607 Spoštovanim sotrudnikom, sotrudnicam in čitateljem. S to številko neham urejevati »Slovenko«, zato se kot bivša prva slovenska urednica obračam s par vrsticami do sotrudnic in sotrudnikov ter čitateljev in čitateljic. Vsak začetek je težek in začetek urejevanja prvega slovenskega ženskega lista ni bila v naših razmerah baš lahka stvar. Ko sem pred tremi leti stopila v kolo urednikov, pisal mi je nek slovenski literat: »Urejevati list je sploh težavno, urejevati slovenski list še težavnejše a kaj še le urejevati slovenski ženski list« ! In drugi tudi znani naš leposlovec svaril me je tedaj, da naj nikar ne prevzamem te zadače ter mi zajedno citiral osodo raznih naših slovenskih listov in dodal : »Verujte meni, ki Vara govorim iz lastne izkušnje, da prav oni in one, ki Vas nagovarjajo, da sprejmite to nehvaležno delo, orav oni, ki Vam obečajo največ pomoči, puste Vas najprej na cedilu in se poskrijejo za plot«. In mož je govoril resnico. Seveda so se vsi oni in one poskrili in poizgubili tudi zato, ker niso bili zmožni, da bi pomagali. Mesto njih oglasilo se je pa mnogo drugih, ki ob osnovanji lista niso niti zinili in o katerih 608 Spoštovanim sotrudnikom, sotrudiiiram in čitatateljem. nismo do tedaj niti vedeli, da so., Ker bi o talentu teh sotrudnic morda ne bil nikoli zvedel slovenski svet, ker je te talente poklicala na dan uprav »Slovenka«, ne kesam se, da sem kedaj prevzela uredni-štvo tega lista. Kristina, Vida, Zorana, Marica II., Bogomila, Zagonska, Desimira, Mokriška, ta imena slovenskih pesnikinj, katere je poklicala »Slovenka« v življenje, ne smejo več ugasniti. Zasluga ni moja, zato lehko smelo rečem, da prav glede pesmi stoji dosedanja »Slovenka« (posebno zadnji dve leti) prav lehko ob strani naših najboljših lepolovnih listov, ne da bi ji bilo treba zarudeti. Nikoli bi ne bila mislila, da je naš narod tako «strasno poetičen«, ko bi ne bila sama urednica ter bi ne videla, koliko prihaja tega blaga. Pesmi in samo pesmi : dolge, kratke, sentimentalno zaljubljene, modre, cinične... Poleg vseh pa prošnja, da bi čim prej zagledale beli dan v predalih »Slovenke«. Ali veliko je poklicanih pa malo izvoljenih, ta svetopisemski izrek velja tu bolj nego kje drugje. Vkljub tolikim pesnikom vrstila so se skoro vedno vendar le gori navedena imena, le tuintam posrečila se je komu kakova dvokitična štirivrstična pesmica, ki je prinesla med gori imenovane pesnikinje nekaj izpremembe. 'Sled tem ko sem bila s pesmimi založena tako dobro in sem imela s pesnikinjami posebno srečo, bila sem glede proze skoro vedno v zadregi. Te je prihajalo le malo in še to bi bila včasi najrajši zavrgla, ko bi smela izbirati. Razun prvega letnika, kjer so se nekatere moči poskušale a po enem ali dveh spisih se že izpisale, zavedajoče se, da za pisate- ljevanje ne zadostuje le dobra volja, imela sem za povesti izmed ženskih dobro le Zofko Kvedrovo za resne, za poučne in gospo- darske članke pa lani posebno Marico II., vsa tri leta pa Danico, katere članke bode sedaj prevajala na češki jezik gospa Stana Stejskalova. Pripovednih spisov sem sioer dobivala nekaj, a pripovednih talentov našla sem, žal, prav malo. Ker teh pripovednih spisov nisem hotela natisniti, rekli so mi, da sem preizbirčna. Hm — pač bi rada bila izbirčna, ko bi le imela kaj izbirati ! Nekatere povesti in črtice sem tuintam dala natisniti, misle, da postane sčasoma ta ali ona dobra moč. Vsakdo, ki je leposlovno le nekoliko izobražen, mi poreče, da sem prav ravnala in če sem rajši prinašala prevode nego slabe originale, mi takov izobraženec tudi ne zameri. Ali tudi s prevodi ni bilo mnogo sreče. Tako mnogo krasnega imamo v sorodnih slovanskih jezikih in tako malo znamo izbirati ! 609 Tudi sem morala večkrat slišati očitanja, da list prinaša premalo stvari tičočih se ženske in ženskega vprašanja. Ali morda nisem čutila tega sama najbolj ? Toda kje in odkod jemati takih spisov, ako naše ženstvo še ne more seči tako globoko v te razprave ? Čujem, da obrne moja naslednica vso pozornost prav tem spi- som in tako je prav. Nadejam se, da bode list jako lepo uspeval, ker bode mogla moja gč. naslednica posvetiti listu in njegovemu procvitu vse svoje misli. Dal Bog, da bi »Slovenka« vzbudila med našim ženstvom toliko sposobnih sotrudnic, da bi postala prav skoro v pravem po- menu — ženski list. Vsem gg. sotrudnikom, osobito gg. Medvedu, S u n d e č i ć u, Vetušekovu, Kristanu, Benkoviču, Dolencu, Goestlu, Zavadilu, Klein mayrju kakor prej imenovanim sotrudnicam : Kristini, Vidi, Bogomili, Danici, Zorani, Marici II., Ivanki, Zofki K v e d r o v i, Desimiri, Mokriški, Feodoru in vsem, ki so mi količkaj pomogli, zahvaljujem se presrčno ter se nadejam, da ostanejo tudi nadalje listu podporniki. Svoji gč. naslednici pa kličem: Začela sem delo, vodila je tri leta gotovo ne brez težkih žrtev, sedaj nadaljujte Vi, da bo list lepo rastel in cvetel. ' V Trstu, koncem decembra 1899. Marica.