PODLISTEK. , Sedraa zapoved. Poslov. J. Z. (Dalje.) B;To je eden storil, ki me ne more trpeti", je odgovoril Lukec s trpkim nasmehom in spomoil Be je 4udi pri tem ,na Petra ^kuhača. Mogoče je uganil Dryar misli Strnadove, a ni hotel kakega imena imenovati, da se ne bi vnel prepir jaaed delavci. nGptovo je bila, pompta",, je rekel Prvar po kratkem molku v glasu, iz katerega se je laljko spoznalo, da n\ ye5 idvomil o nedolžnosti ;Stn),adovi. ^Kaj želite?" je povprašal.na to.,'.',k „"',!,,. ,,'; Po tem, nikakor prijetnem vsprejemu je bilo IjUkectu še veliko buje in težje svojo prošnjo izre8L V zadregi je vrtel klobuk in ni mogel na]ti beseSe. n'Ali imate kakšna neprijetna aaznanila zaradi delavoev", ga vpraša Drvar in nagubau&i gelo. Ker Be je že nekaj dni fiutil slabega, bi piu bile take novIcg lembolj neprijolne. 2e v prihodnjem trcnutlni je odkimal Lukec. ..Tega jie,'gospod Drvar", je rekel, ^nehvaležnost bi bila ofl dolavcev, če bi se hotoli zoperstavIjnti svo;emu dobremu gospoiiu in n.iegaverau namestnilni, ki nam ravno talco dobro hofie kakor on." Te bese^e so priSle Lukecu iz srca, to se je natanko poznnin in DrA-ariu se jo obrnz vodno bolj jasnil: w*Toraj Vai hngete", vpra^al ga je zopet. Ker je Lmkec videl, da tjospod potrebnje počitka, se jo ohrabril in rekel ponižno: .,Dobro vem, gospod Drvar, aa je malo predrz- no, (6e daues že zopet prosim, je pa6 fcriž z otroki, zdaj manjka tukaj, zdaj tanikaj in 6e je stanovanje slabo in hraua, bi jim človek tudi rad pomagaL, kolikor more." MAh — predplačilo bi radi zopet imeli", ga vidno razburjen prekine Drvar; ,,tQ, Strnad, je pri teh razmeram nemogoSe. Vi veste, trgovina zdaj ne gre ravno uajbolje, zdravstvene razmere delavcev tudi niso dobre in od vf-eh strani prosijo za predplaftila. Danes vam ne morem ustrefii." Srce se je Lukeeu krčilo pri teh besedah, da bo moral svoji ženi prinesti Žalostno novlco, otrokom pa nobene pomoči. Na licu se je zroalila njegova i3uševna bol in Drvar je Cutil sožalje. Nastala je ti^ina. Drvar je sluišajno obrnil pogled na rujavo moSnjo, ki je ležala zraven knjižice na pisalni mizi. MogoČe zaradi tega, ker je prej Lukeca tako osorno sprejel, posebno pa iz sočutja do njegovega položaja, je vzel mošnjo v roko in podal Lukecu dva petaka. ,,Vzemite, ui predplačilo iz tovarniške blngajne, ampak iz moje osebne. Hotel sem nekaj poslati za pcgorelce v mlinu tamkaj na oni strani. Vzamite vi, saj ste tudi takorekoC pogoreleo, kateremu hoče usoda hižo nad glavo užgati. No, le ne obupajte; hoSem pogledati, 6e bi se naglo boljge mesto za vas v naši tovarni, vi ste ja dober delavec in toplo priporoCeni." LuVeeu se je pri toliki dobroti ok"o porosilo. Prijel je roko Drvarja, a ta mu jo je odtegnil in rekel naj pozneje zopet pride po predp],a?ilo, zdaj so pač slabi fiasi in je moral Še le pred nekoliko dnevi veS prosilcev odkloniti. Ko se je Lukec zahvalil in se obrnil k vratom, zidelo se nra je, kot bi smuknlla senca mimo vrat. Ce bi bil jnatanfinoje pogledal, bi bil videl temno postavo, ki je nalik duhu zginila v veži. Komaj Strnad zapusti poslopje, ko se postava zopet v veži prikaže, Skrila se je bila na stopnice, ki vodijo v klet, iu zdaj je stal čokast mož pred vrftti sobe, v kateri je počival jDrvar na blazini. Ce bi bil opazil divje se sveteče oči, ki so nalik divji mar člri žarele v sobo, no bil bi tako mirno zaspal. BU pa je v zadnjih diieh jako zmučen, da je oelo pozabil svojo mošnjo in knjižico zakleniti, fcesajr drugekrati tii nikdar opustil. Tako pa je oboje ležalo prosto na mizi in lopov, ki je stal pri vratih r— bil je Pater Skuhač — je poželjivo gledal na denarnioo. Yidel je Lukeca, ko jo vstopil pred četrt ure v poslopje. Takoj mu je ginila misel v glavo, da gre najbrž K Drvarju in da se tiče osebne zadeve Strnaidove. N]&govo nevošfiljivo firce se je skrčilo ob misli, da dobi Strnad zopet postrarjski zaslužek. iTo je hotel sliSafi, Namesto tega pa jo slišal oCitanje zaradi štrajkanja in to ga je neizmerno veselilo. Ravno takp ie pliSal, da se je odklonila prošnja z<a predplaCHo. 2e J» hotel zadovt)ljen oditi, ko zapazi, da je vzel Drvar denar iz mošnje in ga podaril Strnadu. >Takoi je Bila zavist vzbujena, in Se bolj je vzplamtela, ko Je delodajalec obljubil Sfrnadu boljše mesto. Želja Lukeon gkodovati je vedno bolj gorela y njegovera srcu; sam hudi iduh tnu ]e zašepetal, da Je zdaj prišel trenutek, da mu lahko fekodiTJe. Sluftaj mu jp bil ugoden. Kar je ravnolcar mislil, to je tudi v trenutlru storil. Previdno je odprl vrata, katere je Lukec v svoji razburjenosti samo prislonil, in tiho vstopil. Smuknil je k pisalni mizi* zgrabil za mošnjo in izginil kot senca. (Balje prihodnji?.)