šolska kronika: zbornik za zgodovino šolstva, Liubliana 1993, št. 23, str, 22^-223 Anali za povijest od roj u 1, Zagreb 1992, Šolska kronika, zborni za zgodovino Šolstva, ltubljana 1993, št 23, str. 223-225 Ljilj inn ŠUŠTAR Gospjdinjske pomočnice v prvem desetletju socialističnega obdobja, Kronika 41, Ljubljana 1993 št. 1, str. 15 -22 Sindikat učiteljev v letih 194.5- 1950, Šolska kronika zbornik za zgodovino šolstva, Ljubljana 1993, št. 26, str. 39-9^ Milica rRLBŠK-ŠTOLFA Vzajemna podporna zvtza BLED, odsek št. 13 -PLANICA, Hamilton, Untario, Kanada 19431993 Pctdt^ct let dela in spominov, Hamilton-Btamsville 1091, 88. str. ARHI VI XVI 1993 tí:bi: pgr¡ fija ¿rdiv jkift delavcev 177 Pomembna arhivska zbirka. VIRI za mcionali-acijo iiidustrijskih podjetij v Slovenj po 2. sv.tovn vojni. D: J. Prinčič, M. Zagradnik in M. Župančič. VIRI zv. 5., Ljubljana 1992. Primorska srečanja, Nova Gorica 99?, St. 14Ü/1&93, str. 75-76 Tone /Tony/ K obal - ustvarjalce v dveh domovinah 197.4-1992 S1M Rodna gruda, Ljubljana, leto XV, St. 2, februar 1993, sti 49 Tone K obal - An Artist in Two Homelands (19241992), Rodna gruda SIM, English Section, Li to XV, St. 3, marec 1993, str. 26-27 Loj z TRŠAN Ari i v sk o gradivo o organiza ;ii i Osvobodilne fronte v Ljubljani v času italijanske okupaeije v letih 1941 ;943, Arhivi XV, Ljubljana '199"? St. 1 2, str. 5g-60 Razstava Zgodovinskega arhiva Ljib'jana: I jub-ljanska industrija v letih 1918-1941, Arhivi XV. Ljubljana 1992," It. 1-2, str. 13K ■siíka, eden od "ra. onov" v Ljubljani: kako so se in se bodo preoblikovale obJine, Slovenec 77, 26, str. 8, 2 2 1993 V ¡as t« Tli, 5ole in arnivi Šolska kronika: zbornik za zgodovino Šolstva, Ljubljana 1992, St. 25, str. 7-21 Šolske kronike da ali ne ?. Šolska kronika: zbornik za zgodevino Šolstva, Liubljana 1993, St. 26, str. 19 ¿9 Ali j s bilo komu svetogorska slavje v napote? Odnos komu istične oblasti do procesije, k je spremljala prenos Marijine podobe na Sveto goro leta 1951, Koledar za H to 1994 Goriška Monorjcva dn_2ba, Gorica 1993, str. 94-104 Vjesnik hirtoriskog arhiva Rijeka XXXII, Rijtka 1990. 320 str. GoriSki letnik, Zbornik Goriškega muzeja 17, Nova Gorica 1990, str. 112 113 (poročilo) Vjosnik istarskog arhiva 1 (32), Pazin 1991, 332 str., Gor'S^i leti ik, Zbori, k gc ''šk^ga muzeja 17, Nova Gorica 1990, str. 113-114 (poročilo) Občinska sredi ča v obdobiu 1841-1961 na območju redanjin občin P ;dov5Či'La, Nova GorUa in Tol-m , Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, Nova Gorica 1991 6. str Arhivi XV, Ljubljana 1992, St. 1-2, str. 116 (poročilo) Vjesnik istarskog arhiva 1 (32), Pazin 1991, 332 str., Arhivi XV, 1 ubij an a 199? St. 1 2, str. 128 129 (poročilo) Hranilnica in posojilnica v Šempetru 1896-1948, Razstava Pokraiinsk :ga arhiva v Novi Goric Arhivi XV, Ljubljana 1992, St. 1-2, str. 135-136 (poročilo) Elektrarne, mlini, žr.ge, vodovodi v porečju Soče 1918-'943 - predstavitev dokumentov Tehn.čnega urada Gorica, razstava Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici, Arhivi XV, Ljubljana 1992, St. 1 2, str. 136 (poročilo) t)ma 1IMEk Kranjska kmetijska drjžbs. Enciklopedija Slovenije 5, Ljubljana 1991, str. 39? ErbiTgi in dolski arhiv l.dol - Ljubljana \rhiv Republike Slovenije, Ljubljana 1991, 20 str. - (Pub likaeije Arhiva R£>, Inventar', Serij s GraSčii.sk arh' i; 5/2) Vcdnik Zgodovinskega arhiva Ljub'jana - Ljubl_,ana: Zgodovinski arhiv, Ljubljana 1992, Arhivi XV, Ljubliinl '99? St. 1-2, str. 99-100 Dr. Jože Žontir - S estd petletni k, Arhivi XV, Ljubljana 1992, it. 1-2, str. 145 149 Kr::narstvo, Enciklopedija Slovenije 6, Ljubljana 1992, str. 60-61 Lov, Enciklopedija Slovenije 6, Ljubljana 1992 str. 325 Lovstvo, Enciklopedija Slovenijo 6. Liublj na 1992, str. 325-329 Ivpnka HRŠIČ Zapuičina Frana Žguria, "vipavskoga slavčkz", Arhivi XV, Ljubljana 1992 St. 1-2, str. 65-67 Ari ivska ^apuSčina duhovnil a, skladatelji, .n narodnega drlavra tipk« Vodopivca, Arhivi XV, L;ub-Ijana 1992, St. 1-2, str. 67-68 Božič Božidar (Božo, Darko), PrimorsK: slovensk biografski leksikon, 18. snopič, Gorica 1992 str. 486-487 (soavtor dr. Branko ManiSič) Bra t in a Milko, Primorski slovenski leksikon, 18. snopič, Gorisa '992, str. 49C-491 Slikar, grafik .n cspcranust Jože Sr^bmič, Pi i merska srečanja, leto 1993, St. 145, str. 345 Lilij a na VIDRIIl-LAVRENČIČ Po sledeh starih poti - razstava dokumentov tolminskega cestnega odbora 1569 1923, Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, Nova Gori ;a 1993*68 str. Jcdcrt VODOPIVEC Vpliv surovinske si ¡stave pap ja, lepenke in kartona na trajnost kulturno det-Sčirc, Papir 1-2, Ljubljana 1992, str. 12-13 Trajnost in obstojnost papirja kot nosilca Lulturro dediSčine, Varstvo spom snikov 34, L jub jana 1992, str 146 152 (soavtorica M. Čemič-Lctnar) Papir • nosilec kulturno dediSČinc, Argo XXXIII "CXX1V, Ljubljana 1992, str 42-48 (soavtorica M. f^-em.Č-Letnar) Conservation of Manuscripts Written with Iron -Gall Ink, Papors of the conference on Book md Paper Conservation, Budapest 4,-7 Scpf 1990, Budapest i992, str. 331-337 Behavior of Different Pap:rs and Synthetic Polymers in the Conservation of Cultural Property on Paper, Papers of the conference on Book and Paper Con-servati >n, Budapjst 4.-7 Sept. [990, Budapest 1992, str. 566-575 (soavtorica M. ČemiČ-Letnir) 178 Bibliografija arhivskih dclavcev ARHIVI XVI 1993 Prenos in nramba informacij skozi daljše obdobje, Sodobni arhivi 15, Maribor 1993, str. 54-58 (soLivtorica M. Černič-Lctnar) Cultural HeriUgc on paner - Situat*on in Slovenija, Proč c cd ing s of the international seminar Degra-dati in of the Arehives and Librar) Materials, Bratislava 22. 23. 4. 1993, Bratislava 1993, str. 16-j9 (soavtorica M Černič-Lutnar) Hramba, zabita m rcstpvHranje srednjeveških listin, Samostani v srednjevsškin listinah na Slovenskem, Katalog k razstavi, Liubljana 1993, str- 81 92 ivariKH 2/UC CI/EUI Suznam oseb, osumhcmh sodelovanja s Francozi iz leta 1810, Arhivi XV, Ljubi i a na 1992 št. 1-2, str. 75-77 Začetki osnovnega šolstva na Polzeli, olska kronika. zborn, t za zgodovine, Šolstva, Ljubljana 1992, it. 25, str. 23-28 Vzdrževanje šol in, učiteljev na Cejiskem 1774-1 8, Šolska kronika: zbori ik za zgodovino šolstva, Ljubljana '993, št. 26, str. 30-50 Okrajni jradi 1354-1368, Celje, Gornji Grad, Jel-*ovcc (i narje pri Jelšah), Kovnice, Lafko, Rogatec, Vransko, Okrajni ¡radben urad Celje, lnvcn tarji 11, Celje 1993, Samostojni publikacija ZAC (soavtorici V. Berkop/c in H. Zdovc) Hedvika ZDOVC Okrajni lrrdi 1854-1868. Celje, Gornji Grad, Jel-šovcc ( o ari c pri Jelšah), Konjice, Laško, Rogatec, Vransko, Okrajni gradben urad Celje, Inventarji II, Celje 1993, Samostojna publikacija ZAC (soavtorici V. Berkopec in 1. Zajc-Cizelj) Nin« 7/TPANČ1Č Kfmrršk krznarski ceh v drugi pelo ici 18 stoletja, Kronika 41, Ljubljana <993, Št. 2, str 10-13 Arhivsk1 viri za ljubljansko industrijo v letih 1918' 1941 v Zgodovinskem arhi 'u L:ub!"ana, v: Ljub Ijanska Industrija v letih 1918-1941, LjLnljani Zgodovinski arhiv Ljubljana, Ljubljana 1992, str. fe 5,-56 Aichsander ŽIŽEK Kratek pregled strukture m delovanja i 'ajer^ke domovinske zveze na Celjskem v letih 1941-1945, Celjski zbornik, Celje 1993 Natalie Zern on Davis, Die wahrhaftige Geschichte von der Widerkrhr des Martin Gucre, Zgodo- vinski časopis 47, Ljubljana 1993, št. 1, str. 154160 Lilijana ŽN11MRS1Č Thomas More .n Slovenu, Morear:a 95 96 (198 7), str. 83-87 Thomas More, "Človek za vse čase''", Bogoslovni vrstnik 'I (19P8), str. 155 166 Katoličani v Angliji od leta 1559 do em^ncipiic e leta 1829, Bogoslovni vestnik 4 (19ts8j, str. 427433 Quelques impressions de Vicenza, Mo rc an p 104 (1<»90), str. 63-64 Thomas More Statesman in Public and Private (sim pozij r Thrmasu Moru v Brcssanonu, julij 1990), Thomas More Gazette, Angers 1991, str. 13-14 (poročilo) Thomas Me re. Krščanski human.st (Rehg'ozna mi sel 4), Mohorji va družba Celje, Celje 1992 22. June 1992: The seed sown in 1978 has çrown into a tree (tradi> onalno praznovanje gcdu Tlioma-sa Mora ,n Johna Finhcrja v Pariai, 22 6. 1992), Thomas More Gazette, Angers 1992, str. 5-6 (po roiiilo) Uwe Baumann, Hcuirkih Vlll., mit Selbst k eu g niss er und Bilddokiimenten, Ptinbek bei Hamburg 1991, v: Moreana 111-112 (1992), str. 185-181 (oeenaj Joic ŽONTAR Poročilo o pr.pravi gradiva za zakon o arhivskem gradivu in arh - ih| Arlu/ Republike Slovenije, ODvcstila VJ11, L i ubij an a 1992. št. 3-4, str. 45-48 Directory of schools and courses of professional training for archivists. Slovenia, Studies 6, Internati, mai council on archives, Section for aichival education and training, Koblenz 1992, str. 262 267 Arhivski udžbeniei odnosno priiučniri na slaven skim jezii; ima, Arhivski vjesnik XXXV XXXVI. Zagreb 1992, str. 252-257 Pravda o uporabi arhivskega gradi ra na podlagi nemški,! predpisov. Arh ,vi XV, Ljubljana 1992, št 1 -2, str. 16-73 Vladimir ŽUMER XII. Mfdnarodni arhivski kongres, Montreal, 6 il. september 1992, Arhivi XV. Ljubljana 1992, Št. J 2, str. 81-83 (soavtt rji Vladimir Kološa, Jože Žontnr. Zdenka Rajh) J arhIvI xvi 1993 179 NavodiHa sodelavcem V želji, da bi Arhivi dobili enoUiejŠo podobo, smo v uredništvu pripravili naslednja navodila: 1. Arhivi onjaVlj; |ii Drlrpevke s podreja arhivistike, arhivske dejavnm ti In arhivske tehnike, ZKodnvlnsldh pomoinlb ved, vede o vi H h, vede o fondih In utrulmirc Institucij. 2. Uredništvo na pravico tekste jezikovno lektorirati. 3 Vre prispevke pošljite na disketah in na pppirju. Z;. moriko č'a.iki in razprave naj avtorji skuprj s tekjtorr pošljejo tudi sinopsis lr. povzetek. Sinopsis na_; ob-sega največ 3 stavke: povzetek največ 15 vrstic. Prispevki za to rubriko na. ne presegrio 1 oziroma 1,5 ivtorske pole. 5. Naslov Članka naj bo vedno naveden prvi in pod njim ime in priimek avlorja. Opombe na koncu na1 bodo napranc enotno. Kn delo citiramo, npvcdemo vse bibf igrafrks poda'kc. Na kratice mornmo opozoriti pred začetkom opemb' 6. 7.1 rubriko Osebno verti je prispevek lahko dolg nrjveč 3 tipkane strpni ( m biMingrafija). 7. Poročila n.j b«dc doiga po 1 tipkano stran oziroma tudi več, če nakazujejo določeno problemuriko in rešitve. . 8. Ccetie kniic naj ne presegajo 3 tipkane stran' Jziroma če g.e za kakfno informaci|o 5 strani. 9. Predstavitve časopisov naj nc prcs-jgfcjc 1 tipkanih strani, izjeme ro dopuščene, če £re za posebno problematike. 10. Predstavitve razstav naj nt presegajo 1 tipkano strani. 11: Za vso predstavitve (knjig, časopisov, razstav) velja, dp morajo oiti podani pjpolm podatki. Zc knjigi in publikacije: Avtor, naslov z daj? tel; lete in kr:. izd_jc, Število strani Primer; Bm? Umek, Erbvrg. in dolski arhiv, 1. del, Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana 1991, 250 str Z: časopise in revijo: Naslov. Številka, letnik, izdajatelj lete in kra> izdaje Primer: Arhivski vjesn-k. XXXIV Arhiv Hm take, Zagreb 1950 Za razstave. Naslov, organizator, čaj razstave kraj, naslov katabga in pciatk: o niem Primer: Ludvik Zorznt, 1892-1977, razstava ob stoletnici rojstva, Nova Goriea, ¿eptrmber 1992, Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, katalog, 21 str 12. v rubriki Nove pridobitve arhivov navedemo ime prevzetega fonda; v okisp; u pa časovn Tazpc"i gradiva ■n kolifcino, ločeno z vejico Planinska zveza Sloveniie (1957-19*0, 25 lm). Navedemo lahko tudi, če gre za darilo, te je omejena dortopnost gradiva, pi pomoč ke- 13. Pri bibliografiji naj vsak' "vtor naslove svojih dd, člankov, ra prav, poročil napiie tia .l list Tudi če gre za ".r\ sam naslov (zaradi abecedneg? urejanja). Drži naj se sistema, kakršnega imamo ¿e vpeljanega. 1 i Ob koncu prispevka naj avtor n upi še svoj polni naslov, naziv, tel. številko, številko žiro računa EM ¡O, :15 Prvo korekturnf odtise tekstov uredništvo posreduje avtorjem, ki so dolžni v 3 dneh /miti tekst n Vcrektumi odtis uredništvu. Pri popravljanju teksta uporabljamo koreknima znamenja > z Slovenskega pravopisa. Žirjanjc teksta ob korekturah ni dppugjjng !>"jae koreWurc opiavi uredništvo. 15. Avtorje pr««imo, nuj navedena navojur upoštevajo Urednštvo UDK 930.251:347.992(497.12)" 1898/1J29" Jeika Mclik, arhi^ Jtka. Arb' Republike Slovenue, Zvczdarska 1, 61000 Liubbana, üLO Strokovna obd-lavi kazenskih sodnih spisov deieinegH In okrožnih lodiič lfNS-1929 Arhivi, Ljub'iaia, XVL 1993, i*. 1-2, str. 1-4 V člank1' avtorica pedaja neka'predlogov za strokovno obdelavo kazensk i sodnih spi? i v DEŽEI JEGA m OKROZ^ilH ¿.odiič za obdibje i898do 1929. Do taki!i zal 1'iičkov je rcriiila po ¿olgetrajnem delu na. _ xinih fondLn, predv cm fondu Deželnega . odijča v l jub''Eni, vendar ;o zarrdi analogije le ti upombr ti-.di 12 strokovno dtlo ni. kazensk i spi: th drugi! i ki-ras^it sodi?,x ra tue11 ¿zven tega obdobja. IJDK 651:344 3(497.12)"l94)/45" Milko Mikola, arhivist, Zgodcvinski arhiv Celic, Trg svobode iO. 63000 Celje, SLO Frrtizanska vojaka sodličs. 1941-1945 Arhivi, Ljubljana, XVL1993. it. 1 2, str. 11-14 Avtor v svcjera p spevku jgjprcj -oda okviii" prcgW orgat zacije p rtizanskega vejaikega srxistva v SIovcil. v obdo')ju 1941 1945, nato pa ooravnava problematiko dukumcntae"e, la ie m staj a] a on ielovarju pi rtizajskih vojaSkih sodiič. Ugotavlja tk jc b:lo podovanic s spi" pri -artizanski1! voj< 'Vih ^odi?lih urejeno s pravilniki, ki so urej. i n;ihivo or^anizaujo L' posl vanje. S tega vir*'ka jc bilo zlasti pom'nibi.r Navodilo o pesi o vaiju vojaški1! sodi?";, lei g? jc ;odm oddelek pn Vrhovnem Stabv NOV La POJ ^preje! 8. 9 1944, ker je vo;a51dm sodiščem catančnr predpisalo ne le, kalerc vrsti vpisnikov morali, ibvczno vod:tj amf Jc tudi, krku moraj a *rpi : nllaga^ ir hrai1^. UDK 930.251:347.97'436-89+497 1)"1850/.. Žarlcj Biziak, arbivist, Zgod -vinski arhiv I jubl ,ana, Mestni tre 27, 61000 Ljubljana, SLO Urejanje ln popisovanje gradiv p rednih sodlič v a> tri ikem in Jugoslovanskem državnem okviru (od 1850 dodfnes) Arhivi, Ljubi 'ana, XVI/.993, it. 1-2, str 5-10 Prispevek ni v?j a iodnc poslovnike in predpirc, k dcloČa.o sistem poslovaim s sp1 r, h ta pa vpli a na formiral s sei _i cleiuenlc popisovanj.', ki |ih ; treba'lpoStc-va pri izdelavi kvalitetah pripomočkov za upoi ibo gradiva. 1^930.253:343.61(497 12) Milko Mik< ila, tu hi1 ist, Zfodovim-ki aii iiv Ccijc, Trg svobode 10, 630 X) Cclie, SLO Sodišče slovenske narodni iull Arh.ri, j,jubliana, XVI 1993, St. J -2, str 15-16 Avtor v 5 v njem prispevku prikair znal'Inc5ti E~diiča slovenske n?~odne časti kot .aStitucijC a opozori va osnovne kategorije ar^vskega gradiva, ki ie îastalo pri pos-Invan* j pLïamezr'h smatov tega sodiiča. UDC 930.25' 347.97(-l 36-8» M97 1)" 1S5D/"..." ¿ark;i Bi^iak, Ar:hivist; Historical Ai .¡hives I-itjbi ana, Mestr' rg 27, 61000 Liuh^ ana, SLO Ossification «nd Jilting of Rccordi ofRefi*1 rt Courts In the Frime of the Auitrl-.n Mid Yugosl iv Stite (from 1850 Till Today) Arhivi (Archies). Ljubljana, XVi/1993, no. 1-2, p 5 -10 The contribut c-n quote! judicial standing orders and regulations, definp the rcenrds adi__nistn..aon system w iich mfl :ences the scnes firmab ^n and elements of listing that have to b< taken nto account on elaborating qua.itat vc i itrumenl ; for fee use ■afar :hives. TTDC 930.253 -343 65(^97.12) Milko Mikola, Nt h., Arrhivist, Ilistoncal Antuvcs Celje, Trg svobode 10, 67CKK) Celje, SLO Court of Slor:ne NntionJ Hnnour Ai hi v. (ArcL ves), Ljubbana, XVI/1993, no. 1-2, p. 15-16 In his contributi n the authcr dcalj vnih haracterica. s of the Coiirt of Slovene National Honour ai an instit ition and pfints out to the basic caiheporics of fhc aichivcs, Tcatcd m admi-vistratiii? o^individua' senates ofthis court. rIDC 930 ?51:347.992(497 12)"189B, 1929 Jclka Me Uf ArcLvist Ai crnves of the Republic of Sljvema, Zveidarska 1, 610G0 Ljubljana, SLO Expert 1 retnent of Penml Court Record» of Pro vin ci »1 Court and Dlicnct Courts 189S-I929 Arhivi (Archives), Ljubliani, XVI/1993, do. 1-2, p. 1-4 The iuthoTO.« ^ives some suggestions referring to the expert treatment of pena. court records of the PROV[NCT\L court and DISTEOTT courts ftr the period IS 98-.929. Her conclus.uns arc the rejult of her work on court archive groups lasting many years, c spec, ally an the are hi v 3 'p-oup of the Pi iviieial Cnuri Liub.jam. Due to the ana_ogy. however, the latter ran be usee', also ' S the expert work on pena I records of ither penal c juris and alio in other pene ds. TTDC 651:14-1.3(497.1.2)"15M 1/45" Milk.i Miknla, M A., Arcnivist, Ilistor ~-al Arcnives Ceijc, Trj svobode 10, 61000 Celjc, STX> Parti*« Courts - MjUcI Arhivi (Archives), Ljubljana, XVI/1993, no. J -2, p 11-14 In tLis jontribut an the author gives at fiist a irame ¡urvey of orgai_iatian of pai tisan fili'ary iudicatTire ji Slovet'i ir the periiid i941-1945, and then deal- w.th the problems of ¿ocumentatior' Teated by the act /ity of pirtisan courts - raartial. He state! that records admit strati >n at partisan courtf - marti; J were rculated with standing orders, settling their arganizati&n and admin-stritim. F.sra this aspect the Instr ctun about Courts Mart ai Admnustii -or. is of spicial significance, because courLj-m?jtial were t.ven prec se jistnictions not only about the onds of registers whi-h had to be kept obi? jatorily, but also how the records had to be classified and kept It was pas1 ed by the 1 udi ;al department at the NOV aid POJ Hr idquarter; (NOV Nati jnal Libtitton War, POJ Parti! in Detai hments of Yugosla1 ia) on Septeml' t8 1944. UDK 930.251 34T9(49*7 12-18)"1850/i94r tirnica Ogrizek, arhiV'stka, IrkrajinrVi arhiv Maribor, Glavm trg F, S2000 Maribor,SLO lir M v i lto gr d Ivo jodlič in javnih tožilstev n» območju PAM Arhivi, Ljubljana, XV1'1J9T, it 1 2, str. 17-19 Ppipcvck govoa o sodni orgamzacji in d i cilji spremembah na področju pod da naSni: pristojnosti o P.VM med leti 1850 i i 1941 ter o ari vskem gradivu in na'* iu ^/opisovanja le-tcja v arhivu UDK 651:347 992(4 39)" 1867,1918* \ntoša Leskovec, aro. vski svetovalec v pokoju, Kr ""cika cesti 79, 62000 Maribor, SLO Sodri pojlovnll J d J Ogni m v dobi duallzm: Arhivi, Ljubi'ana, XVI-199.1, St. 1-2, str. 27-29 Predmet prspev ca so okreina sodii^a na s1 ovcnslccm Gbrnbčju p,ek( Mvie, kj je do 1919 pripadale Ogr to ;e v Doli ! Lendav: in Mu -sk Soboti. Ob-avnaviin; rta obe fazi nadomestitve starega -odnega sistema pred 'etiftn 1848 s odi im istem »m racjiai jke druŽoc. V r^daljevanlu g oven prispevek o sodnii poflovtiikih (le zadaja dva iz let 1897 in 1914 sta b*la /»dana izključno za jkrai a jodiiča) ter j uredbi o iz očanju spis „v ter p omožniL kuj g okrožni: i okra lih sodišč. UDK 651:347.992(4*0 36) Lil jana Vidrin lavrcntič, arhivi stka, Pokra nski ar.iiv v Novi Gorici, Trg Fdvarda Krdeli a 3. 65000 N"va Gorica, SLO Italijanski sistemi poslovanja s spUl pri okrrjnlti lodličlh Arhivi, Ljubljam, XVI/; 993, 5t. 1-2, str. 20-26 Članek unlcazuie, kako so rkrajna ;odiiča v Ju." ski Kr?'iL preSla z ivstnjskega poslovala s spiii n.u italjanskega Opi am :o sodi 1 pcsUvniki, ki so dc'očai_ uic-d tev rodmjskih arhivov, p-idana je ohranjenost arMv-kih fond-v okrajnih sodišč ob-ravravanrga obdobja v pristojniL slover"kih arhivih. T TDK 651:3*>2/354(497.12)" 17/19' Jože Žontar, dr., .edni prafeaor za art eske vedt, svetu valeč viade R5., Arhiv RS ZvezdarjL. 1,61000 Ljubljana, SLO R: izvoj sistemov poslov n i s jpUl pri upravnih oblasteh do reforme pls.rnUliegj prslovanja leti 1956 Arhivi, Ljubljana, XVI/199"!, 5t 1-2, str. 30-44 Pi ispcvck obravnava najstare;ie lísteme krono luških ser' spisov, vpelavp rens tri turnih nalrtov, jožefiruko re/ormc pi^arr'ikega posbvanja, vpeliavo temeijne ítcvrlke v opravunem vpisriku, vpeljavo ko«bin ranega opravilne^ vpisnika (K-cl-maLscggova reforma), pisarmSk posiovanje v času med prvo in dniEo svetovno vojno ter / Času po dm^i svetova vojni. N?naía sc na razvoi sistemov v Avjtnji in pu letu 1918 v Jugoslaviji s pesebr d "ZíTOTI na po si ovan í c uradov na območju Slo ver c. 1IDT 651:347.992(450.36) Lilijana V,dnu Lavrcn^Č, Archivist, Regional Archives in Nova Gorici, Trg Edvarda Ksirdclja 3, 65100 Nuva Gorica, SLO Italian Systems of Records Administration In Dlserlet Courts Arhivi (Archives), Ljubljana, XVL1993, no. 12, p 20-26 Ihc C'rtitribiition deals with tiansitiun of district courts in the Juhan Region from the Austn n rcc >rds draini: trati m to the ltal.au one. Court standing ordetr defining court archives classificati jh, have beta described. The pre ;ervat m stage of aj :hivc gri ups of distri t courts i i the peril d dealt wi h in compttent Slovene ar:hivcs has been stated. ITJC 651:352/354(497 12)h17'19' Jczc 2<_utar, Dr., Archive Sciences Prufesror Couscllor to tne Government of the Repub c of Sloveniii, Archives of the Rcp'ioiic of Slovcrua, Zvczdarska 1, 61000 Ljubljana, SLO Development of System! of Documents Administration by Admlnlstrttivt Authorities Until Document CreiUon Reform In 1956 Arhivi (Archives), Lubljana, X^T/1993, no. 1-2 , p. 30-44 The contribution dcais with the eldest systems of chronological dc jurjents series classifi~ati"n scheme ictrcducti an, Joseph's rccord :rcation re firm, basic number itroductian iitc tbe rep:ster, intrrduetion of a combined register (Kiclmaiisc^g'j Reform), dc cum eat creauon n the time Htwecn the First and the Second World War and in the time after the Second World War It refers to the ,ystem development m Austria and in Yugoslavia after 1918 with spt .ial reference to the admi jstratran of offices in the territory ofS'ovcmi . M UDT 930.251:347.9(497.12-18)" 1850/1941" tmica Ogrizek- Archivist Rep anal Ai^hi''es Maribor- Glavni trg 7, 62000 Maribor, SLO Archives of Law Courts and Puhlic Prosecutor's Office in the PAM Territory Arhivi (Archives), Ljubljana, XVI1993, no. 1-2, p 17 19 The cjntributi' u is about court ganizati m «ne its changes ii the territory bting trday in the rompctency of PAM (Regional Arcnivc Maribor), in the year? 1850-1941. Also the ar:hives Lnd tic way of tneir lifting in the archives arc bcrnj. dealt with. UDT 651;347.992^4',9)n1867.'1918' AntoSa Lctiovcc. Retired uounselicr Anmvist, Koi _iika ccsta 79, 62000 Miiribor, SLO Law Court Standing Orden In Hungary In the Time of Du allsm Arluvi (Archives), Ljubljana, XVI'1993, no. 1-2, p. 2"* 29 The contribution deils with districts courts in the Slovene territory on Lie other side of the river Mura, belonging to Hungary until 1915, i.e. in Dolnja Lcndava and Murskz Sobota. Ejth phases of; ubstitut m of the old legal system before the year 1848 *vith the legal system if the e: ril sojiety are h -inp, deilt witK The eontribut'm continues v.. b law court standing orders (only the last two of the years 1897 and 1914 were issued cx.lusively fcr distr t courti) and the dcrrec on uocumcnts el mi'iatiira, zs well as auxi ary registers of distrifci andrer-'onal court". UDK esio^.iij-i^s/ss1 Vesna Got^ma, svetovalka 'd j-ekt «j a, Arhiv Reputiike SI o ver e, Zvezda: 'ka J, 61000 Ljubljana, SLO Slst-ml poslovanj r J spisi v Sloveniji od let» 1955 dalj-: Arhivi, Lubljana, XVi/199\ 5t. 1 2, str. 45-54 Pr :pcvek ob.-avnava -azvr j poslovanj* s spi? od leta 1955 do o >javc Pravi lika o pisarni Jccm posloval ju z leta 198?, P >ir obline opi jie navodila za urediti:v pisar-niikega potovanja do Tlredbe o pi; imiikem poslovanju z leta 1957, Zalanu» navodila za pisarniško poslovanje leta 1961, ko je bi (o uvedeni kartoteino kazal- in Pr?-»ilink o pisarniškem poslovanju z leta 198F kije Se vedno v velj »v LTDK 651:352/353(450.3)" 1918/45" Vanda Bezet, vodja slažbe za arhivsl_o gradivo a o i >54, Pokr mjia arn v Kcrj: w Gl n Jka 6, 6600" K jper, SLO ■strokovni obdelava ■ hivskeg« grtdlv (F rvoj sistemov urej nj dokument irnegn gl .dlva, ureji>nje ln popisov n arhivskega gr idlva v arhivih) -1' illj Tiski sistemi 1920-1945 Arhivi, Ljubljana, XVI/1993, 5t. 1-2, str. 59-73 Avtorica obravnava nzvoj sistemov ure;mjJ doL-imentamega gradiva upravnih organov v lctiL 191S de 1945 na podre*/u, k- je po 1. svevovrv vejni z rapalske po-g »dbo pripidlo naliji. Prikaic ohra j en ost gradi vr ter nameni »srednjo pozornost urejanju in popisovanja tega gradiva 'JDK 651:352(497.12)" 1956'... * Lo)z Trian, ma-;., srhivist, Arm Republic Sloven-'e, ZvezdamW 1, 6UOO Ljubljani, SLO Plim —I pls-irnliVtgi poslov 'nji. oSčln In okrajev od 1956 dalje Arhivi, Ljubljana, XVL 1993, St. 1-2, str. 55-58 Razprava p„>rzcma izbrane in zmčilne nrunere pisarni? lega pc-lovanja niijih dr-žavnoupravnu organov na Sloven ¡kem s puscbimr poudarkom na ivedi karto-trčne-ja istema 962. t TDK 651:353(439)1867/191?" AntoJa Leskovec, ari ;vski svetovalec v pokoiu, KoroSka ct sta 79, 62000 M uibor SLO Sistemi plsrrnllkegi poslovanj ogrske uprnve v obdobju du Uzn f m i Odrskim Arhivi, Ljubljana, XVI/i 993, 1-2, str. 74-77 Največji del prijpevka je posvečen izčrpni obravnavi up,avilnh redov za comitate Pi teir> ni vaj a avtor tufl določbe o arHvu komi tata. S pntcpritvii j nek iterib zakonskih določb z Čisa med oberruj ivct vnima vejnarm, so omenjeni tud. nekateri ukrepi n?. pot. k ustai. ivitvi korr'tatskii arhivov kot samostojoili kulturnih ustan-v pc drugi svetovn. vojn. Ta pot ic vodila prej« dOlOČb, k or lato v, pod pasebni državno zajčito. I "DC 651:352(497.12)"1956/..." Lqjz Triar, M.A., Aichivist, Archives of the Rcpdblic of Slovenia, ¿.wzoarska , 61O00 Ljubljana, SLO Examples ofDojurneat Creation of Cnmmunlties ad Districts Since 1956 Arhivi (Archives). Ljubljana, XVI/1993, no. 1-2, p. 55-58 The treatise deals widi selected and chan.cteristi- examples of document cre-itj in of 'ovvcr state - sclfiD ina^ement agencies m Slcveiiii with special empliasis on the ..(flex file rystem i_ 1962. UDC. 651:351(43 9)1867/1918" rintoSa Lc'kovec, Retued Counsellor Arc hiviffl Koruska cesta "'9, 620G0 Manbor, SLC Systems of Document Creation of thk. Hungarian Administration In the Dualism Peri od Arhivi (\rchives), Ljubban.% XVL 1993 no. 1-2, p 74-77 The contribution mostly deals exhaustively v-iti. standio" order- for komi tats (idm. mstiaavc districts ia Hunpary). Thi; author quotes also provi: i ons reterrii ,g to the kcmital archive On the basio of some net pr"visions fi im the Line betw' ca both World Wars also some meij>iires have been mtutioned < ontributing to tne foun-fia^on of komitat archives as i .dependent culture »nstitu^ons after Ue Second World War This was possible due tc the provisions settine the archives, kep* by the ko-m.tats' archives, under spei il state prote :ti jn. 1 UDC 651(497.12) "195^/88"" Vc_ma Gotovina, Counsellor to the Director. Archives of the Rcpubuc of Slovenia Zvezdarska 1, 61CD0 Ljubliana SLO Doeuminis Administration Systems In Siov nt Sine.: 1955 Aihivi (Archives), Ljubljana, XVI .993, no. 1 -2, p. 45-54 The c< ffltribution deals with development of dc .iiments idmini ftnition fi jib 1955 until 1988 when the Di >cunient Oreati'vi Brck of Rule- was publ isl led. The authoress dcicr_bcs more n detad struct sis for document creation regulation untu publishment of the Document Creadon D-cree in 1957, D cument Creation Ten. oorarv Instructions m 196^, when ndex card file wa: mtr duccd, and Document Creation Book oF Rules of 19*38, stiii being valid UDT 651:352/353(450 3)" 1918/45" "Vunda Bczck, Head of the Scrvicc for Archives till 1954, Regional Arcnivea K opcr Goriika 6, 66000 Kopcr, SLO Profession^ Rec ord Treatment (Development afth* Syst-mf of Dc:uraenis Classlflcat!on, Records ClasslflcaUon md Listing In th< Ar hives) -It aim Systems 1920-1945 Arh_vi (Archives), Ljubljana, XVI/1993, no. 1-2, p 59-73 The authored deals with the system" development of dr^uments classified on of adrriik-strLtive orgau, In the years 19 18-1945 ■ i the teirtory wh ;h, ao ordino to the O Qtract ofRaoallo, fell to Italy after the FiijJ World War. The authoress de^nibes the oreservati m stage of the archives- and focuses, hex- .ttention on the flossification and li sting of these au_ives r riDK 354.31(49"' 12)'.945/63" Ljube OorDik íubcl^, pomni ni ca vodje arhiva. Ministrstvo za nutranje zideve Republike Slovenije, Bcctb 'vnova 3. 61001 Ljub'; ar a SLO Nastanek in razvoj organov za no tri nje zadeve Republike Slovenije v obdobju 1945 do 196? Aib'vi, Ljubi i ana, XVI/1 y 93, it. 1-2, str. 78-81 Avtorica v svojem refcn_tu obravnava nastanek in razve Organov za nttranje za deve Republike Slovcrüe v oWob'u 1945-196.1. V jbrav^á TOticm lazdo^iu so naloge zadev jpravlial Ods:k za nitraoie zadeve pi Pred-cdstvu ¿NOS od februar,a 1944 di> maja 1945, Ministrovo za notranie zadeve i d m"ia 1945 di marca 195? in Držav, sc'ietar it za notrajje nadeve od 195' do 156.1 leta. V referaiu se opisani podre'ja delovanja ed Narodne zajč:tc, kasneje rarodne oz. .iudske nj:'ice do oddelka za Izv.Jcvanie kazn' upravnega trddc'ka kakor tud? azmerie med odsekom za nr.tranie zadeve in oadeil om za zaiúto naroda iz. k sne med avne in driavno varn.istjo. fDK 34b. 1:930.25'497.12j Bogdan Kelar, map., N.~d5kofijski arhiv Ljubljana, Ciril-Mcl od o v trg 4, 61000 Ljubljana, SLO Cerkvena arhivska z. loiio i ;Ja v Sloveniji Ar*iivi, Ljubljana, XVI'1993, St. 1-2, itr. «9-94 Pri pevek predstavila surnarni prop led spošne cerkvcn* nakani daje, ki abravniva vpraSauja varovania upjrabt arhivskega godiva ter v radaljcvaryu temeljne zna fil-iosti i-xllrka, ki gaic za puslovar'c ccrkvcniti arivvov v Slrvcniji sprejela SI sven-ska Škofovsk? konferenca leta 1992. ITOK 352:342.71(497.12,J"1945/50" IrcaiiMrvif, mag., vodja arhiva, Ministrstv za mta t zadeve Republike Slovenije, Beethovnova 3, 61000 Ljubljana, sln Razvoj ir tif-ie službe In služba dri ivij utev občanov v Republiki Sloveniji 1945-1950 Arhivi, Ljubliana, XVL1993, it. 1-2, str 82-8C Avtorica v svojem prispevku obravnava rostajanje, ■srj-anizatijsko in kidrovjlco urejanje matixne službe in službe za driav' anstva nbČancv na SI ivcnskem v letih 1945*1950. Navedla e vsebirsko prsotna vpiaiai. h, s Vaternu so sc src?cvui pr obeh ¡'tizbah in op; ala reiitvc teh. vpioiar* Posebej je predstav*' i obliko in vsebino takia': postav jen:h matiSn l in državi anskih kn, g tlDK 14-'.?3i(497.i 2)" 1759/1930* Matev;: Košir svetovale- direktorja, Aibiv Republike Slnvcnoard in Carni la bc^an to be Iccpt in 17^9 according to the patents of 1747, 175" and 1762 in colour quatemicuis uitil 1833. wher the majj book was i !troduced. The prov _ice board ceiised to be kuj-pt in the tl;rties of (his century. 1 TTDC 354.31{497.12)"1945/63" L_ jba Drmik Suben, liputy to the Head of the AtcL-vei of Home OiScc if the Republ c of Slovenia Beeth^vnova 3, 61000 Liubilana, SLO Formation and Development of Agencies for Home Affftlr* of the Republic of Slovenia In the Period 1945-1963 Arhivi (¿-chives), Ljubljana, XVL i993. nc 1-2, p. 78-81 Fhc i lUtcrcss deals with fcmiation and devt! >pment of Agencies fo; Home Affaiis if the Repub ic of SI ivenia -i the period 1945-1963. The tas'ts referring to tome r flairs were performed by the D-partment for Home Aiiairs at the Presidency of the Slovene National I ibcrati>Tn Council from Feb aiary 1544 to Mzy "945, by the Home Office from May 1945 10 Maich 1952 and by the State Secret" riat for H"rae Affairs from 1952 to 19i>3. The fields of acb*' itics of diflfrxnt agencies ire dc; ;rit>ed - from the Nib Mai Protection, iatcr national re .pectively people's mihna, to the depart mcnt frr executii n of a sentence, adm 'l! ¿eti Jtl department Also the relatin bet wccd the section for home affairs and the department for ration protection respectively later between the public and state security is described. Uiy 348.1:930.25(497.12 Bogdan Kolar M.A., Aj "hdiocese Archives I ibl ana, Ciril-Metodov trg 4, 61000 Ljubljana, SLO Ecclasl-jtfc Archive Legjs'. itfon In Slovenia Arhivi (Archives). Ljubljana, XVL 1993. no. 1-2. p. 89-94 The contnout cn g ivcs a: ammary survev of the general eccli-'icitic lepislat' an, dealing with the que; '-nns referring to the ai chives prc^erv.itK n ¿nd ust, as well as br sic characteristics of the decree regulating adn' 'stnition of eeclesies : archives i" Slovenia, passed by the Slovene Bishop Conferenct a 1992 TJDK 378.342(49"U2)"189Z'19ir p.iia Scric arh stka, Arhiv Republike Clcvcai c, Zvezda/skr. 1, 61000 Ljubljana. SLO SluiUtelJl visokih tehničnih i nI - Štipendisti deželnega zbora la odbora Arhivi, Ljdbliana, XV7'1993, it. 1-2. str. 95 *02 Namen pr,spevlca ic p..''jiz Stipend in p dpor, ki iih je IXžclnj zbor in odbor za Kranfsko v obdobju 1892 do 191L podel: rval ;1 išatclicm tel mi mih visr'ah iol na Dun^u in Gradcu. fDK 930.251:33(4+73) Branke Radulovič, arhVst, Alt. i Rcpub' Lkc Slovenije, Zverdarska 1, 61000 Ljubljana, SLO Organizacija gts p od p rs ki h irhlvov v nekaterih zabodnlh državah Arliivi, Ljubljana XVI 1993, it. 1 2, str. 110-112 Članek obravnava nastanek spe ialnih arh *ov s podroija gosp »darstva, oredvserr na obmciju zahedne Evrop- it 7DA. V ¿ru^em delu je na krati n opretH-rno aiiivsko gradivo gi ¡podarstva, predvsem vrste gradivn in posamezr* fondi. iJDK 93 0.253:061.23 " 1928/J2" Mat! i a Jera,, arlivistka, Ai^iv Rcrufc ik>j Slove ijc, Zvczdair^a 1, 6100C Ljubljana, SLO Klub koroiklh Slovencev v Ljubljani ln njegovo arhivsko gradivo od ustanovitve do d;me* (1923-1992) Arhivi, Ljub)jan?!, XVL199?, it. 1-2, str. 103 109 Fr fpevek V »ravnava delovanje Kicba korcikih Slovencem jd njegove ustanovitve let? 1528 do Ha m.. in njegove, arhivske gradivc. I ©K 676.01 Tedcrt V xlopivcc, mag., dipl. ing , vodja odseki za konscrv; cijo in rrstavracno, Arhiv Republike Sluvcmje, Zvczdan Va 1, 61000 Ljub'jana, SLO Meti Črnui Leto ar, dip. in£. keiu. tchnol., vedja p jdroČj?. za teharlo{ i o papir'% kartona in lepenke. Inštitut za eclulozo in panir, 61(00 Ljubljana, SLO P»pfr nosilec lriltrnie dedlifinc Arhivi, Ljubliana XVI/199.3, it 1-2. str. 113-121 Pri pevekje povzetek posvetoval ja Tap r nosilic kvltnmc "iediiČLnc", ki sta ^a orgar:ZTala skup?; InStitut za celulozo in papi " o Arhiv RepuMike Slovcrije (Lj ut>-'iara, 22. apri'a i992). UDT 930.253:051.23 "1928/92" Mate, a Jcra; Ai'chr st, Archive of the Rejublic of Slovet Zvezdam'a 1, 61000 Ljubíjana, SLO Club of Cirlnüiliin Slovet« in Ljubljana and Its Archive* fr m Iti Founaaüon uutíl Today (1928-1992) Arhivi (Archives), Li ubi i ana, XVT/199^, no 1-2, p. 103-109 fhe contriiutíim deals v>.th the adivines ofthe Club nf Cariritn.an Sic venes fr~im 'ts fi lundation in 19?8 uuti] t~day and it| archives" UDC 676.01 JcíIltí Vod< pivec, M. Sc., Headof rVinservatii.u and Resuratii.n St-tion, Archive of the Republik of SI avenía, Zvezdi-,ka 1, 6'ODO L ubi;an?, SLO Meta ^cnu* 1 ¿tnar, B. Se. cf Chem Techn , Head of the S.ctor for P?per, ..ardboard ?jad Cuartón Technology Institute for Cel luí o se rnd Paper, 61C00 L ib' ana, SI,O Paper- Cultural HerlUge on Piper Arhivi (Archives) Ljubljana, XVI1993, no. 1-2, p. 113-121 The centributiou .s the sumriary of the C inferen :e Paper He 'tage on paper", oí gañí sed togctbei by the Iistitntc for Cel luí o se and Paper and the Archives of tne Rcpublic of Slovenia (Ljubljana, April 22nd, 1992). IT5C 378.342(497 12)"1S92/I911" Sail SeiSc, Ai^hi\ist, Vrhchivc nftiic Rep abiic of Slovenia, Zvezdarr'ca 1, 61C 00 Ljubljana, SLO Students of 1 chnic d Hlght Schools, Provincial Diet And CommlttM Scholarship Holder* ArLvi (Archives), Ljubljana, XVI/ 1993, no, 1 -2, p. 99-102 The ] ourposc of the contributi m is to present scholarships and "upports, wnich provincial diet :nd c jmmittec for Camiola granted tc the ¡tu/ients of technical hicb scbc^ls in Vierna and viraz in the ptiiod 1892-1911. UDC 930.25':33(4+73) Brank- Radulovii. Arcji'V,st, Arhc_avc of the Republ_c of Slovenia., Zvc7darsJca J, 61030 Ljubljana, SLO Organization of Economic Archives In Some West Countrtis Arhivi (M chives), Ljubljana, XVL'199\ no. 1-2, p. 110-112 The author deds wii forrratd in of spx-ial archives from the field of cccm-cny, es-pt :ially for the territory of West Europe rnd TJSA. In the necond part the a rchives of the economy arc "hortb' define«1, espa 'illy the inds if archive and individual archive f^oups. ZGODOVINSKI aRIIIV V CE1JU 63000 Celje, Trg svobode 10 Tel: (063) 25-546, 25- 552 Telefax■ <0*3) 25546 POKRAJINSKI ARHIV KOPER j6000 Koper, (Joritka ulica 6 Tel.. (066) 21-824. 24-978 Telefax: (066) 24978 Eni>(a Piran 66330 Piran, Bolniška ulica 30 Tel f066) 73-822 ZGODOVINSKI ARIIIV IJUHIJANA 61000 Liub!ima. Mestni fg 27, p.p 373 Tel.: (Ool) 1310 166 Enota za Gorenjsko 6400f.- Kianj, Slruarjeva ulica 8 Tel.: {164) 21 ¿-48^ Enota za Dolenjsko hi Belo Krajino 68000 Novo mesto, Jenkova ulica 1 Tel.: (068) 22-163 Eni>ta -a Škt>fjt> Loko 64220 Škofja 'x>Ka, Blaieva ulica 14 Tel: (064) 621-390 Oddelek v Idriji 652-10 Idrija, Pre lovce va ulica 2 Tel.: (065) 71-416 POKRAJINSKI ARHIV MARIBOR 62000 Maribor, Glavni trg 7 Tel.: (062) 26-871 Telefax: <0620 222564 3 A POKRAJINSKI A Ril IV V NOVI GORICI 65000 Nova Gorica, Trg Edvarda Kardelju 3 Tel : ;065) 27-737. 27 W Telefax. (065) 27738 ZGODOVINSKI ARHIV V PTUJU 62250 Ptuj, Muzejski trg 1 Tel.- (062) 771-619 Telefax: (062) 778284 ARHIV REPUBLIKE SLOVENIJE 61000 Ljubljana, Zvezdarsku ulica 1, p.p. 70 Tel: (061) 1251-222, 1251 266, 1251-308 Telefax: (061 j 216*51 Referat za dislocirano arhivsko gradivo I 61000 Ljubljana, Tomšičeva ulicu 5 Tel: (061) 273-460 61000 t,j ubija na, Konicnskega ulica 11 Tel.: (061) 1310-152 Referat m dislocirano arhivsko gradivo II 51000 Ljubljana, Kongresni trg 1 Tel: (061) 1256-152 Služba za matične arhivske strokovne naloge 61000 Ljubljana, Tomšičeva ulica 5 Tel.: (0(>1) '255-032 ARHIV MINISTRSTVA ZA NOTRA NJE ZADE VE REPUBLIKE SLOVENIJE 61000 ljubliaua Beethovnova ulica 3 Tel (Or. 1) 7.17-990 NADŠKOFIJSKI ARHIV IJUiHJANA 61000 Ljubljana, Ciril Metodov trg 4 Tel (651) Ml-994, matice 310-671 0KRAJ1NSK1 ARHIV MARIBOR -ŠKOFIJSKI ARHIV 62000 Maribor, Koroška ccsta 1 Tel.: (162) 27-690 ŠKOFIJSKI ARHIV KOPER 660O0 Koper, Trg revolucije 11 Tel: (066j 21-887 ARHIVSKO DRUŠTVO SLOVENIJE 61000 Li ubija na, Zvezdarsku ulica I Tel.:/06l) 1251-222, 1251 266