M. P. Nataša: Kam naj grem odveze prosit. — Mara Gr.: V somraku.      629
"6
Kam naj grem odveze prosit.
am naj grem odveze prosit, kam naj grem se pokorit? Ali lahko me odvežeš grehov, pater jezuit?
Ah, uganka nerazrešna! . . . »Ljubite se med seboj!« Tebi pa se zdi pregrešna ta zapoved — Bože moj!
Saj je nisem prelomila, sveta mi je pač doslej; saj močno sem ga  ljubila in ga bodem še poslej.
Treba ni odveze meni — kmalu zveze dobri Bog v uri srečni, posvečeni dvoje src in dvoje rok.
Treba ni pokore dati za ljubezen — ah, nikdar, saj dovolj srce prestati mora za ta božji dar.
M. P. Nataša.
-«<•
V somraku.
T,
am na griču ob vasici so spomini mojih sanj — tam se šetam v tihem mraku, čakam, v duhu gledam vanj.
Mesec z zvezdami na nebu me spominja sladko nanj — kamor stopam, kamor gledam, duh povsod mi vprt je vanj. -
Vse je kakor v oni dobi v bajnočarobnih nočeh: listje tajnostno šepeče, valčkov mi odmeva smeh.
Mara Gr.
O^^NSs___^2^~3
Književne novosti
Janez Trdina: Zbranih spisov prva knjiga: Bahovi huzarji in Iliri. — V Ljubljani pri Schwentnerju.
Morda je že deset let, odkar sem bral zadnjikrat Trdinove »Bajke in povesti v Gorjancih«, užival ta najlepši in najzrelejši sad slovenske proze. Deset let je minilo, ali doživel sem malokaj, kar bi bilo napravilo name tako neizbrisen vtisk. Težko je pripovedovati o umotvorih, ki delujejo na človeka kakor življenje samo, kakor natura. Najrajši   delam komplimente pollepim ženskam in